Kolini urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurf Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurf Posamezni Izvod 1,30 ill., mesečna naročnina 5 illingov P. b. b. Mmmm rt mmmm O mmm m liilill % ' ■S X;.v. Letnik XXIV. Celovec, petek, 4. april 1969 Štev. 13 (1397) Vsem bralcem, In sotrudnikom zadovoljne velikonočne praznike želita uredništvo in uprava Konferenca o vojnih zločinih V Moskvi se je prejšnji teden zaključila mednarodna konferenca, na kateri so predstavniki raznih držav razpravljali o raznih oblikah vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Konferenca je svoje delo končala s sprejetjem vrste resolucij, v katerih so udeleženci zavzeli stališče k načelnim in aktualnim vprašanjem. Tako je bila med drugim sprejeta resolucija, ki obtožuje Ameriko, da nadaljuje v Vietnamu zločine proti človeštvu; hkrati vsebuje ta resolucija tudi obsodbo Izraela zaradi zločinov proti sosednim arabskim dr- Socialistična internacionala zasedala na Dunaju Minulo nedeljo so se na Dunaju sestali vodilni predstavniki evropskih socialističnih in socialdemokratskih strank, vključenih v socialistično internacionalo. Konferenco je vodil predsednik te mednarodne Socialistične organizacije dr. Bruno Pittermann. V socialistični internacionali je povezanih zdaj že 51 socialističnih strank vsega sveta, ki imajo skupno 15 milijonov članov, Opirajo pa se na podporo več kot milijonov volivcev. Na dunajski konferenci so bila v Ospredju vprašanja evropske enotnosti, razpravljali pa so tudi o krizi Oa Srednjem vzhodu in je zato sodelovala tudi delegacija iiz Izraela. Udeleženci konference so ostro kritizirali francoskega predsednika de Gaulla, češ da z nasprotovanjem sprejemu novih držav v EGS Zavira proces evropske integracije. Splošno so se na konferenci zavzeli *a to, da bi nadaljevali politiko Odpravljanja napetosti v Evropi in so v tej zvezi zavzeli pozitivno sta-^če tudi do nedavnega predloga držav varšavskega pakta za sklicanje posebne konference o evropski varnosti. Konkretnih sklepov pa na konfe-r®nci niso sprejeli, ker je bilo to Srečanje več ali manj le informativ-''oga značaja. Razgovori o Vietnamu so stopili v novo fazo Za današnji položaj v Vietnamu so vsekakor značilna naslednja dejstva: Trenutna spomladanska ofenziva južnovietnamske osvobodilne fronte samo še enkrat povsem jasno dokazuje, da ljudstva, ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost, tudi z najmodernejšo vojno tehniko ni mogoče premagati; o tem pričajo številni vojaški uspehi, prav tako ali morda še bolj pa širjenje političnega vpliva, saj je osvobodilna fronta že na obsežnih predelih južnovietnamskega ozemlja vzpostavila svojo lastno ljudsko oblast ter je v mnogih krajih celo že izvedla prave volitve v pokrajinske in občinske odbore. Po drugi strani pa je v Ameriki začelo prodirati spoznanje (ne nazadnje spričo visokih človeških žrtev, saj je v Vietnamu padlo že več ameriških vojakov kot svoječasno na Koreji), da vojaška rešitev problema ne pride več v poštev in je zato treba iskati možnosti za politično reševanje. žavam ter obsodbo Grčije oziroma njenega sedanjega režima zaradi očitnega kršenja človekovih pravic. Druga resolucija, sprejeta na moskovski konferenci, pa poziva vse države, naj podpirajo resolucijo, ki jo je lani novembra sprejela glavna skupščina OZN in ki zahteva nadaljevanje zasledovanja vojnih zločincev in zločinov proti človeštvu. Pri glasovanju o dokumentih konference je prišlo med udeleženci do večjih nasprotij. Tako je na primer romunska delegacija izjavila, da ni pooblaščena podpisati resolucije, pač pa romunska vlada podpira resolucijo OZN o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu ter obsoja ameriški napad v Vietnamu. Prav tako je podpis resolucij odklonila zahod-nonemška zastopnica, medtem ko je konferenca zavrnila njen predlog, naj bi se ustanovil mednarodni mehanizem, ki bi branil majhne države pred svojimi močnejšimi sosedi. Hkrati je zahodnonemška delegatka zavrnila obtožbe Vzhodne Nemčije, da je Bonn preveč popustljiv do neonacistov. Vsa ta dejstva in spoznanja se razumljivo odražajo tudi na konferenci v Parizu, kjer se še vedno brez vidnejših uspehov teden za tednom vsedejo za zeleno mizo predstavniki Amerike in Severnega Vietnama ter saigonske vlade in osvobodilne fronte iz Južnega Vietnama. Za javnost se ti razgovori izčrpavajo predvsem v medsebojnih očitkih in obtožbah, tako da — sodeč po uradnih poročilih — o kakem bistvenem napredku doslej ne more biti govora. Toda pariški razgovori se ne o-mejujejo le na uradne seje četverne konference, marveč že od vsega začetka v veliki meri potekajo tudi na ravni »zasebnih pogovorov" v raznih predmestnih vilah Pariza, kjer stanujejo predstavniki