Poitnina platana v gotovini. LETO V.
LJUBLJANA, 4. JUNIJA 1927.
STEV. 23.
hAROČNlNAZA- JVCOILA-VIJO ČETRTLETNO DIN I*
CEL0LETN0DIN-60/ZA-INOZEMSTVO}EDODAT1 POjTNlNO/OGLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA
Itevilka- po- din • i'5o,
POŠT. {EK. RA{. 13.188
ORIIIH
4
A
/A\
VREDNliTVO-IN-VPRAVA V-VClTELlSKI-TISKARNl/ -ROKOPISI - JENE-VRA-tAjO/ANONlMNl-DO-. *Pi Ji -je • ne • priobčv -k ieio/poStninapla-
XAN A-V-GOTOVINI telefon STEV. 90«.
DR. J. d.:
Glad v Hercegovini:
Poglavje brez naslova,
Zadnjič, pred par dnevi sem opazil v nekem našem dnevniku novico, ki jo je bilo čitati popolnoma vsakdanje in monotono med ostalimi članki, ki pa me je pretresla in zagrabila v dno srca: novico o sud-bini našega naroda v tako nesrečni, a vendar ponosni Hercegovini, kjer nam propada od fizične onemoglosti in izčrpanosti, od besnega gladu iz-bičan najboljši det našega naroda, ki mirno, potrpežljivo in brez kričanja z mrkimi pogledi sledi svoji nepravični in tisočkrat prokleti usodi in izgublja svoje ččoveško dostojanstvo s tem, da puli travo iz skalnatih tal »n lupi skorjo iz dreves, da zamore utešiti svoj in svojih otrok glad. In čital sem poročilo o oni pretresljivi sceni, ko so našli v selu Ravnici nedaleč Mostarja v neki hiši okoli mrzlega ognjišča več otrok, ki so sesali in grizli zeleno vejevje in jedli listje in travo ...
Ljudje božji, ali razumemo vse to, ali smo sploh še sposobni v teh pro-kletih časih egoističnega in ostudnega materijalizma globoko tragiko takih novic razumeti? Ali se vsaj sedaj zavedamo, katera ura je napočila, ko gine ono najboljše in najsvetejše, kar narod premore — njegova deca — ki bi imela nekoč dopolniti oporoko, s krvjo pisano in zapečateno na Krvavem kamnu in Ceru
—	od najnečastnejše in najsramot-nejše morilke, za katero odgovarjamo mi vsi? Ali imamo še toliko topline v naših srcih, da zamoremo doumeti in občutiti nedolžen jok še ne-doižnejše dece, ki strahoma in brez umevanja obrača svoj pogled na brezizrazen in od brezmejne tuge spačen obraz svojega očeta in matere? AH imamo vsaj trohico onega še v svojih srcih, kar se imenuje bratska ljuba v?
Prekletstva prihajajo nad nas, eno za drugim, sporadično pa gotovo in čldveka, ki vsaj še malo čuti s to državo in s tem narodom, na-ydaja strah in malodušnost pred to Jezo božjo, ki je izzvana od mesne posvetnosti, napuha, dobičkaželjno-sti in brezmejne častihlepnosti onih, ki so se vrinili temu ubogemu narodu za voditelje in maziljence božje. Zato, ker se v tej zemlji čednost, lju-bav do brata in -domovine ter nesebičnost in poštenost ne merijo' po srcih, ampak po številu gumijastih kroglic — zato ker bratsko ljubav omejujemo s klerikalnimi, radikalski-mi in demokratskimi mejami — zato ker verujemo le še na naš trebuh in
LISTEK.
Iz dnevnika Koste Pecanca.
VSTAJA PRED VSTAJO.
Meseca januarja leta 1917, je bil v jablaničkem srezu organiziran ja-blanički komitski odred, na čelu katerega sta stala vojvoda Dimitrije Dimitrijevič, nazvan »pop Mita Ko-mita« in kapetan Milenko Vlahovič, ki je prišel z nekaterimi črnogorskimi omladinci iz Črne gore in se pridružil našim četnikom.
Nekega dne sta sklenila napasti vas Medvedjo, v kateri je bila že nastanjena bolgarska žandarmerija, pod vodstvom Zlatana Velinova. Ta prihod srbskih četnikov v Medvedjo je imel namen ohrabriti one, ki so že obupavali ter vzpodbuditi one nemirne duše, ki so se hoteli po vzgledu Jankoviča, rezervnega potporuč-nika Popoviča, Mitroviča in drugih 12 Medvedja in okolice, hitro umakniti v gore in se pridružiti četašem.
Nameravano so izvršili! Predno Da so vkorakali v Medvedjo, je pop
žep — zato mora biti tako. In tako bo ostalo vedno, dokler bo materializem vladal nad domoljubno požrtvovalnostjo, napuh in prezir nad bratstvom in sebičnost ter nestrpnost nad širokogrudno bratsko prizanesljivostjo, vse dotlej, dokler si ne bodo nasuli pepela na glave oni, ki s svojimi političnimi kupčijami in barantijami kličejo zlo na ta ubogi, preizkušeni narod ali pa, dokler ne bodo podlegli njegovemu upravičenemu srdu.
Kdo je kriv, da nam propada danes ona ponosna Hercegovina, na katere tla je prva stopila svobodna stopinja ponosnega jugoslovenskega vstaša, katero sveto zemljo je prvo poškropila kri idealnega jugoslovenskega nacionalista? Kdo je kriv, da se je zaslišal obupni glas naših bratov v Hercegovini šele tedaj, ko je bil že blizu pogin in ko takojšnja pomoč skoro ni bila več mogoča? Kdo je zakrivil blazno ironijo, da nam sredi Jugoslavije umira gladu narod, dočim Banat in Bačka ne vedo, kam bi s svojimi žitnimi zalogami? Kako morejo zagovarjati to vsi oni, ki so v prvi vrsti poklicani, na služijo Državi in narodu?
