POSAMEZNE NAJDBE Z RIFNIKA STANKO PAHIČ Usoda ilirskega grobišča na Rifniku pri Š entjurju je podobna usodi mnogih arheoloških najdišč v Sloveniji, ki so bila po naključju odkrita v začetku tega stoletja ali že prej. D el najdenih predm etov je bil uničen že pri odkopavanju, druge so razni raziskovalci in ljubitelji starin raznesli in razprodali bližnjim muzejem, m arsikaj pa je bilo tudi izgubljeno. T ako hrani Mestni muzej v Celju le m ajhen del vseh odkritih najdb, najdbe iz R ifnika pa so tudi v m uzejih v M ariboru in G radcu.1 O d teh je Pokrajinski m uzej v M ariboru pozimi 1954 pre­ pustil Mestnemu m uzeju v Celju tiste predm ete, ki so bili ob raznih prilikah pridobljeni za njegove zbirke. Neveliko število teh najdb je pridobil muzej večinoma leta 1905, ko je Zgodovinsko društvo v M ariboru odkupilo nekaj pred­ m etov od km eta A. Oseta, ki jih je leto poprej izkopal v svojem vinogradu.2 Naslednje poročilo o njih se tako pridružuje doslej vsekakor zelo skrom nim objavam rifniških najdb.3 V stari inventarni knjigi oziroma »Glavnem zapisniku muzeja«, ki ga je vodilo Zgodovinsko društvo v Mariboru, so bili vpisani tile nakupljeni predmeti: 1. pod št. 33 — »dve lončeni skledici iz grobišča pod Rifnikom«, 2. pod št. 34 — »oksidirana sekira s polovičnim natikalom«, 3. pod št. 35 — »skledica iz rifniškega grobišča« in 4. pod št. 36 — »lonec z ožgalino z rifniškega grobišča«. 1 V Joanneum u v G radcu so v inventarnih k n jig ah vpisani naslednji predm eti: 7989 — vijček, 7990 — vijček, 7991 — ostanki jantarjevih korald, 7992 — brusni kamen, 7993 — dvoje železnih suličnih osti, 7994 — kos bronastega srpa, 7995 — skodela z uvihanim robom, v. 5,5, pr. 15 cm, 7996 — dvoje železnih tulastih sekir, 7997 — lonec s trem i bradavicam i na ostenju, v. 14,5, pr. ustja 12 cm, 7998 — lonec, 7999 — žaTa, v. 18,5, pr. 14,5 cm, 8000 — razširjen locenj lokaste fibule iz brona, d. 35 cm; 9931 — sulična ost, d. 23,5 cm; 11.716 — železna tulasta sekira, 11.717 — vrečasta žara, v. 51, pr. 28 cm, s štirim i uhlji n a spodnjem delu ostenja in konično iztegnjenim zgornjim delom, 11.718 — podobna žara, v. 49 cm. Prim. tudi Jahres- bericht des Landesmuseums Joanneum, 1914. Za podatke se zahvaljujem pred­ stojniku arheološkega oddelka Joanneum a dr. W alterju M odrijanu. 2 Fr. Kovačič, Prazgodovinske izkopanine pri Sv. Juriju ob Južni železnici, Časopis za zgodovino in narodopisje II, 1905, str. 69—72. 3 Prim. MAGW, 32, 1902, Sitzungsberichte (Riedl), str. 44 id. W. Schmid, Süd­ steiermark im Altertum (Hausmann: Südsteiermaxk), Graz 1925, str. 6. Isti: Zeit­ schrift des hist. Vereins für Steiermark 36, 1943, str. 141—142. F. iStarè, Predzgodovinsko najdišče na Rifniku pri Celju, Arheološki vestnik II/2, 1951, str. 185 i. dr. Navedene najdbe pripadajo bržčas grobovom, k i jib je v jeseni 1904 izkopal A. Oset.4 V Pokrajinskem muzeju so bile od njih najdene naslednje posode: 1 . Velika žara iz črnikasto žgane gline, ki im a izglajeno površino enake barve. Vrečasto obel trup im a ozko in nekoliko poudarjeno dno, zgoraj p a preko plitkega žlebišča prehaja v neznaten koničen vrat s pošev izvihanim robom. P ri­ bližno 10 cm nad dnom so na ostenju štirje vodoravni in koničasti uhlji, na prehodu iz tru p a v vrat p a enako simetrično razporejene štiri manjše navzgor obrnjene bradavice. Višina žare 65,2, prem er oboda 63,5, u stja 42 in dna 19,7 cm. D ebelina sten od 1,1 cm dalje, vendar ne presega 1,5 cm v spodnjem delu. Inv. št. 533.5 T. I, 1. 