posameznih delegacij. In ravno v tem »zasebnem ozračju” je po zagotovilu političnih opazovalcev uspelo doseči marsikateri napredek, o čemer pa javnost seveda še ni bila uradno obveščena in je zato navezana le na različne domneve in ugibanja. Takemu »begu” iz konferenčne dvorane v »privatno sfero” je zlasti naklonjena Amerika, ki ji je očitno neprijetno, da bi pred široko mednarodno javnostjo priznala neuspeh svoje politič. in predvsem vojaške avanture v Vietnamu. Nedavni predlog južnovietnam. predsednika Van Thieuja glede »privatnih” pogovorov med saigonskim režimom itn osvobodilno fronto gotovo ni zrasel na njegovem zelj-niku, marveč je v ozadju treba vi- deti željo Washingtona, ki bi se sicer rad sporazumel o »častni rešitvi”, vendar mora pri tem varovati svoj prestiž. Kakor je bilo pričakovati, so zastopniki osvobodilne fronte in Severnega Vietnama tak predlog — vsaj na zunaj — odločno zavrnili. Če hoče Amerika zares rešiti juž-novietnamsko vprašanje — so poudarili — potem mora začeti neposredna pogajanja z osvobodilno fronto, ki je edini zakoniti predstavnik južnovietnamskega ljudstva in popolnoma pristojen za rešitev vseh vprašanj, ki zadevajo Južni Vietnam. Kljub tej odločni zavrnitvi sai-gooskega predloga pa v političnih krogih prevladuje mnenje, da v resnici tudi zastopniki osvobodilne fronte in Severnega Vietnama ne odklanjajo povsem take osebne kontakte. Zato so prepričani, da so pogovori o Vietnamu medtem že stopili v novo fazo. 1941-1969 Štajerska in Koroška v revoluciji Letošnja osrednja proslava slovenskega naroda bo pod naslovom ŠTAJERSKA IN KOROŠKA V REVOLUCIJI dne 27. aprila v Velenju. Proslave se bo udeležil tudi predsednik Tito, kateremu bodo predstavniki občin, po katerih ozemlju je pred 25 leti potekal legendarni pohod XIV. divizije, predali spominsko plaketo. Umrl je Dvvight D. Eisenhovver V ponedeljek se je takorekoč vsa svetovna javnost poslovila od bivšega ameriškega predsednika in velikega zmagovalca iz druge svetovne vojne generala Dvvighta D. Eisenhovver-ja, ki je prejšnji teden umrl v starosti 78 let. Na desetine vodilnih državnikov se je za to priložnost zbralo v Washingtonu, mnogi milijoni ljudi pa so pogrebne svečanosti spremljali po televiziji. Enakopravnost v vsakdanji praksi Komisija izvršnega sveta SR Slovenije za mejna vprašanja je prejšnji teden obravnavala položaj in problematiko narodnih manjšin v Sloveniji; seje so se udeležili tudi predstavniki italijanske manjšine s Koprskega ter madžarske manjšine iz Prekmurja. Na tej seji je komisija poudarila, da se s prizadevanjem za enakopravnost italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji uresničujejo osnovna politična načela, na katerih temelji demokratična in samoupravna družba ter krepijo tiste sile, ki se v mednarodnih odnosih zavzemajo za prijateljsko sodelovanje s sosednjimi narodi in državami. „Zato so potrebne vedno nove pobude in stalna skrb vseh političnih in družbenih dejavnikov, da se enakopravnost nenehno zagotavlja v vsakdanji družbeni praksi.” Nedvomno je — pravi poročilo o tej seji — da republiška ustava, zakonska določila in občinski statuti, ki urejajo manjšinska vprašanja, zajemajo vsa bistvena območja družbenega življenja manjšin in jim zagotavljajo polno enakopravnost in narodnostni razvoj. Tudi začasna navodila, ki se nanašajo na dvojezično poslovanje v upravi in sodstvu, so v praksi v glavnem pokazala svojo vrednost, pa jih bo treba čimprej nadomestiti s stalnimi zakonskimi določili. Pri tem delu bo koristno In potrebno vsestransko sodelovanje predstavnikov manjšin. »Dvojezičnost se je dokončno uveljavila na vsem ozemlju Slovenije, kjer žive narodnosti. Zato je treba še bolj okrepiti vse tiste ustanove, ki dvojezičnost zagotavljajo, in poskrbeti za njihovo najracionalnejše financiranje. Sem sodi predvsem organizacija dvojezičnega in manjšinskega šolstva, predšolskih vzgojnih institucij, dvojezično poslovanje v uradih in na sodiščih ter kulturnoprosvetna delavnost manjšin. Vsem tem institucijam je republika Slovenija že v preteklosti zagotavljala znatno materialno pomoč. Vendar na teh območjih obstoje še znatne potrebe. Zato bo treba stremeti za tem, da se dajatve za potrebe narodnosti povečujejo v skladu s povečanim narodnim dohodkom, h kateremu s svojo dejavnostjo prispevajo tudi manjšine.” Vso moralno In materialno podporo — je ob koncu ugotovila komisija — zasluži tudi povezovanje manjšin s svojim matičnim narodom. Z dosedanjim delom na tem področju so manjšine postale nenadomestljiv dejavnik v posredovanju kulturnih dobrin med sosednjimi narodi In državami. Zato se je komisija zavzela za nadaljnje pospeševanje teh stikov. Z generalom Eisenhovverjem je umrla osebnost, katere ime je najtesneje povezano z