Mnogo je trpel narod hercegovski, ko so ga trpinčili Turki, mnoge so bile žrve. ki jih je ta narod doprinesel za okrutnega gospodarstva Nemcev in Madžarov, ali zdi se, da je tudi v naši nacionalni državi ostal najbednejši med bednimi in najpo-zabljenejši med pozabljenimi. Nihče se ni spomnil te zemlje, od koder je krenila pot k naši nacionalni svobodi in le ob času volitev se je začelo grdo in neokusno romanje različnih političnih »predsednikov« in »prezi-dentov« v to deželo, da s praznimi frazami zasmehujejo to ljudstvo. Kdaj ste različni gg. Radiči in Laziče Markoviči, ki ste se trgali ob volitvah za narod hercegovski, storili samo trohico dobrega zanje, kdaj ste vsaj enkrat poskusili povzdigniti svoj glas za one, ki so Vam s svojim zaupanjem pripomogli do zvenečih naslovov in mastnih denarjev? Kje je ostalo Vaše priskutno »človečan-stvo«, ko je bilo treba to »človečan-stvo« pokazati v praksi?
Absurdum in ironija! Ves svet govori o »bogati« in »agrarni« naši državi, madžarski čifut in špekulant si polni v Banatu in Bački žepe s težkimi milijoni, prigoljufanimi z žitnimi špekulacijami, naši bratje v Hercegovini pa se morajo pasti kot goveda po kršnih travnikih in go-
Mita poslal bolgarskemu »staršiji« pismo, s katerim ga je obvestil, da namerava čez pel ure priti v vas in ga opomnil, da naj se ne upira, ker bi ga to stalo glavo. Ako bodo mirni, se jim ni treba s strani Četnikov ničesar bati, ker imajo le ti edino namen narodu sporočiti, da mirno čaka svobode in da naj se ne buni proti Bolgarom.
Staršija je bil rusofil. Mogoče je sicer tudi, da se je zavedal resnosti položaja in radi tega naročil orožnikom, naj ne streljajo na četnike. Rekel jim je, da jih lahko samo pozdravijo, če pa tega nočejo, naj se pa sploh ne pokažejo iz poslopja v katerem so bili nastanjeni.
Srbsko prebivalstvo je bilo o vsem tem takoj obveščeno. V hišo Rake Bosine iz Medvedje, ki se je kot bolgarski kmet že jel navduševati za »Mutno Marico«, je prišel glasnik, ki mu je naznanil, da naj se pripravi, ker so si komitaši izbrali njega za onega, pri katerem bodo danes večerjali.
Predno je zašlo solnce, se je iz daljave začula mogočna pesem srbskih četašev:
zdovih in kmalu utegne to zadeti tudi našega kmeta in delavca v Sloveniji. Medtem, ko zavzemajo različni italijanski, madžarski in drugi privandranci v naši državi brezskrbna in dobro' plačana mesta, poginjajo naši bratje in naša deca od lakote. Kajti parlamentarizem — katerega seveda mi ne moremo razumeti — zahteva obzirov, še bolj tfa morajo seveda izrabljati ugodno konjunkturo politične partije; zato ni čudo, da se to danes dogaja s Hercegovino, ki razven iskrenih, bednih jugoslo-venskih src ne more svojim pOlitič-nim eksploatatorjem materialno ničesar nuditi.
Če ta država ne bi imela hrane in denarja za svoje državljane, ne bi ničesar rekli pri vsem tem stvarnem položaju niti mi, niti bedni Hercegovci. Toda istočasno z novico o hercegovski tragediji smo tudi čitali o neki stvari, ki mora vsakega domoljuba ravno tako navdati s skrbjo, gnje-vom in srdom. V finančnem odboru naše skupščine je namreč pred par dnevi nek poslanec dognal strahotno dejstvo, da je naša država prejela 'od 15 milijonskega Blairovega posojila efektivno izplačanih le 11,715.000 dolarjev, oziroma z drugimi besedami, da bo morala naša država plačevati obresti in vrniti 3,284.000 dolarjev, katerih naša državna blagajna nikdar videla ni. Ni še znano, če odgovarja ta trditev v celoti resnici, gotovo pa je, da so časopisi prinesli, da je finačni minister ta primanjkljaj priznal z zneskom 2,250.000 dolarjev, kar znači v našem denarju približno 126 milijonov Din in da je obenem tudi povedal, da so se iz tega ogromnega zneska krile neke provizije ...
Človeku zastane sapa, če čita vse to. Ker se je pri nas že ob najrazličnejših prilikah govorilo o raznih provizijah — in to povsem neže-nirano — nimamo niti namena pre-iskavati, ali je ta provizija šla v tuzemske ali inozemske žepe. Dejstvo pa Je — in sicer strahotno dejstvo — da nas mora prei ali slej pri takem gospodarstvu vzeti hudič, če ne bodo prej vseh onih, ki najemajo in sklepajo taka posojila, dali pod kura-telo. Torej ne samo obresti, ki jih bo morala država plačevati, tudi provizijo in kar v stotinah milijonov mora plačevati naša država, če si hoče najeti posojilo. Jasno je, da mora pričenjati lakota in še marsikaj drugega, če se meče na ta način vstran take vsote, s katerimi bi lahko cela Hercegovina živela več let. Dosegli smo idealno popolnost državniške modrosti in popolnosti, da mora bedni državni uradnik s svojo borno plačo kriti- elementarne škode v tej državi, dočim se za provizije izdajajo vsote, s katerimi bi se lahko zgradila najlepša železnica ali pa vsaj par sto' kilometrov dobrih cest.
»Oj Srbijo, majko mila Ti češ biti svetska sila!...«
Prihajali so ponosno in svobodno po dva in dva v vojaških uniformah, s šajkačo na glavi ali pa v narodni noši z bombami in puško preko rame, ter vkorakali v Medvedjo, nekdaj slavno 'Nemanjino Dubočino. Pred njimi je stopal v novem šuma-dlnskem odehi oborožen pop Mita Komita, a ob strani je v uniformi komandiral četnikom kapetan Vlahovič.