2. N izka koničasta skodela iz črnikasto pečene gline z dobro izglajeno površino čm orjavkaste barve. Neopazno dno je rahlo vbočeno, rob pa nekoliko klekasto uvihan. Na prehodu trupa v rob so sim etrično razporejene štiri bradavice, od katerih so tri preprosto konične in m ajhne, četrta pa dvogrba, daljša in ima vodoravno prevrtano ozko luknjico. D el ostenja je dopolnjen z mavcem. Višina skodele 6,2, prem er oboda 20,3, u stja 17,2 in dna 8 cm. D ebelina sten enakomerno 0,7 cm. Inv. št. 534. T. I, 4. 3. K onična skodela iz rjavkasto pečene gline z neenakom erno izglajeno površino enake barve. D no je ravno, koničen trup pa se oblo viha navznoter v pošev odrezan rob. Na obodu ima k ra tk o vodoravno ušesce z navpično odprtino. Višina skodele 6,5, prem er oboda 16,8, ustja 15,3 in dna 7 cm. Debelina sten 0,5—0,7 cm. Inv. št. 535. T. I, 3. D rugih predm etov iz omenjenih grobov ni mogoče n ajti in tudi ni ugotovljeno, ali so dospeli v m ariborski muzej.6 Pač p a je bilo v zbirki Pokrajinskega muzeja še nekaj predmetov, pri katerih je bil kot najdišče naveden Rifnik. Ker niso bili vpisani v inventarne knjige, je njihova pripadnost temu najdišču delno dvomljiva, način in čas pridobitve pa neznan.7 4. K am nito kladivo z grobo obrušeno, večji ded hrapavo površino. Ploščati stran i sta ravni, ostale stranice pa oblo obrušene, prav tak o tudi zatilje. Na eni strani sled začetnega vrtanja luknje s premerom 2 cm. D olžina 8,5, širina do 6,8, debelina 3,5 cm. Inv. št. 536. T. I, 2. 5. Razlom ljena bronasta ovratnica iz 0,5 cm debele okrogle žice, ki je prečno drobno nažlebljena in na koncih kvadratnega preseka. Stranice koncev te žice so okrašene z vrezano polkrožčasto vijugo na robovih, na- koncu pa je izkovana v tanek trak, ki je bil spiralno zvit. Prem er 19 cm. Inv. št. 537. T. II, 1. 6. D va fragm enta ovratnice iz pošev nažlebljene žice, ki je na koncu oglatega preseka in izkovana v spiralno zvit trak. Debelina žice 0,6 cm. Inv. št. 538. T. II, 2. 4 F. Kovačič, istotam, navaja predm ete iz treh grobov, od katerih je prvi vseboval žaro T. I, 1 in skodelo T. I, 4, razen tega p a še vrsto kovinskih predmetov, ki jih sedaj v Pokrajinskem m uzeju ni več, če so res dospeli tja. P rav tako ni predmetov iz drugih dveh grobov, kakor tudi ne najdb pod št. 2—4. 5 Vsebina žare je opisana v pod opombo 2 omenjenem poročilu. Inv. številke pripadajo Mestnemu m uzeju v Celju, kjer so obravnavane najdbe sedaj. 6 V tem pogledu opom ba 3 p ri Starè: AV II/2, 1951, ni točna. 7 Dvom velja predvsem prstanu T. IV, 2, ki daleč izstopa iz drugih najdb, k ak o r tudi ovratnici T. II, 1 in zapestnicam a T. III, 6; IV, 3, ki so istovetne z enakimi najdbam i v Mariboru. Po sporočilu F. Baša je »bronaste najdbe iz Rifnika Zgodovinskemu društvu v M ariboru posredoval celjski profesor J. Kožuh pred prvo svetovno vojno 1909. ali 1910«, k a r velja bolj za celoto kot podrobnosti. 7. F ragm ent močno izlizane ovratnice s šibkimi sledovi žlebi jen ja. Premer ohranjenega dela 0,4, dolžina 15,4 cm. Inv. št. 539. T. II, 3. 