zadnjimi desetletji ne samo ameriške marveč tudi svetovne zgodovine. Proslavil se je zlasti med drugo svetovno vojno, ko mu je bila dodeljena naloga, da pripravi in vodi načrt „Overlord“ za invazijo v Franciji. Tako je stal na čelu zavezniških sil, ki so se izkrcale v Normandiji in potem prodirale skozi Francijo, Belgijo in Nizozemsko v osrčje Evrope, kjer je bila v sodelovanju vseh svobodoljubnih narodov zapečatena usoda nacističnega rajha. Po vojni je bil general Eisenhower nekaj časa poveljnik zavezniških sil v Evropi in pozneje vrhovni poveljnik sil Atlantskega pakta. Leta 1952 pa je posegel tudi v politično dogajanje ter je zmaga na predsed. volitvah pomenila začetek novega obdobja v njegovem življenju. Med njegove največje uspehe iz tistih časov spadata nedvomno konec vojne na Koreji ter »srečanje v Čamp Davidu" s takratnim predsednikom sovjetske vlade Nikito Hruščovom, saj so bili prav na tem sestanku položeni temelji za nove odnose med Ameriko in Sovjetsko zvezo ter v širšem pomenu med Zahodom in Vzhodom. Leta 1962 je Eisenhower ne nazadnje tudi zaradi zdravstvenega stanja zapustil aktivno politiko ter se umaknil na svojo farmo, kjer je živel vse do lani, ko je moral zaradi zaostritve bolezni v bolnišnico. Po zadnji krizi, ki jo je imel 15. marca letos, si njegovo srce kljub prizadevanjem zdravnikov ni več opomoglo. Zadnje počivališče je našel Eisenhovver v mestu Abilene v Kansasu, kjer je preživel svojo mladost. Svetovni zdravstveni dan V ponedeljek prihodnjega tedna — 7. aprila bomo spet obhajali Svetovni zdravstveni dan. Za to priložnost je glavni ravnatelj Svetovne zdravstvene organizacije dr. M. G. Candau objavil posebno poslanico, iz katere povzemamo tudi naslednje misli: Možje in ženske so na splošno ustvarjalci napredka in razvoja. Pač pa so brez človekovega sodelovanja material, denar in stroji neplodna orodja. Med cilje razvoja sodita zdravje in ustvarjalnost, ki se med seboj izpopolnjujeta. Brez zdravja produktivnost ne more uspevati, po drugi strani pa produktivnost lahko najde sredstva in poti za boljše zdravje. Toda delo, na katerem sloni ustvarjalnost, je povezano z nevarnostmi. Razen nesreč človek danes ni več izpostavljen tako usodnim poklicnim škodam, kakor je bil to še v zadnji preteklosti. Pač pa se osnovni pogoji za človekovo zdravje še vedno zanemarjajo. Prah, vročina, hrup, strupene substance, utrujenost — vse to izpodkopava storilnost delavca. Tehnokrat, ki misli samo na proizvodne pogoje, lahko razvije vrste strojev, ki sicer dosežejo izvrstno proizvodnjo, so pa zelo škodljive za zdravje. Tako torej slabo premišljena prizadevanja, ki naj bi privedla k večji storilnosti, lahko imajo nenameravani učinek, da storilnost zmanjšujejo, ker povzročajo bolezen in s tem delovne nezgode. Skrbno načrtovan zdravstveni program se bo torej bavil s temi in drugimi nevarnostmi, dosledno izpolnjevanje tega programa bo pospeševalo zdravje. Poklicna zdravstvena oskrba skrbi za preprečevanje bolezni in nezgod ter za izboljšanje delovne zmogljivosti. Utrujenost je možno zmanjšati in enoličnost pri delu preprečiti. Delavec pa mora biti za svoje delo tudi posebno izbran. Sodelovanje med zdravniki, bolniškimi sestrami, skrbniki, inženirji in arhitekti v zdravstvu lahko prispeva k duševnemu in telesnemu ugodju delavca. Toda tako v visoko razvitih deželah kakor v deželah v razvoju — kjer je industrializacija pomemben faktor gospodarskega procesa — je treba še zelo veliko napraviti. Poklicne bolezni so v mnogih deželah dolgo časa sodile med naloge uprave. Šele po prvi svetovni vojni so spoznali, da industrijski problemi, kot so bolezni, ne poznajo meja in zahtevajo mednarodno sodelovanje. Leta 1919 je bila soglasno ustanovljena Mednarodna organizacija dela (ILO), ki bo torej letos obhajala svojo petdesetletnico. Svetovna zdravstvena organizacija je z Mednarodno organizacijo dela tesno in plodno sodelovala na mnogih področjih, kjer imata zdravje in delo skupne ali paralelne interese. Lani je Svetovna zdravstvena organizacija obhajala svoj 20. rojstni dan. Torej je zelo razveseljivo, da ob letošnjem svetovnem zdravstvenem dnevu čestitamo starejšemu članu družine Združenih narodov k petdesetletni odlični dejavnosti. Skrbi bolniške blagajne Čeprav so se prispevki za bolniško blagajno spet povišali, se bolniške blagajne nahajajo stalno v finančnih skrbeh. To velja tudi končno za koroško pokrajinsko bolniško blagajno, ki je za leto 1969 predvidela primanjkljaj v višini 1,1 milijona šilingov. Njeni izdatki za bolnišnice se bodo povišali od 86 na 106 milijonov šilingov, izdatki za zdravila od 49 na 51 milijonov šilingov, zdravniški honorarji od 84 na 90 milijonov ter honorarji zobozdravnikov od 32 na 37,5 milijona šil. Razveseljivo