Narod, ki je vedel za njih prihod, jih je sprejel svečano. Celo godci-cigani so prišli. Nenadoma je nekdo razvil srbsko zastavo. Za prvo so se prikazale še druge in kmalu je bila vsa vas v zastavah. Množica je pijana navdušenja hitela četnikom nasproti. Niti zmenil se ni nihče za onih dvajset Bolgarov, niti ni nihče od njih pričakoval nevarnosti. Ti so se postavili v front in ko so prišli srbski četniki mimo njih so jih po predpisu pozdravili. Nato so z »Živeli«-klici pohiteli med nje in se objemali ter poljubljali z njimi. Mnogi so z začudenjem gledali srbske četnike v uniformah in srbskega kapetana z
Če vzporedimo vse to, potem moramo priti do zaključka, da našim gospodom ni več moči pomagati. Pa tudi narod sam — in to ne samo oni v Hercegovini — ampak ves narod v celoti — mora sprevideti, da ga gospodje v Beogradu vodijo na pogubno rakovo pot. Takim pojavom namreč ni najti odgovarjajočega izraza. Razumeti moramo končno vsi, da vsaka še tako dobra molzna krava začne enkrat hirati in predvsem tudi to, da nam usoda in narava ne bosta mogli sproti nadoknaditi vsega onega, kar bodo naši zanikrni gospodarji sproti zapravili. In spoznati bomo morali enkrat tudi to, da naši junaki in mučeniki med vopio niso umirali za radikalno, klerikalno, radi-
bieščečimi epoletami na novi uniformi. Cigani so od začudenja onemeli.
»Svirajte bratje!« jim je kriknil pop Voja Stojanov. Po kratkem presledku so zopet zaigrali. Bolgarski staršija pa je pristopil neoborožen in pozdravil vojvodo in kapetana z »Dobro došli!«
Nato je začel pripovedovati, da v zaporu ni niti enega Srba, da ie zadovoljen z narodom in da vsakega orožnika, ki stori komu kaj žalega najstrožje kaznuje. Pop Mita mu je odgovoril:
»Hvala Ti Bolgar! čuH smo o Tebi in vemo, da ako bi bili vsi Bolgari taki, kot si Ti, nam ne bi bilo treba četovati. A sedaj, ker si bii Ti vitez napram nam, hočemo tudi mi biti taki napram Tebi. Vabim Te, da skupno z nami večerjaš!«
Nato so četniki, v spremstvu naroda pevaje korakali preko reke v hišo Rake Bosine, kjer se je baš pričela gostija. Po vsem dvorišču so lovili in klali perutnino in svinje ter pripravljali večerjo. Prinesli so kot zakusko sira, kajmaka, paprike in slivovke. Pričele so se zdravice Jugoslaviji z željo, da vsemu jugoslo-
čevsko ali katerokoli drugo stranko, ampak za veliko in enotno, svobodno Jugoslavijo.
Nacionalisti ne merimo naše zemlje po njeni rodovitnosti, ker nam je vsepovsod enako sveta in ker so nam enako bratje po jeziku in krvi vsi ki v potu svojega obraza to zemljo obdelujejo in negujejo. Kadar ta narod ne bo niti radikalski, niti radi-čevski, niti klerikalen in tudi ne srbski, hrvatski ali slovenski, ampak enoten in bratsko jugoslovenski, takrat šele — in ne prej, bo rešen tudi oni problem, ki ga je nanovo ustvarila nam vsem v sramoto osirotela in bedna deca iz hercegovskega sela Ravnia.
venstvu čimpreje zasije solnce svobode.
Potem, ko so trčili že vojvoda, kapetan in Sinadin, je pozdravil vse tudi bolgarski staršija:
»Naj nam bo srečna usoda! Naj končno prestane vojna in naj se vrne vsak na svoj dobi!«
Trči z vsemi, se pokfiža in izprazni čašo v dušku.
»Brate ti piješ kot pravi Srbin!«, mu v šali pripomni vojvodin adjutant Ramadan Azirovič.
»Tako aferim (dobro)! vzklikne Mitar Popovič in vzdigne čašo, »Živeli naši bratje na solunski fronti! Živeli vsi zavezniki! Dal Bog, da skoro pridejo!«
Pričela se je večerja. Kakor tudi je vojvoda naročil, da naj bo kar najbolj skromna, ga niso hoteli poslušati. Domačini sosednjih hiš so prinesli na mizo nekaj od onega »kar je Bog dal«.
Staršija Zlatan je na svoj račun naročil vina iz Mitkine kavarne. Zdravice so zopet prišle na vrsto in Rake Bosina si je mnogo prizadeval, da zadovolji svoje neobičajne goste.
Klerikalni pogum.
Gospod narodni poslanec Smodej je v svojem govoru v »Unionu« ob priliki proslave majske deklaracije stopil i na sodni stol in se čutil pozvanim soditi o pogumu njegovih in naših v tistih dneh, ko je Avstrija razpadala že tako rapidno, da so se odprle oči celo tako notoričnim av-strofilom, kakor je bil prevzvišeni g. vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič. Podoben farizeju, v priči o farizeju in cestninarju si je potrkal na blagoslovljena prsa in konstati-ral pred zbranim narodom, da nismo imeli mi jugoslovenski nacionalisti, »ki smo si vzeli jugoslovenstvo v zakup, poguma stopiti v riskantno areno med prve vrste, kjer so stali dr. Krek, dr. Korošec in vladika dr. Jeglič.«
Težka je sodba »resničnega po-kretaša in borca za narodno osvo-bojenje gospoda narodnega poslanca Smodeja«, izrečena nad našimi grešnimi glavami in potreba bo na podlagi nje izvajati primerne konsekvence.
Jugoslovenski nacionalisti nismo imeli poguma stopiti v riskantno areno med prve vrste poslancev zavarovanih z imuniteto in vladik, ki so sloveli na Dunaju kot stebri habsburško avstrijske misli med »Kranjci«. Strah nas je bilo posledic pri podpisovanju deklaracije s habsburškim žezlom in okvirjem, potem ko so to podpisali zaupniki dunajskega dvora kot pokojni dr. Šušteršič ...
Velika je bila naša plašljivost in pogum manjši od gorčičnega zrna. Vsaj tako veli dekumentarično vrli koroški borec Smodej.