8. Fragm entirana ovratnica iz nasvitkane žice. Med ozkimi in visokimi svitki je žica dva- do trik rat prečno nažlebljena. Klinasto se tanjšajoči konec je oglatega preseka. Debelina žice 0,6, prem er svitkov 0,9, prem er ovratnice približno 16 cm. Inv. št. 540. T. II, 4. 9. Fragm ent ovratnice iz okrogle žice, na kateri so nanizani nizki in široki svitki. Žica med njim i je pet- do šestkrat nažlebljena. Zožujoči se konec je dokaj oglatega preseka. Debelina žice 0,4, prem er svitkov 0,7, dolžina ohranjenega kosa 19,7 cm. Inv. št. 541. T. III, 1. 10. F ragm ent ovratnice iz okrogle, n a ohranjenem delu gladke žice s ploščato izkovanim , v spiralo zvitim koncem. D ebelina žice do 0,6, dolžina fragm enta 8,3 cm. Inv. št. 542. T. III, 2. 11. F ragm ent ovratnice iz nasvitkane žice. Med ozkimi svitki je žica dva- do trik ra t počez nažlebljena. D okaj oglat konec se klinasto ta n jša v ploščat spiralno zvit zaključek. Debelina žice do 0,5, svitkov do- 0,8, dolžina fragm enta 13,4 cm. Inv. št. 543. T. III, 3. 12. F ragm ent ovratnice iz okrogle žice z rahlim i sledovi žlebljenja med niz­ kim i in širokim i svitki. Klinasto se tanjšajoči konec je bil oglatega preseka. Močno izlizan fragm ent je dolg 15,7 cm. D ebelina žice 0,4, svitkov 0,7 cm. Inv. št. 544. T. III, 4. 13. F ragm ent obročka iz 4,5 mm debele okrogle žice, dolg 6,9 cm. Inv. št. 545. T. III, 5. 14. Fragm entirana zapestnica iz žice ovalnega preseka z ravno notranjo in oblo zunanjo stranjo. O hranjeni konec je oblo odrezan. Š irina žice 0,7, debelina preko 0,2 cm, prem er deform iranega fragm enta neugotovljiv. Inv. št. 546. T. III, 6. 15. Obroček iz grobo oblikovane slabo ohranjene žice, ki je bila oglatega preseka. Konca se za polovico presegata in sta ravno odrezana. Debelina žice 0,4, prem er obročka 4,9 cm. Inv. št. 547. T. III, 7. 16. Zapestnica iz nasvitkane žice, ki je med 3—4 m m širokimi nizkimi svitki gladka. Svitki so na eni strani skoro tik do žice obrušeni, oba poslednja pa sta preko sredine odrezana in tvorita dozdevni pečatni zaključek nesklenjene zapest­ nice. D ebelina žice 0,4, svitkov 0,6, prem er zapestnice 9, ozirom a 8,3 cm. Inv. št. 548. T. IV, 1. 17. P rstan iz 1—2 mm debele nekoliko sploščene žice, ki je dvojno zvita in tvori na eni strani dvoje pentljastili zaključkov, n a drugi strani pa se ohranjena žica klinasto stanjša in- preprosto končuje. Prem er 2,3, širina 1,9 cm. Inv. št. 549. T. IV, 2. 18. Zapestnica iz ploščato izkovane žice z ravno notranjo- in oblo zunanjo stranjo. P rofil je bikoničen, konca sta ravno odrezana. Širina žice 0,5, debelina do 0,2, prem er zapestnice 6,5 cm. Inv. št. 550. T. IV, 3. 19. F ragm ent locnja fibuile (?) iz nasvitkane žice, ki je m ed ozkimi svitki počez nažlebljena. Na enem koncu je ohranjen del oglato oblikovane gladke žice. D ebelina žice 0,3, svitkov 0,5, dolžina fragm enta 4,5 cm. Inv. št. 551. T. IV, 4. D asi v okviru prazgodovinskega najdišča na Rifniku mesto najdbe opisanih predm etov ni znano, njihova pripadnost pa spričo pom anjkanja inventarnih za­ piskov za vsak predm et ni docela prepričljiva, je mogoče trditi, d a pripadajo prav tako žarnim grobovom kot druge rifniške najdbe. Redki keram ični predm eti ne predstavljajo za datiranje hvaležnih tipov. Žaro T. I, 1 je v svojem poročilu omenil F. Starè.8 Njena vrečasto okroglasta oblika profila jo bliža nekaterim podobnim žaram podravskih žarnih