stanje hranilnih vlog Prejšnji teden — 27. marca 1969 — so hranilne vloge v Avstriji prvič presegle vsoto 100 milijard šilingov ter so predstavljale že skoraj polovico avstrijskega narod, dohodka. Kako močno so hranilne vloge naraščale v zadnjih letih, kaže naslednja primerjava: ob koncu leta 1951 so hranilne vloge znašale nekaj manj kot tri milijarde šilingov, kar je bilo 5 odstotkov takratnega narodnega dohodka; I. 1963, torej dvanajst let pozneje, so hranilne vloge dosegle že 50 milijard šilingov, to je bila približno tretjina narodnega dohodka; v zadnjih petih letih pa se je ta vsota podvojila, kajti hranilne vloge so narasle na 100 milijard šilingov in predstavljajo zdaj že skoraj polovico avstrijskega narodnega dohodka. V letu 1967 so se hranilne vloge povečale za 9,1 milijarde šilingov, lani so narasle za 10,5 milijarde šilingov, letos pa je že samo v prvih dveh mesecih znašal porast 2,8 milijarde šilingov. Pri sedanjem stanju hranilnih vlog pride povprečno na vsakega Avstrijca 13.700 šilingov. Pri tem uspešnem razvoju pa je značilno tudi dejstvo, da posebno močno narašča delež dolgoročno vezanih vlog, ki predstavljajo zdaj že okroglo eno tretjino celotnih hranilnih vlog. Avstrijski kreditni zavodi hočejo pomembni dogodek, ki so hranilne vloge prvič presegle vsoto 100 milijard šilingov, proslaviti s tem, da bodo vsakega otroka z avstrijskim državljanstvom, rojenega 27. marca 1969, obdarili s hranilno vlogo v višini 1000 šilingov. Za izstavitev tozadevne hranilne knjižice je treba zaprositi do 14. maja t. I., in sicer je to možno pri vsakem kreditnem zavodu v Avstriji. Turistični načrti za Jadran Pod vodstvom znanega poljskega arhitekta Ciborovskega je skupina 200 jugoslovanskih in 70 tujih urbanistov in arhitektov iz sedmih evropskih držav s pomočjo programa Združenih narodov za razvoj izdelala obsežne načrte za razvoj krajev ob južnem Jadranu. Gre za območje od Hvara do Ulcinja, to je za obalo v dolžini 1200 kilometrov, kjer živi danes približno pol milijona ljudi. Na podlagi načrta, ki nosi ime Južni Jadran", noj bi se to ozemlje vsestransko razvilo. Ker imajo tamkajšnji prebivalci zelo skromne dohodke in žive večinoma od kmetijstva, naj bi jim v bodoče zagotovili delo predvsem v turizmu, kajti do leta 1990 naj bi bilo na tem turističnem območju že 600.000 turističnih postelj. Hkrati pa bi se razvijale tudi druge gospodarske panoge, kajti načrt predvideva med drugim rafinerije olja, petrokemijo, metalurgijo in podobne objekte. S tem projektom, ki bi ga v prihodnjih 20 do 25 letih morali uresničiti vsaj do 75 odst., bi dosegli skladen socialno-gospodarski, funkcionalni in prostorji razvoj tega območja. Pri aktiviranju čimveč naravnih in drugih zmogljivosti bi upoštevali naravne lepote krajev in kulturno dediščino prebivalstva, ki naj bi se v tem obalnem pasu od sedanjega pol milijona povečalo na milijon ljudi. S podobnimi načrti, kot so bili izdelani za južni Jadran, pa se bavijo tudi občine na področju severnega Jadrana. Ta načrt naj bi obsegal področje od Trogira do jugoslo- vansko-italijanske meje; vseboval bi regionalni in splošni načrt ter podrobne prostorske načrte za jadranski pas, prav tako pa tudi za Gorski kolar in Liko s Plitvičkimi jezeri. Področje, ki ga bo obsegal načrt za severni Jadran, je večje, kot ga zajema načrt za južni Jadran. Zaobjel bo 19.500 kvadratnih kilometrov z več kot milijon prebivalci. Na tem področju je zdaj v raznih objektih od hotelov do zasebnih prenočišč kakih 300 tisoč turističnih postelj, z izvedbo predvidenega načrta za severni Jadran pa menijo, da bi bilo tu mogoče pridobiti več kot 1,2 milijona postelj, kar bi bil vsekakor velikanski uspeh pri razvoju turizma v teh krajih. Načrt bodo finansirale komunalne enote teh krajev, poleg tega pa bodo predlagali tudi posebnemu sladu Združenih narodov za rozvoj, da sodeluje pri izvedbi tega programa. 0000000000000u podarila močnejši glas. Prisrčni smeh, ki je Prej prekinjal branje, je seveda tokrat izostal, namesto tega je vladala tišina, ki je lahko pocenila dobro ali slabo. Sigrist ni bil eden iz-Ced tistih neznosnih bralcev, ki nenehno po- gledujejo svoje poslušalce. Ko pa je po naključju pogledal naokrog, je z nejevoljo opazil, da sta dva njegova prijatelja dremala. To ga je trdo prizadelo, vendar tega ni pokazal in je bral dalje. Je bilo to morda zaradi obeh spečih, ki sta že glasno smrčala, ali pa zaradi nevajenega napora, da bi prebral resno zgodbo, ali pa celo zaradi zgodbe same? Vsekakor pa je bilo res, da je tudi Sigrista zagrabila utrujenost, tako da se mu je glas le s težavo izvijal iz grla in je končno, v nekem posebno dolgem KURT KUSENBERG Resna zgodba in umetniškem stavku, zamrl. Veke so mu postale težke, rokopis mu je spolzel