Zato pa smo leta 1908. prelivali našo kri po ljubljanskih ulicah in razvili ob balkanski vojski jugoslovenski prapor, o katerem se še tedaj v senci črnožoltega orla se izborno počutivšim slovenoborcem sanjalo ni, ko so moledovali za turški rdeči
križ in se bratili s habsburžanskimi bregalniškimi junaki. Zato smo romali prve dni potem, ko je gospod dr. Natlačen govoril svoj idealnega požrtvovanja7 in za izvojevanje boljše bodočnosti slovenskega naroda nedvomno nadvse primeren govor, v avstrijske kazemate, iz katerih so vodila z rožicami posuta pota preko »k. k. Divisionsge-richtov« na Suhi bajer ali internacijska taborišča. Ker smo bili strahopetni borci za jugoslovenstvo smo v senci prekih sodov bunili po škofu Bonaventuri blagoslovljene vojnike in jih pripravljali k temu, da so za-jedno z rfinni obračali nepozabni Avstriji hrbet in vstopali v dobro-voljske legije, kjer smo brez poguma zrli vsak dan smrti v oči in se borili zato, da so danes lahko v Jugoslaviji bivši feldkurati ministri in da predsedujejo oblastnim skupščinam možje, ki so naperili bajonet črno-žoltih pandurjev na naša prsa tedaj, ko smo mi brez poguma rušili Avstrijo, ne s papirjem in habsburškimi žezli ter okvirji, nego s kragu-jevčankami in brzometkami. In brez poguma smo bili tudi tedaj, ko smo brez vas gospodje šli prvič na ljubljanske ulice in se spoprijeli z avstrijsko policijo tedaj, ko ste vi še vedno hodili v avdience k Njegovemu Veličanstvu cesarju Karlu.
O	pogumu je lepo govoriti, toda zato morajo biti možje drugega kova, kakor so tonzirani junaki.
J. T.
HiillUnainMiii
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
Naročajte „Pobedo“!
Proslava desetletnice majske deklaracije:
Mladinski dan.
iifiiujiifiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiii
Deset tet je poteklo od onega dne, ko so zastopniki slovenskega dela našega naroda storili prvi odločilni korak k poznejšemu zbližanju in ujedinjenju treh delov jugosloven-skega naroda.
Jugoslovenska Matica se je tega dogodka spomnila kar najslovesnej-še. Širom Slovenije so se vršile prireditve, obhodi in druge manifestacije, v Ljubljani pa je tokrat pokazala naša mladina, da 'zna ceniti žrtve svojih očetov, da ni pozabila svojih bratov onkraj provizornih meja in da hoče vkljub vsemu, kar v današnjih »modernih« časih mladino zastruplja in ji jemlje vsak čut nacionalizma, slediti svojim dedom m izvršiti svojo veliko nalogo.
Zaman so bili vsi poizkusi, s katerimi so hoteli gotovi krogi dati manifestaciji značaj tužnega mrtvaškega sprevoda ali procesije za dež in prisiliti našo mladino, da i ona, kot to delajo sami, sramotno klone pod voljo zapadnih sosedov.
Sprevod mladine po mestu je bila prava slika njene volje. Srednješolske in druge mladinske organizacije, kakor tudi šolske oblasti so v polni meri za to poskrbeli.
Kot običajno so se sprevoda udeležili poleg drugih naši skavti v polnem številu.
Prvikrat pa je tokrat naša javnost videla na ulici naše mlade strelce, vrle četnike-izvidnike Sred-
nješolske Izvidniške čete Streljačke družine, ki so se istotako polnoštevilno odzvali pozivu svojega vodstva.
Postrojena četa z uniformiranim vodstvom je vzbujala splošno pozornost.
Posebno pa nas veseli odločna gesta te čete v kateri je zbran borbeni cvet naše današnje srednješolske omladine ki je ob splošnem odobravanju vseh navzočih, a na veliko nevoljo merodajnih faktorjev prehitela policijo in mirno, brez vzklika pasirala utico, katera je ob sličnih prilikah zaprta z gostim kordonom policije. Ta njen akt so spremljali srednješolci drugih društev z navdušenim vzklikanjem.
Mladi četniki so si s tem svojim prvim javnim nastopom postavili trden temelj za svoje bodoče delovanje.
Tudi v ostalem je bil sprevod jako dobro organiziran. Od ostalih srednješolskih društev je bil po svojih delegatih zastopan Savez jugo-slovenskih srednješolskih udruženj. Žalibog je vso prireditev v nedeljo motilo slabo vreme in oviralo njen res pravi uspeh.
Veličastna povorka je bila zaključena na Kongresnem trgu z zanosnim govorom predsednika Jugoslo-venske Matice dr. Janko Pretnarja, ki je mladino naravnost elektriziral.
B. Z.
IVO J. BERŠČAK:
Reminiscence!
Jasno in lepo solnčno jutro 1. junija 1924! Kakor lepa je bila vožnja iz Ljubljane do Trbovelj, t. j. do onega kraja, kjer je pravzaprav srce Slovenije, do onega kraja, katerega hoče potomec Machiavelija na vsak način osvojiti za sebe. Kaj je bil naš namen? Razviti v Trbovljah osvobodilno zastavo jugoslovenskega proletariata! Orjunaši nismo šli v Trbovlje z nikakim sovražnim namenom! Ne! Hoteli smo samo zaslepljenemu proletarcu pokazati, da je zanj edini spas v naši strogo na-cionalno-proletarski organizaciji! Mi nismo plačani od nikake »nacionalne buržoazije«! Ne! Mi obsojamo še bolj onega, ki bi hotel našo sveto idejo zlorabiti, kot vsakega našega odkritega sovražnika! Znan je že zelo dobro izrek: »Kdor ne spoštuje se sam. podlaga je tujčevi peti!« To drži. Naš rod se ni znal in se še ne zna spoštovati samega sebe. Cankar bi imel danes dovolj gradiva, da bi opisal vse »rodoljube«! Toda k stvari. Leto 1924. je bilo za naš narod zelo pomembno leto. 1. junij t. 1. je vzdramil največje mlačneže našega rodu. Jaz bi rad tu napisal vse ono, kar mi sili iz srca. toda ne smem. Danes zjutraj sem bil s četico Orju-našev na grobeh trboveljskih žrtev! Ali so te žrtve bile sploh potrebne? Ali je ta živeli takih žrtev sploh vreden? »Tisočglava množica Vas le spremila k večnemu oočliku. Narod idejam Vašim ni sledil! Toda mi, akoravno nas je malo, nismo obupali. Moramo pričeti korakati po novih PotHi in prijeti deV> od dni«e
strani, da dosežemo svoj cilj, v katerega trdno verujemo. Tri leta skušenj in trpljenja so nas okrepila in organizacija bo prihodnje leto stopila močnejša in živahnejša na plan! Mi ne bomo klonili!« Tako nekako je Veliki čelnik z mrkim čelom pozdravil naše heroje!! Poslušal sem in gledal! Spomnil sem se pri tej priliki tudi nehote proslave desetletnice majske deklaracije v Ljubljani pretekle nedelje. Iz vsega, kar sem tedaj videl, iz vseh skušenj, ki jih imam ob raznih prilikah v življenju, moram reči. da svetovna zgodovina ne pozna tako hlapčevskega plemena, kot je baš slovensko! Prav nič me ni sram izjaviti, da me je v nedeljo obšla nehote želja, naj bi Slovenijo vsaj za eno leto zasedli Italijani! Saj ta podla, brezdušna — dasiravno pismena — raja ne zasluži drugega, kot pasji bič! Tako sramotne desetletnice ne bi praznovalo niti najbolj divje azijatsko pleme! In še hočejo Slovenci veljati za kulturne! Koliko hiš in kako so bile okrašene? Koliko Ljubljančanov je bilo zunaj? Čemu za Boga, za koga so položili svoje življenje na oltar domovine naši najboljši? Ali mar za to, da danes v Sloveniji predseduje oblastnemu odboru dr. Natlačen? Ali mar za to, da sede bivši ovaduhi naših dijakov danes na toplih fotelih visokih državnih mest? Vprašam samo: ali je tak narod, ki dopušča take zločine, sploh upravičen do eksistence?! Narod si ustvarja svojo sodbo sam! Kakršno si ustvari, tako ima! France! Žarko!