grobišč,9 najbližjo sorodnost pa izpričuje z nekaterim i žaram i na Vačah, s katerim i je bržčas istočasna.1 0 Poleg za rifniško keramiko značilnega žlebastega prehoda v zam etke vratu je v okviru navedenih najdišč zanim iv njen plastični okras visečih vodoravnih uhljev v spodnjem delu ostenja in štrlečih bradavic pod vratom. Oba krasilna elementa nastopata vsak zase na najrazličnejših tipih posod istega in bližnjih obdobij, sim etrično kom binirana na eni posodi pa predstavljata posebno zvrsti plastičnega okrasa. Njegovo ne­ posredno poreklo bi m u mogli iskati v keram iki podravskih žarnih grobišč,1 1 znan pa je tudi na starejših vrečastih žarah iz Vač,1 2 kakor tudi n a podobnih posodah v Wiesu.1 3 Na koncu dobe žarnih grobišč v Podravju še redek, se v poznejši dobi pojavlja na obsežnejšem prostoru severnozahodnega Balkana,1 4 kjer predstavljata rifniška in nekatere vaške žare glede na obliko lastno inačico. Skodela T. I, 3 pripada običajnem u tipu koničnih skodel z uvihanim robom, ki so značilne za žarna grobišča v Podravju in sosednjih področjih, h katerim spada že zaradi oblega ostenja z ne le uvihanim , temveč tudi nekoliko dvignjenim robom.1 5 Skodela T. I, 4 predstavlja nekoliko sploščeno m lajšo obliko te vrste posod, pri kateri prehaja stena preko že skoro klekasto upognjenega oboda v močno navznoter uvihan rob. Glede na njeno oblikovno sorodnost z nekaterim i skodelami iz gomile v Volčjih njivah utegne pripadati obdobju starejše železne dobe.1 6 Grobo izdelano kam nito kladivo T. I, 2 spričo svoje atipičnosti časovno ne pomeni nič, razen tega zelo verjetno' sploh ne izvira iz grobov. Več možnosti za kronološka razm otrivanja nudijo bronasti predmeti. Večina kaže očitne sledove ognja in s tem v zvezi slabo ohranjeno jedro. Vendar so nekateri med njim i dokaj dobro ohranjeni (T. II, 1,4; IV, 1) in p o k riti z gladko tem nozeleno patino. Zanimivo je, da so nekateri fragm enti ovratnic močno izlizani (T. II, 3; III, 1, 4), kot da so bili zelo dolgo v uporabi. Med tipološko najstarejše predm ete sodi vsekakor prstan T. IV, 2, ki p rip ad a izrazitim oblikam prstanov starejše b ronaste dobe (Noppen­ ring). Ta presenetljiva časovna razlika m ed njim in drugimi predm eti, ki so mnogo mlajši, vzbuja dvome, ali sploh p rip ad a k rifniškim najdbam , zlasti ker tega ni mogoče preveriti na podlagi zapiskov. Doslej n a Rifniku ni bilo sledov kake bronastodobne naselbine, od katere bi se m orebiti ohranil, kot je to prim er pri 8 Starè, AV II/2, 1951, str. 190, T. V, 2. 9 Prim. v Pokrajinskem m uzeju: iz M aribora, inv. št.A 154; iz Pobrežja, žara v grobu št. 7. 1 0 Na prim . F. Starè, Prazgodovinske Vače, Ljubljana 1954, r. 7. Isti: Vače (Arheološki katalogi Slovenije, Zv. 1), L jubljana 1955, T. LXXXIV, 1, 2, 3. 1 1 Prim. v Pokrajinskem m uzeju: iz Maribora, inv. št. A 150 in iz Ruš, inv. št. 900. Podobno okrašena žaTa iz Ruš je tudi v Joanneum u, inv. št. 300. 1 2 Glej opom bo 10. 1 3 Radim sky-Szom bathy, MAGW 15, 1885, T. IX, 15; X, 10. 1 4 Prim. podobno okrašene žare v D alju — Corpus vasorum antiquorum , Zagreb, VI Ce, T. 5, 3 in v D onji D olini — Truhelka, W issenschaftliche M ittheil­ ungen aus Bosnien und Herzegowina 9, 1904, T. LH, 7; LIX, 4; LXVI, 2; LXXX, 2. 1 5 Prim. v D alju — C V A, VI, Cc T. 26, 5. 