iz ohlapnih rok na tla. Ker se je zavedal svojega položaja gostitelja in pisatelja, je Sigrist s poslednjimi močmi še zadnjikrat dvignil veke in pogledal okoli sebe; bil je obdan od spečih prijateljev, zato je zaspal tudi sam. Ne boste nam verjeli, če vam povemo, da je cela družba spala do naslednjega jutra. In vendar je bilo tako! Ko so se prijatelji zbudili in se pretegovali, je sonce že sijalo v sobo; zunaj se je delo že davno začelo. Preudarno, kakor so zmožni le bistroumni ljudje, so takoj V-e^C/TL/Gf? Avstrijski dogodki n # ..Poplava" v parlamentu Še nikdar po drugi svetovni vojni avstrijski parlament ni bil tako obremenjen z delom, kot se je to zgodilo v zadnjih treh letih sedanje legislativne dobe. V teh treh letih so se poslanci in člani vlade 3451-krat priglasili k besedi. Samo v zadnjem poslovnem letu so seje parlamenta trajale skupno 395 ur ter je bilo sklenjenih 147 zakonov. Torej je razumljivo, da se splošno govori o »poplavi" v parlamentu ter mnogi poslanci, posebno člani raznih odborov in pododborov, kjer poteka glavno delo, tožijo o preobremenjenosti, zaradi katere zakonov ni več mogoče dovolj temeljito obravnavati. 0 Jubilej bolniške blagajne Pokrajinska bolniška blagajna za Zgornjo Avstrijsko je minulo soboto obhajala svoj stoletni jubilej, ki pa je potekal v znamenju čedalje večjih finančnih skrbi. Bolniška blagajna ima namreč že tri leta primanjkljaj, ki bo samo v tem letu predvidoma znašal 36 milijonov šilingov. Izdatki blagajne za zdravniško oskrbo so se povišali od 238,2 milijona v letu 1967 na 281 milijonov šilingov letos, izdatki za zdravila od 146,2 na 177,3 milijona ter izdatki za bolnišnice od 186 na 233 milijonov šil. 0 Tuja podjetja v Avstriji V zadnjih letih so inozemci ustanovili v Avstriji 1921 podjetij, ki zaposlujejo skupno 31.296 delojemalcev. Pretežno večino teh podjetij — namreč 1296 — so ustanovili podjetniki iz Zahodne Nemčije, 142 podjetij odpade na Švico in prav toliko na Italijo, 26 na Ameriko ter 38 na vzhodne države. 0 Zaslužek s telefonom Na podlagi poročila za leto 1968 so se dohodki avstrijske pošte lani povečali za 6,5 odstotka v primerjavi z letom 1967. Najboljši dobiček za pošto je bil spet telefon, kjer so dohodki znašali 3052 milijonov šilingov ter so bili za 261 milijonov ali 9,4 odst. višji kot leta 1967. Izraženo v odstotkih pa je pošta svoje dohodke najbolj povečala s teleprintersko službo, saj so ustrezni dohodki porasli kar za 14,2 odstotka. NOVICE IZ 0 Mesec mladosti v Mariboru Mariborska mladina je tudi za letošnji mesec mladosti pripravila bogat in pester spored. Med drugim bo 24. maja zabavno glasbena prireditev pod naslovom »Mladina Mariborčanom za dan mladosti". Istega dne bo svečana akademija, na kateri bodo podelili plaketo mladosti najboljšim mentorjem mladine. 21. in 22. maja bodo svečano sprejeli v mladinsko organizacijo okoli 2800 pionirjev mariborskih osnovnih šol. Poleg teh osnovnih prireditev imajo v načrtu razna tekmovanja, revijo mladinskih pevskih zborov in revijo mladih recitatorjev, sklepna prireditev »Mladina in borci ob spomenikih revolucije" pa je predvidena za junij. 0 število živine v Sloveniji Po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko se je število živine v lanskem letu znatno zmanjšalo. V Sloveniji je (po štetju in deloma po ocenah) približno 503.000 govedi, kar je za 8 odstotkov manj kot v letu poprej. Število prašičev se je zmanjšalo za 7 odstotkov ter so našteli okroglo 445 tisoč prašičev. Konj je v Sloveniji približno 46.900, ovac okroglo 35.500, panjev s čebelami 63.920 in perutnine okrog 3 milijone 693 tisoč (za 11 odstotkov več). 0 Razvoj dravskih elektrarn Od lanskega novembra obratuje prvi agregat najmlajše in hkrati tudi največje dravske elektrarne v Sloveniji, to je HE Zlatoličje. Do konca februarja je nova elektrarna proizvedla že 82 milijonov kWh električne energije. Sredi aprila pa bo predvidoma začel obratovati tudi drugi agregat, kar bo močno povečalo proizvodnjo. Če bo šlo vse v redu, namreč predvidevajo, da se bo proizvodnja dravskih elektrarn letos dvignila od dosedanjih 1,5 milijarde kWh na več kot 2 milijardi kilovatnih ur. Sadna drevesca vseh vrst — češpljina In slivna po možno znižanih cenah — jagodižje In vinske trte oddaja drevesnica MARKO POLZER p. d. Lazar pri St. Vidu v Podjuni 1. PROGRAM Poročila: Č.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov); 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. -— 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15 00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 5. 4.: 6.05 Jutranji koncert — 10.05 Zborovska glasba — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Avstrijska literatura danes — 15.00 Orkestralni koncert — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 20.00 Portret — 21.00 Orkestralni koncert — 22.10 Jazz — 22.45 Resni pesniki enkrat drugače. Nedelja, 6. 