Najboljša krema za čevlje
Stanko! Ali veste, kdo se je okoristil z Vašo krvjo?! Podle, brezdušne, brezvestne hijene! Kaj ima danes narod od tega? France, kako Te še danes čujem in vidim pred seboj, ko si mi rekel, zroč globoko v Oči: Ivo, skrbi da pridem v Ljubljano, da ne umrjem v Trbovljah! Žal, ni bilo v moji moči tej Tvoji zadnji želji ugoditi! — Čakalnica trboveljskega kolodvora. France v zadnjih zdihlja-
jih. Nad kolodvorom streljanje. France kliče ženo — dete! G. notar T. hodi s soprogo okrog kolodvora. Francetu je srce prenehalo biti. Poleg njega leži »dobri in blagi« skoro 60-letni starček. Krogla mu je prebila glavo. Deca — žena plaka — star proletarec izdihne — poleg Žlajpaha — narodnega proletarca, ki je hotel osvoboditi jugoslovenški proletariat izpod krempljev kapitalizma! — Vožnja v Ljubljano — prej telefoniranje. Na domu Francetovih staršev, Orjunaško čepico zavito v papir. Očetu — materi — usoda sina neznana. — Strašno! — Kongresni trg poln ljudi, ki igrajo tombolo — prva vest pisana s pisalnim strojem, razmnožene posebne izdaje »Jutra«
—	Koncert in godbe končane. Črne zastave — vseoljča^ žalost! In danes? Kdo je zakrivil takrat krvopre-litje? Kdo je povzročil apatijo' naroda in ubil v njem sleherni polet ter voljo do boljšega in lepšega življenja?
Na vprašanje ni težko odgovarjati, ker o teh krivcih kriči že kamenje po cesti... Na narodu in njegovih najboljših pa je, da enkrat prelomijo z njimi in potegnejo debelo črto pod obračunom. Orjuna pa že ve, kje ji je mesto pri tem obračunu, ki bo dal zadoščenje i njenim za svetle ideale padlim borcem.
Dopisi.
Maribor. Že lansko leto so osnovali častniki mariborske garnizije odbor za postavitev spomenika ornim članom nekdanjega mariborskega, sedaj 45. pehotnega polka, ki so padli leta 1919. v obrambnih bojih na Koroškem. Sedaj so vse priprave za odkritje dokončane in bo spomenik slovesno odkrit na letošnji Vidov-dan. Spomenik stoji na vrtu vojašnice vojvode Mišiča in je na njem vklesanih 44 imen padlih junakov, ki so za ceno svojih življenj branili temelje novo nastajajoče Jugoslavije.
Orjuna bo s svoje strani storila vse, da dvigne slovesni značaj tega odkritja, ki mora dokazati globoko hvaležnost osvobojenih onim, ki so v težkih urah čuvali s puško v roki našo baš se porajajočo svobedo.
V	Dobrovcih pri Mariboru se je poročil naš brat poverjenik Ervin Jušek z gdč. Slavico Fleischer. Čestitamo.
Račje pri Mariboru. Br. Zmago Konečnik, učitelj pri Št. Vidu pri Planini, je bil z odlokom ministrstva prosvete broj 32.230 z dne 18. maja 1927 imenovan stalnim učiteljem 4. grupe II. kategorije in dodeljen v službovanje ministrstva prosvete, oddelek za Slovenijo v Beogradu. Br. Konečniku, s kojim izgublja Orjuna Račje enega svojih najidealnejših članov in organizatorjev, iskreno čestitamo v prepričanju, da bo na svojem novem mestu mogel razviti intenzivnejše delovanje za zmago našega pokreta.
Zagorje ob Savi. V preteklem tednu Smo imeli kar dve proslavi. V sredo smo sprejeli Prečastitega. Z mrzlično naglico so se pripravljali na sprejem. Slovenske zastave so plapolale in tudi belo-rurnenih ni manjkalo. Pogrešali smo le državnih. Samo s šole je vihrala edina jugoslovenska zastava. Vse kar sega s pogledom dalje kakor samo do Kolpe in Sotle, je s po'smehom gledalo na patriotiČne Slovence in na-
vdušene svete belo-rumene pripadnike, ki dosledno odmetujejo ono, kar diši po' modro-belo-rdečem. Z eno besedo, v nedeljo smo bili trdni katoliški Slovenci.'