1 8 S. Gabrovec, Ilirska gomila v Volčjih njivah, AV VII/1—2, 1956, str. 62. nekaterih najdiščih v Avstriji.1 7 Čista oblika govori tudi proti tradiciji, ki bi utegnila b iti možna, kot nam dokazujejo podobni prstani iz gomile v Volčjih njivah, izdelani iz ploščate, že skoro trakaste žice z vrezanim žlebom v sredini in enkratno pentljo na koncu.1 8 Zato ga je upravičeno pripisovati k preostankom starejših dob rifniškega ali tujega izvora. O vratnice iz nasvitkane žice (T. II, 4; III, 1, 3, 4) bi sodile po dosedanjih ugotovitvah v sedmo stoletje pr. n. št.1 9 Med rifniškim i najdbam i tvorijo pre­ vladujoč tip, ki R itnik kulturno^ veže z južnoslovenskimi ilirskim i najdišči.2 0 Osnovni elem ent teh ovratnic je z jagodam i opremljena, torej nasvitkana ali vozilasta žica iz brona, ki je včasih s ploščenimi svitki izraziteje ločena v oba sestavljajoča člena,2 1 včasih pa ob bolj okroglastih ali podolgovatih jagodah brez tako ostrih prehodov. U porabljena je bila za ovratnice, ki so na R itniku n aj­ številnejše,2 2 zapestnice2 3 in fibule, ki so tudi na R itniku zastopane v redkih prim erih.2 4 V endar pa območje te vrste nakita ni ozko om ejeno na osrednje in južnoslovensko ozemlje, k a r dokazujejo najdbe v W iesu,2 5 D onji Dolini2 6 in Sremu,2 7 pri čem er bi bilo medsebojne zveze, kakor tudi tipološki razvoj šele treba raziskati. Na R itniku nudijo dokaz, d a je bilo naselje že v kulturnem območju južnoslovenske ilirske kulturne skupine in je tik p red naravno pregrado vitanj- sko-konjiško-boškega grebena p red stav ljalo eno n jenih najsev ern ejših postojank. Č eprav bodo zveze s približno istodobnimi naselbinam i onkraj te pregrade, kot so najbližja B rinjeva gora, gradišča pri T inju in Poštela,2 8 postale jasne šele s tem eljitejšo raziskavo najdišč, so že sedaj vidne povezave s starejšim i žarnimi grobišči v Podravju. To kažejo poleg om enjenih keram ičnih prim erjav tudi ne­ k ateri bronasti predmeti, med njim i zlasti ovratnice. Tako so ovratnice iz pošev 1 7 F. Eppel, Archaeologia A ustriaca 2, 1949, str. 49, tako razlaga najdbe rano- bronastodobnih prstanov (Noppenringe), ki se s svojo enkratno pentljo razlikujejo od rifniškega prim era. 1 8 Gabrovec, istotam. Avtor datira te predmete v čas med 450—350 pr. n. št. 1 9 Starè, AV II/2, 1951, str. 191. E nako Schmid, Südsteierm ark, str. 6. 2 0 Prim . podobne ovratnice iz Mokronoga, Cerknice-Tržišča in Podzem lja v Narodnem m uzeju v L ju b ljan i O vratnico in fibuli tega tipa iz V ira pri Stični hrani Arheološki muzej v Zagrebu. Za najdbo pri Bistrici ob Sotli glej Schmid, Südsteierm ark, str. 6. 2 1 Prim. ovratnico iz Tržišča v Narodnem muzeju in ovratnico inv. št. 86 v Mestnem muzeju v Celju. 2 2 Med najdbami iz Rifnika je v Mestnem muzeju v Celju devet takih ovratnic. 2 3 Prim . zapestnico iz ŠmaTjete v Narodnem m uzeju v Ljubljani, verjetno istovetna s T. 36, 5 v A. Müllner, Typische Formen a. d. archäologischen Sammlun­ gen d. krainischen Landesmuseums »Rudolfinunw, L jubljana 1900. 2 4 M üllner, Typische Formen, T. 24; 10, 12 — Vače, 6 — M agdalenska gora, 8 — Podzemelj, 5 — Kranj, T. 25; 2 — Podzemelj, 6 — Cerknica. Vir pri Stični — Arheološki m uzej Zagrel). Libenska gora — Joanneum v G radcu, inv. št. 1256, 10.295. V Mestnem m uzeju v Celju so poleg fragm enta T. IV, 4 še tri podobne fibule. 