4.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 9.40 Valček Frederika Chopina — 11.00 Orkestralni koncert — 11.55 Urbi et Orbi — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 Ženske Evrope — 17.05 Znanstveni obzornik — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Sto let dunajske opere — 21.15 Kantata — 22.10 Moderna svetovna književnost — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 7. 4.: 6.05 Vesele melodije — 8.15 Velikonočna glasba — 9.10 Komorna glasba — 9.45 štajerska oddaja — 10.30 Trikrat klasični valček — 11.00 Velikonočne igre v Solnogradu — 13.30 Operni koncert — 15.35 Velikonočni sprehajalec — 16.00 Solno-graška dvorna glasba — 17.05 Luna v glasbi — 19.30 Velika noč v svetu — 20.00 Orkestralni koncert — 22.10 Srečanje pesnikov Goetheja in Schillerja — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 8. 4.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Robinzon Crusoe, četrt tisočletja star — 15.00 O zbirkah in zbiralcih — 17.10 Obisk raziskovalcev — 19.35 Pogled v umetnostne revije — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 9. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 Spoznanje in zanimanje — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Življenje ob knjigah — 20.00 »Vojaki", opera — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 10. 4.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Benno Reifenberg in humanizem — 17.10 Pesnica Gabriela Mistral — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.35 Kulturno-politične perspektive — 19.45 šansoni — 20.00 Bodočnost od včeraj — 21.00 Sonatina — 21.15 V žarišču — 22.10 Forumski pogovori — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 Avstrijska glasba 20. stoletja. Petek, 11, 4.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Nemški sodobni romani — 20.00 „Zrtev Helena" — 21.15 Glasbene šarade — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Glasba z Dunaja. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov); 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12 00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah —- 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 5. 4.: 5.05 Ljudska glasba — 5.45 Kmetijska oddaja — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 8.20 Orkestralni koncert — 11.00 Naša lepa domovina — 13.30 Orkestralni koncert — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Simfonična pihalna glasba — 15.30 KonceTt po željah — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Aktualno za ženo — 18.40 Koroški profili — 19.30 Velika noč v besedi, pesmi in glasbi — 20.10 Velikonočna parada — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nodelja, 6. 4.: 7.35 Zabavna glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 V znamenju pomladi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.00 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Majhen večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Sestanek pri Franzu Leharju. Ponodeljok, 7. 4.: 6.35 Ljudska glasba — 8.05 Praznična pihalna godba — 8.15 Priljubljene melodije — 9.45 Glasbene slike — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Spomin na Karla Panzenbecka — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Brez ledu so reke in potoki — 13.45 Mladi ljudje na podeželju — 14.30 Koncert po željah — 15.30 Vse ptičke so že tu — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Godba na pihala — 18.30 Po sledeh dr. Fausta — 19.00 Praznični šport — 19.30 Rudolf Kattnigg: Večerna glasba za orkester — 20.10 Radijska Igra — 21.30 Dvoboj za dva kvarteta — 22.25 Glasbeni pozdrav z Dunaja. Torek, 8. 4.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Davčno pravo — 9.00 Melodije Nica Dostala — 9.30 Dopoldansko glasbeno pismo — 10.05 Znani orkestri, priljubljeni solisti — 11.00 Muzikanti, zaigrajtel — 13.45 Za našo mladino — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 16.00 Venček melodij — 16.45 Kulturno-kritične poti — 18.00 Problemi koroških mest — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira. Sreda, 9. 4.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Pesnik In vojna — 9.30 Operetne melodije — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 Kaj smemo pričakovati od moderne medicine — 15.15 Koroški avtorji: Volkmar Haselbach — 15.30 Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske kra- jine — 16.00 Venček melodij — 16.45 Iz knjige gostov — 17.10 Oddaja za vojake — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Obisk pri koroških pihalnih godbah — 20.15 Resničnost — bolj fantastična kot iznajdba — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Tekmovanje pihalnih godb. četrtek, 10. 