V	soboto zvečer smo imeli desetletnico majniške deklaracije. Jugoslovenska Matica si je prireditev lepo zamislila in tudi dostojno izpeljala. Ob 8. uri je bila bakljada z rudniško godbo, ki lepo napreduje pod spretnim vodstvom g. Srečka Godina. Bakljade so se udeležila vsa napredna društva. Predsednik Jugo-slovenske Matice je lepo govoril o pomenu majniške deklaracije. Gosp. Slavko Taufer je govoril o bodočem velikem dnevu, ko se združimo vsi Jugosloveni v eni državi. Zlasti nam je ugajalo, ko je v govoru povdaril, da so naši največji sovražniki Be-nitljevi opričniki. V ostalem je bil še en govor. Tudi ta je bil lep, lepo je bil pričet in še lepše končan. Samo malo čudno je bilo čuti, da so med aplavzom padali klici za klicom — Živela Jugoslavija! Živeli Jugosloveni! Lepo je deklamiral g. Taufer tudi pesem »Minerjev«.
G. Rozman je s pevskim zborom izvedel dve prav primerni pesmi, za kar si je zaslužil zahvalo gotovo od vseh navzočih, brez ozira na politično pripadnost.
Opozorilo I Današnji štev. lista so priložene naročilnice za razredno loterijo Efektne banke Ljubljana, znanega in solidnega zavoda. Ne zamudite ugodne prilike!
Današnji številki smo priložili položnice. Cenjene naročnike prosimo, da črmprej poravnajo svoje obveznosti do lista.	Uprava.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX C0., Ljubljana.
Streliatke družine.
Žužemberk. Dne 29. maja je bila ustanovljena Savezna Streljačka družina za Žužemberk in okolico. Za predsednika je bil izvoljen davčni asistent g. Stanko Pleskovič, v odbor pa sledeči gg. in sicer: Ivan Ogrinek, France Smrke, Albin Pehani, Josip Šušteršič, Josip Gliha, Anton Blatnik in Mirko Stupica. Družina šteje dosedaj ca. 50 članov in se vrši prva vežba v nedeljo dne 12. t. m.
Streljačka družina Jesenice. ,'V) soboto, dne 4. junija ob 8. uri zvečer se vrši v gostilni »Mesar« na Jesenicah ustanovni občni zbor »Streljačke družine«, na katerega vabimo vse, ki vidijo kolike važnosti je ta ustanova ravno za obmejne kraje kot so to Jesenice.
Tuini glasi.
Slovanski komunisti internirani.
Na podlagi novega policijskega zakona so bili že pred časom internirani poslanec Srebrnič iz Solkana,. Bernetič iz Kopra in prejšnji urednik »Dela« Makole. Srebrnič je bil prvotno na otoku Lampedusu, sedaj pa je bil premeščen na otok Ustika,. istotja je bil poslan tudi Bernetič, ki je bil doslej na otoku Favignana, kjer mu je delal družbo Mokole, ki pa je ostal še nadalje tam.
Iz dnevne komedjje. Te dni se odigravajo v vsej Julijski Krajini komedije, kakršne so se vršile svo-ječasno brez prestanka skozi več let, od zasedbe dalje, ki imajo sedaj večjo pompoznost in da imajo poleg vsega tudi namen pokazati Slovanom pod Italijo in onstran državne meje vojaško' silo Italije.
Predvsem se je vršil te dni shod fašistovskih visokošolcev v Gorici Predsedoval je sam generalni tajnik fašistovske stranke ekscelenca Turati.
Veliko je bilo razburjenje radi tega v sicer mirni Gorici. Vsi so bili pred dojmom, da je vojna pred vrati. Tega se je zavedala tudi oblast, kajti dala je zastražiti vse slovenske organizacije po karabinjerjih. Enako so bile pod posebnim varstvom slovenske tiskarne. Po mestu pa so korakale močne čete in še večje rezerve so bile pripravljene
SVETLA
GLAVA
* vi'
DrOETkER-
JEV1M
backinom
Najboljše in preizkušene recepte poSilja na željo brezplačno in požtnine prosto
Dr. OETKER, d. Z o. z.
MARIBOR.
Ko se je večerja končala, je pričel pop Mita govoriti zbranemu narodu, da naj se pokorava oblastem, komitaši pa, da pazijo na dejanja Bolgarov. Ako pa bi ti zahtevali kaj, kar ni v srbskem interesu, naj odreče pokorščino in javi to četnikom.
»A za jzdajice,« vzklikne pop Mita, smo ml strašno sodišče! Naj se nihče ne igra z glavo s tem, da bi obtožit ali izdal brata Srbina. Javite nam vsak slučaj in mi bomo sodili Po pravici. Vedite, da doklej* bo eden od nas diha), ne bo imef izdajica miru. Pa tudi če bi vsi mi poginili, ga bo zadeta kazen, ker bomo mi sporočili njegovo ime bratom na solunsko fronto in ti bodo izvršili ono, česar mi ne bomo mogli. A naši bodo skoraj prišli v imenu božjem, kor zmaga je naša!«
V	sosedščini sta dva četnika in dve ženi zbirali darove. Prebivalci so darovali robce, srajce, hlače, obutev in drugo, ker je bilo mnogo četnikov, ki so bili daleč od svojih in niso imeli od njih ničesar pričakovati, kot so bili to četniki kapetana Vlahoviča, ki so prišli iz Črne gore.
Vso noč je narod v Medvedji pre-
živel drhteč od radosti in čutil kako dragocena je svoboda, šele ob z(^i so komitaši odšli potem, ko so se od vseh poslovili in mnoga ustna so njihov odhod spremljevala z vzdihom: »O Bog daj, da se zopet vrnejo!« ...
Ko so komitaši dospeli do obronka gozda so gromko zapeli:
»01 Srbijo, majko mHa Ti češ biti svetska sila...!«
ČASI SE IZPREMINJAJO, POLICIJA PA OSTANE VEDNO ISTA!