2 5 Radm insky-Szom bathy, MAGW 15, 1885, T. VI, 1. Za najdbo na Kozjaku glej Schmid, Südsteiermark, str. 6. 2 8 T ruhelka: WMBH 9, 1904, T. LVI, 5; LXIX, 8. 2 7 Podobno ovratnico iz Rače pri Sremski Mitroviči hrani Arheološki muzej v Zagrebu. 2 8 Raziskovanje Brinjeve gore je od leta 1953 v teku. G radišča Poštelo in okrog T inja g lej W. Schmid: Die R ingw älle des Bacherngebirges, M ittheilungen der Prähistorischen Kommission, W ien 1915. nažlebljene žice tipičen predstavnik te vrste nakita v Podravju, v rabi pa so tudi na najdiščih poznejšega časa.2 9 Na Ritniku bi jih glede na njegovo dobo trajanja smeli smatrati za starejše najdbe. Drobno prečno nažlebljena ovratnica T. II, 1 ima po obliki in okrasitvi istoveten primer v Mariboru, podobno obdelana žica pa je rabila tudi za izdelavo fibul, najdenih v grobišču na Bledu.3 0 Če dejansko izvira z Rifnika, jasno dokazuje podravske vplive. Med zapestnicam i pripadata poleg atipičnih kosov (T. III, 5, 7) zapestnici T. III, 6 in IV, 3 tistemu tipu, ki je v podravskih žarnih grobiščih najčešći in označuje njihovo m lajšo stopnjo.3 1 Zapestnica T. IV, 1 navidez nadaljuje tradicijo nasvitkanih nakitnih predmetov, po m aterialu in nesklenjenim a dozdevno pečat­ nima koncema p a od njih odstopa in je močno podobna tistim ranolatenskim zapestnicam, ki so znane iz podonavskega področja in srednje Evrope.3 2 Pri večini teh so svitki ali jagode bolj ali m anj podobne rifniški, na nesklenjenih koncih pa so poslednje jagode zvečine nekoliko povečane in im ajo za ranolatensko dobo značilno nekoliko podaljšano žico. Spričo tega bi zapestnica T. IV, 1 utegnila dokazovati enega izmed ranih trgovskih vplivov, kot smemo to domnevati tudi za časovno sorodno najdbo na Libenski gori.3 3 3 4 Kronološko so obravnavani rifniški predmeti glede na njihov fragm entarni značaj dokaj ohlapni. O vratnice in zapestnice, ki im ajo svoje poreklo v podravskih žarnih grobiščih, bi bilo upravičeno prisojati najzgodneje v sedmo stoletje, glede na splošni značaj najdišča p a so m orebiti tudi nekoliko mlajše. Zapestnica T. IV, 1 bi pripadala kot ranolatenski uvoženi predm et na Rifniku zelo verjetno 4.. stoletju in bi tako om ejevala časovni okvir opisanih najdb, čeprav so bili na Rifniku najdeni tudi m lajši predmeti.4 3 V ta okvir spadajo keram ične najdbe in nasvitkani bronasti predm eti. Vendar je treba pripom niti, da sedanjih kronoloških sklepov z nekoliko negotovo vrednostjo ne bo mogoče izpopolniti in podrobneje utem eljiti prej, dokler ne bo najdišče preiskano v celoti. K er je velik del že uničen ali površno obravnavan, te možnosti niso posebno ugodne. To velja tudi za trdnejšo učvrstitev rifniškega najdišča v kulturnem pogledu. Dasi prip ad a po sedanjem videzu južnoslovenski ilirski skupini, je na njenem robu za sedaj precej osam­ ljeno. Prav zato so njegove zveze z v tem času prenehajočim i podravskim i žarnim i grobišči zlasti glede sprejem anja njihove dediščine vredne posebne pozornosti. Podrobno poznavanje naselitve R ifnika bi tako moglo prispevati k vprašanju usode tako imenovane »ruške skupine« žarnih grobišč v Podravju in morebiti tudi k poreklu severnoslovenskih hribovskih naselbin starejše železne dobe. 2 9 Prim. podobne najdbe iz grobišč v Mariboru, Rušah in Pobrežju v Pokra­ jinskem m uzeju in Joanneumu. V N arodnem muzeju v L jubljani iz Magdalenske gore. V D onji Dolini — Truhelka, WMBH 9, 1904, T. XL, 5; XLII, 15; XLIII, 12;. L V ili, 16; LXX, 19; LXXII, 6. Itd. 3 0 V Pokrajinskem muzeju, neinventarizirano. S. Gabrovec, Ilirska nekropola na Bledu, T. XXIII, 1 ; XXI, 4. V tisku. 