4.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Avstrijske usode — 9.30 Lahka glasba — 10.05 Človek pod vplivom svojega značaja — 11.00 Igramo doma — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Ura pesmi — 16.00 Venček melodij — 16.45 Znanost iz prve roke — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Gospodarski komentar — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 štajersko-koroški barometer — 21.00 Studio-koncert. Petek, 11. 4.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Opereta in musical — 9.30 Koroški ljudje, koroška dežela — 10.15 Celo leto smo veseli — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 Koroška domovinska kronika — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Venček melodij — 16.45 Književnost iz Štajerske — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Koroški spomladanski običaji v pesmi — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 ogled k sosedu. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 5. 4.: 9.00 Dežela ob Jordanu — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj. Nedelja, 6. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — Na velikonočno jutro. Ponedeljek, 7. 4.: 7.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Torek, 8. 4.: 14.15 Poročila, objave — Koroška kronika — Za krmilom — športni mozaik. Sreda, 9. 4.: 14.15 Poročila, objave — Za gospodarstvo — Med logavaškimi lovci. četrtek, 10. 4.: 14.15 Poročila, objave — Izgubljena Marta, igra — Pomenek s starši. Petek, 11. 4.: 14.15 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih); 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 5. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Narodno zabavne melodije — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Iz Delibesove Coppelie — 12.40 Poje zabavna glasbena skupina »Dalmacija" — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje moški zbor »Kajuh" iz Velenja — 18.15 Vsako soboto »Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Metka Štok — 20.00 Novi ansambli, nove melodije — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 6. 4.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Novi ansambli domačih viž — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Mozaik lepih melodij — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Za ples in razvedrilo — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov. Ponedeljek, 7. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Iz starejše slovenske glasbe — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Pevski zbor CKD iz Prage — 17.05 Iz opere »Tajni zakon" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Stanko Kovačič — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana —- 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 8. 4.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje sopranistka Renata Tebaldi — 12.40 Klovenske narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Lahka glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.15 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 20.00 Radijska igra — 21.15 Deset pevcev, deset melodij — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Beograd in Zagreb. Sreda, 9. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Zabavna glasba — 9.45 Poje oktet »Gallus" iz Ljubljane — 12.10 Dela Stanka Premrla — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 Jazz — 23.05 Srbski nadrealistični pesniki — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov. četrtek, 10. 4.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 12.10 Iz opere »Lepa Vida" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 15.40 Violončelist Ciril Škerjanec — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Rafko Irgolič — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Rihard Jakopič o umetnosti — 22.15 Pri skladatelju Marjanu Kozini — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. Potok, 11. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Mladinske skladbe Karola Pahorja — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila —- 15.20 Napotki za turiste — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — Slovensko gasilstvo staro že sto let Prvo slovensko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno pred sto leti v Metliki. To pomembno obletnico bo gasilska organizacija Slovenije proslavila s številnimi prireditvami tekom celega leta. Osrednja slavnost bo 16. in 17. avgusta v Metliki, za zaključek jubilejnega leta slovenskega gasilstva pa bo še prireditev 29. septembra, ko bodo hkrati slavili tudi 20-letnico Gasilske zveze Slovenije. Ob stoletnici slovenskega gasilstva deluje v Sloveniji okrog 1200 gasilskih društev, poleg teh pa obstoja še kakih sto gasilskih ekip v industrijskih podjetjih. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Jožica Svete — 20.00 Zborovske skladbe Marija Kogoja in Slavko Osterca — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Novost v domači simfonični literaturi — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe. xretevizij a AVSTRIJA 1. PROGRAM Sobota, 5. 4.: 16.15 Majhne dragocenosti velikih mojstrov — 16.30 Za otroke — 16.40 V dolini bobrov — 17.05 Za mladino — 17.30 Knjižni kotiček — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Iz dunajskega gledališča — 21.30 Šport — 22.00 čas v sliki — 22.10 Na črni reki, zdravniška drama. Nedelja, 6. 4.: 15.45 Za otroke — 16.25 Tri želje — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Oknar — 19.00 Čas v sliki — 19.30 šport — 20.15 »Jagnje", komedija —- 22.05 čas v sliki — 22.15 Hiša na kredastem vrtu. Ponedeljek, 7. 4.: 15.30 Tonopticum — 16.00 Za otroke — 17.05 Za mladino — 17.55 Skupnost ljubezni — 18.30 Poznate Solnograd — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 »Podgane" — 22.10 čas v sliki. Torek, 8. 4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Kamor nas veter zanese — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Iz Lovvingerjevega gledališča — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Dunajska medicinska šola. Sreda, 9. 4.: 10.00 Industrijska pokrajina — 10.30 Zvok iz človeške roke — 11.00 Začelo se je v Neaplja — 16.30 Mali kralj — 17.05 Lassie — 17.30 češkoslovaška — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.30 Ljubi stric Bill — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.00 BB-Show — 21.55 Čas v sliki. Četrtek, 10. 4.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Japonska — 11.30 Vesoljski poleti — 12.00 Mesto dela zgodovino — 18.00 Italijanščina — 18.25 šport — 18.50 Donavske zgodbe — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Gospod dvorni svetnik, komedija — 21.30 Čas v sliki — 21.40 Iz Mc Larensove filmske delavnice. Petek, 11. 4.: 10.00 Denar in življenje — 10.30 Prometna vzgoja — 11.00 Setev zla — 18.00 človek v vesolju — 18.25 Podoba Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Nepojasnjeni kriminalni primeri — 21.15 časovno dogajanje — 22.15 čas v sliki — 22.25 Apropo film — 23.10 Nepojasnjeni kriminalni primeri. TV LJUBLJANA Sobota, 5. 4.: 9.35 šolska oddaja — 17.50 Po domače — 18.15 Čarobna piščalka, mladinska igra — 19.15 Sprehod skozi čas — 19.40 Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21:35 Rezervirano za smeh — 22.00 Maščevalci, serijski film — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila. Nodelja, 6. 4.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.25 Poročila — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddajo — 10.50 Otroška matineja — 18.15 Gospod Fabre, francoski film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.00 Dnevnik. Ponedeljek, 7. 4.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski pregled — 17.35 Vžigalnik, otroška igra — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Ekonomska šola na malih zaslonih — 18.50 šlager sezone — 19.20 Ko je pomlad — 20.00 Dnevnik — 20.35 Prosto, prosiml, drama — 21.10 Aktualna tema — 21.55 An Francais — 22.10 Poročila. Torek, 8. 4.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.15 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Oddaja za italijansko manjšino — 18.40 Iz slovenske glasben® zakladnice — 19.05 Obrambna pripravljenost — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film. Sreda, 9. 4.: 9.35 šolska oddaja — 16.30 Primožev dnevnik — 17.15 An Francais — 17.30 Sodobna prehrana —- 17.50 Gospodinjski pripomočki — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Oddaja o Planici — 21.05 Samorog, gledališka predstava. Četrtek, 10. 4.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.45 Šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Tiktak — 18.00 Zapojte z nami — 18.15 Po Sloveniji 18.45 Turobna jesen, film — 20.00 Dnevnik — 20.35 K® je pomlad — 21.05 Kulturne diagonale: Piran, filmske mesto — 21.50 Wojek, serijski film — 22.40 Poročila. Petek, 11. 4.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Mladinski film — 18.15 Film o Chaplinu —- 19.20 2ena v svetu: švedinja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Birokratova smrt' kubanski film. Živinski sejem Zveza rejcev pinegavskega goveda Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi svoi prvi letošnji spomladanski sejem v torek aprila s pričetkom ob 9.30 uri v Lienzu. 1° sejem je prijavljenih 50 bikov ter 40 krav h1 telic.