Bilo je maja leta 1918. Po šolah je šel glas, da se je treba pripraviti na prvo obletnico majske deklaracije in ukreniti vse potrebno za kar naj-dostojnejšo 'manifestacijo tega dne. Par dni pred 29. majem smo sprejeli
i	zadnje instrukcije o kraju, kjer se bomo' zbrali na večer 29. maja 1918. Za zbirališče je bilo določeno Mirje ob rimskem zidu, kjer se je sploh zbiralo tiste dni buntovno dijaštvo, ki se je jedva umikalo Skublovim špic-ljem. Kakor navadno so se tudi o tej nameravani manifestaciji razširil
govorice med Ljubljančani že preje, kakor so se vršile: tako da je vedela o njej i slavna Skublova pikelhau-barska policija. Naključje pa je hotelo, da ni zvedela za pravo mesto in uro zbiranja, tako da se je povorka mirno razvila in odkorakala po Mirju proti centru mesta v času, ko je šele policija iskala zbirališče mani-festantov. Da je bil slavnostni moment še bolj podkrepljen, st; nosili dijaki balončke in zastave vseh treh jugoslovenskih plemen! Seveda je bilo dovolj klicanja Jugoslaviji, majski deklaraciji in prvič javno po ljubljanskih ulicah od nesrečnega kan-delaberskega govora i Srbiji. Nekdo je klical celo kralju Petru.
Ker je pri dijaštvu zamudništvo že uzuelno, sem bil določen, da obveščam zamudnike .o pravcu povorke in da v ta namen ostanem za rimskim zidom. Zamudnikov se ni manjkalo in z njimi pa končno tudi ne slavne črnožolte policije, ki je tekala po Ljubljani in lovila demonstrante, ki so se ji srečno izmikali prav do vile pokojnega dr. Evangelista Kreka. Na čelu te policije pa je hitel mal, debel možic, nadstražnik, ves v potu
in obupno sopihajoč. Gledal je, kakor rimski vojščaki pri božjem grobu in hitel naravnost proti meni, že v naprej kričeč: »Malt!«
Nisem še utegnil dobro pregledati situacijo in že me je zagrabil s svojimi šapami za roko, da se mi je kar posvetilo pred očmi. Izbulil je oči in me v eni sapi jel prav »križema« izpraševati s toliko brzino, kje in kam so se dali manifestantje, da nisem mogel sproti doumevati, kaj sploh želi od mene. Da pa bi dal svojemu izpraševanju še povdarka, mi je neznansko stiskal zapestje in gledal v oči, kakor zaboden bik. Grozil mi je z aretacijo in me hotel na vsak način pripraviti do kakega priznanja. Seveda ni uspel in je s svojim zasliševanjem mudil le zanj in na smrt obsojeni Avstriji tako dragoceni čas ...
Na ta dogodek sem v vrtincu slik in dogodkov doživelih po pomladi leta 1918. skoro pozabil.
29. maja 1927 pa mi je dogodek stopil zopet z vso pestrostjo pred oči, ko sem gledal 15 parov stražnikov pred glavno pošto v Šelenbur-govi ulici po razhodu naše mladine, ki so ji prepovedali klicati to, kar ji
leži na mladih srcih in to na način povsem sličen onemu iz let pred osvobojerijetn, ko pa smo se tolažili vsaj s tem, da nam ne duši glasu kraljeva jugoslovenska nego opikel-haubana Karlova policijotska garda. In ko sem tako gledal te mrke stražarje, mi je nenadoma vstala v spominu i slika vrlega avstrijskega oberpolicaja, ki mi je stiskal zapestje za Rimskim zidom. Da pa je bila slika še popolnejša, sem zagledal med policaji i v resnici tega moža, ki se je držal v letu 1927., ko služi Jugoslaviji, prav tako uradno, kakor leta 1918., ko je gnjavil mlade študente, ker so klicali taisti Jugoslaviji, katere kruh je danes ...
Spogledala sva se. Ne vem če se je v njem vzbudil spomin. V meni se pa le utrdilo spoznanje, da je ostalo vse pri starem in da so izmenjali samo firmo. Red vzdržujejo stari poli* ca ji, revolucionarji pa smo ostali tudi še vedno taisti, kakor leta 1918. Vprašanje je le, kdo bo dalje izdržal in da H bomo praznovali prihodnji Jubilej majske deklaracije w>pe* v senci kakega bivšega c. kr. policaja.
Janez Trpin.
za morebitno potrebo. Ko je prikorakala četa dijakov iz Benetk, je pela pesem proti Jugoslaviji z refrenom, da jo je treba nabrisati. Isto pesem so pele drugi dan tudi skupine, le da so bili sedaj vzkliki ne samo proti Jugoslaviji, temveč tudi S proti Franciji.
Vrvenje dijakov se ni omejilo samo na Gorico, saj se je bilo zbralo okoli 15.000 visokošolcev. Tudi Trst je bil deležen tega pustnega življenja. Tu pa je prišla tudi do incidentov med dijaki in miličarji, ker so prvi očitali drugim avstrijakanstvo. Posledica je bila, da so miličarji na-bunkali visokošolce.
Naš pokret.
Iz Orjune Hotinja vas sta bila izključena po § 6. Statuta Orjune brata Anton in Maks Žnuderl. — Odbor.
Članstvo Orjune Hotinja vas se
poziva, da se sigurno udeleži reor-, ganizacijskega sestanka dne 12. junija ob 14. uri (točno) pri bratu Šoštariču. Udeležba obvezna. — Odbor.
Mestni odbor Orjune v Celju sklicuje sestanek celokupnega članstva za nedeljo, dne 12. junija 1927 ob 9. uri dopoldne v malo dvorano »Narodnega doma« v Celju. Vabila so razposlana, kdor ne bi bil istega prejel, naj to prijavi tajništvu. Opozarjamo, da je udeležba strogo obvezna za vse članstvo in bi neopravičena odsotnost imela zle posledice!
Orjuna se je udeležila v krojih proslave desetletnice majske deklaracije v Mariboru in je s svojim strumnim nastopom žela priznanje vseh.
Spopad Orjunašev z italijanskimi mornarji v Splitu je silno razburil Italijane, ki so vložili potom konzula protest in zahtevali kaznovanje krivcev. Informirali smo se o vzroku spopada in zvedeli, da so Itali-
„Raduje se življenje nam, saj ‘Radion !pere sami
14
l
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
RAZUMNA
MICA
jani nesramno izzivali in Orjunaše naravnost prisilili k temu, da scTre-agiraii ter pognali laške mornarske izzivače nazaj na italijanske ladje. Izgleda, da so se i jugoslovenski Dalmatinci jeli oprijemati preizkušenih metod slovenskih Orjunašev v občevanju z italijanskimi vsiljivci, kar bo gotova vplivalo zelo hladilno na glave onih prenapetežev, ki so se šli poklonit kralju zmagovalcev pri Vittoriu Venetu v Trst, kot zastopniku neodrešene Dalmacije.