3 1 W. Schmid, D er frühhallstattische H ortfund von Schönberg, G erm ania 24, 1940, 202. 3 2 Prim. L. v. Màrton, D ie Frühlatènezeit in Ungarn, A rchaeologia H ungarica 11, Budapest 1933, T. VIII, 15—17; XI, 9; XII, 2. — I. H ünyady, D ie Kelten im Karpatenbecken, Dissertationes Pannonicae, Budapest 1942, Tafelband, T. IX, 6, 12. — K. Bittel, D ie Kelten in W ürtem berg, Röm.-Germ. Forschungen. Bd. 8, Berlin 1934, T. 15, 1—7; str. 72, k jer je naveden razvoj oblik iz poznohallstattske dobe. 3 3 Prim. podobni pojav z ovratnico — Schmid, Siidsteiermark, str. 8. 3 4 Starè, AV II/2, 1951, T. IV. 4. ZUSAMMENFASSUNG Streufunde von Rifnik Yon den zerstreuten und auf die Museen in Celje, M aribor und Graz verteilten Funden aus den hallstattzeitlichen G räbern von Rifnik bei Celje sind in diesem B ericht diejenigen Einzelfunde veröffentlicht, die bisher im M useum zu M aribor aufbew ahrt und nun dem Museum in Celje übergeben worden sind. Es handelt sich um einige Gefässe, die im J ahre 1905 der Besitzer A. Oset auf seinem Grunde ausgegraben und dem Historischen Verein in M aribor verkauft hat, und um die Bronzegegenstände, die lau t M itteilung des Prof. F. Baš vor dem ersten W eltkriege durch Prof. J. Kožuh aus Celje ebenso in den Besitz des M ariborer Museums gelangt sind. Die Funde gehören meistens der m ittleren und späteren H allstattzeit [C-D] an. In kultureller H insicht stellen einige Gegenstände [tordierte oder glatte H alsringe m it eingebogenen Enden — T. II, 1—3 und halbovale offene A rm ban­ dringe — T. III, 6; IV, 3] die V erbindungen zu der späten U rnenfelderkultur im M ariborer D raubecken dar. Auch die Keramik, besonders die grosse Urne T. I, 1 m it ihrer aus hängenden Aufsätzen und em porstehenden Buckeln bestehenden O rnam entik weist auf die ursprünglichen Formen aus der Urnenfelderkeram ik in M aribor und Ruše zurück, obwohl sie einem besonderen und auf R ifnik und Vače begrenzten späteren Typus gehört. Mit Vače und anderen illyrischen F und­ stätten in Südslowenien [Mokronog, Podzemelj, Tržišče, K ranj usw.] ist Rifnik k u ltu re ll und zeitlich m it seinen aus geknotetem D rah t hergestellten H alsringen [T. II, 4; III, 1, 3, 4] und dem gleichen Fibelfragm ent T. IV, 4 verbunden. D am it tritt er als die nördlichste Siedlung des mittel- und südslowenischen hallstattzeit­ lichen illyrischen Kulturgebietes hervor, das durch den die Wasserscheide zwischen Sava und D rava bildenden Gebirgszug von der in dieser Zeit verarm ten drau- ländischen Besiedlung [Maria Rast-G ruppe) getrennt ist. Ihre genetisch bedingten Beziehungen zu den urnenfelderzeitlichen Funden des D raulandes, sowie zu den benachbarten gleichzeitigen Bergsiedlungen am O strande des Pohorje [Bachern] w ären noch auszuarbeiten, sind ab er sta rk von den noch ausstehenden syste­ m atischen Forschungen am R ifnik abhängig. D as als keltisches E infuhrgut be­ trac h tete A rm band T. IV, 1 stellt m it dem 4. Jah rh u n d ert v. d. Z. die oberste Zeitgrenze der behandelten Funde fest.