Kronika.
Bolgarske volitve so dale večino vladi gospoda A. Ljapčeva, kakor je bilo pričakovati. Spričo tega ni misliti na kake posebne izpremembe v Bolgariji in njenem ponašanju na-pram naši zemlji, če jo k temu ne bodo pritirali kaki nepričakovani dogodki. Je pač težko izpremeniti do temelja bolgarsko orientacijo, ki je iskala zaveznikov povsodi drugje, samo pri najbližnjem sosedu bratu po* krvi in rodu ne in ki ni rnogla doumeti, da pelje pot do bolgarskega Dedeagača samo preko Velike Jugoslavije.
Masaryk, oče bratske čehoslova-ške republike je bil 26. maja ponovno izvoljen predsednikom severne haše zaveznice. Njegova izvolitev je Porok, da bo i v bodoče ubirala Če-boslovaška pota, sigurnega in gotovega napredka ter konsolidacije brez slehernih pretresov tako na gospodarskem, socialnem, kakor admi-histrativnem polju.
Vojvoda stepa Stepanovič je imel pretekle dni daljši razgovor s tajnikom Narodne odbrane in ob tej priliki dejal i sledeče:
»To je sramota šta se radi sa dobro voljcima! Greh je to! Greh koji može, da se sveti. Kletva prezrenJh žrtava je težka; a u koliko je učinje-na žrtva veča, u toliko je i kfetva te-
nadejamo, da bo v njih napram nemirnim in red rušečim enako strog sodnik, kakor svoje dni o Orjuni, ki si ni stavila v program gojiti krščanske čednosti, kakor bosanski Orli, ki pa znajo kot izgleda tudi prav po orjunaško udariti. Sicer pa spričo ponavljajočih se vesti v spopadih Orlov in hrvatskih Sokolov v Bosni kar mišlirtio, da so le ti brumni Orli organizirani tudi po kaki SDS, ki bo imelo z njimi morda več sreče kakor z Orjuno, ki jc; je svoje dni »organizirala, plačala in oborožila*.
* Ameriški stroj za likanje vzbuja
pozornost pasantov v Tavčarjevi ulici 3, pri modnem salonu »Tip — Top«. Opozarjamo na tozadevni oglas v današnji številki.
»Jalovost« se širi po italijanskih družinah, so konstatirali Duce ob priliki svojega poslednjega potrebnega, razdražljivega in zabavnega govora, ko sb tudi dejali, da mislijo še 15 let vladati italijanski narod. Kakor imamo o evgeničnih nazorih on. Benita svoje mnenje, tako se skladamo z njim v domnevi, da so italijanske rodbine sila jalove, ker še ni izšel iz njihovih okrilij mož, ki bi tako sramotno in komedijantsko figuro, kot je novi Potsdamovec s prestreljenim nosom in Železnim
ža. A žrtve naših invalida su preve-	oklepom, prijel za vrat in treščil na
like. Njima i onima kojih danas ne-	gnojišče, kamor edino spada, ne pa
ma, imamo da zahvalimo sto smo	na čelo naroda, ki je vendar nekoč
veliki i ujedinjeni. Nove generacije	rodil može kot so: Papini, Ferero,
treba vaspitati u reci toj zahvalno-	Verdi, Mazzini, de Rossi, Tirchinni,
sti našim herojima, ali ne na rečima	Vicentini, Petrarca, Tasso, Manzoni,
več na delu!«	Giusti Pellici, Gioberti i ostali le teh
bivolasi Ivojvoda Stepa razume vredni.
Vihar ogorčenja, ki divja danes v srcih Jugoslovenov — borcev, ki so prelivali za to zemljo kri zato1, da jih danes gnjavijo s paragrafi cesarskih prugelpatentov in da prosjačijo okoli miz partizanov drobtinice kruha, vojvoda se je s svojimi junaki bil rame ob rami za osvobojenje, tisti, jim danes dele kruh in pravico pa se borili po Nizanskih barih in Montmartrskih kabarejih ter tihotapili platino v diplomatskih kovčkih; zategadelj tudi ni v njihovih srcih hvaležnosti in naklonjenosti za nje! Krivica še ni nikdar rodila blagoslova in ga gotovo ne bo i v tem slučaju, ko.se bodo spominjali morda uzalud zapostavljenih borcev oni, ki danes tfrajp s toliko nepremišljenostjo naš voz navzdol.
»V Italiji ni mesta za protifaši-
ste!« je zaklical v fašistovskem cirkusu sam Nero XX. stoletja, med urnobesniin pritrjevanjem njegovih koniiplicov. V smislu te izjave italijanskega. premiera ne preostane 600.000 Jugoslovenom, ki jih je doletela nesreča, da morajo ždeti pod savojsko krono', drugega, kakor da se zagrizejo živi v zemljo in se umaknejo kot kuncem se plodečim Italijanom, ki se morajo ploditi zate, da pridejo do imperija. Vprašanje je sedaj le, če bodo Jugosloveni tako blage duše, da bodo na ljubo plodeči se polentarski naciji brez odpora umirali pri zdravem telesu, dokler obstoji možnost, da se porazgovore z nasilneži s sredstvi, katera po' izkušnjah prav dobro zaležejo.
Mussolinijev govor bodo na so-
prosvitljenega italijanskega naroda v Južni Italiji, kjer se vse uči Citati, da bo lahko na lastne oči bralo o nevzdržnem poletu fašizma in medu ter mleku, ki se bo še cedil po Italiji, danes samo še zemlji limon, pomaranč in maronija.
Vprašanje slovanskih narodnih manjšin pod Italijo kanijo načeti pri prihodnjem zasedanju svetovne lige Društva narodov, ki je sedaj obravnavalo južnotirolske nemške manjšine. Ker poznamo red, ki vlada pri ligi Društva narodov, smo močno radovedni, če bodo ti obeti postali resnica. Posebno pa še zategadelj, ker bi ne bilo po volji celo gotovim krogom v Beogradu, ako bi se načela javna diskusija a položaju naših pod Italijo pred svetovno demokracijo, ki bo imela ob tej priliki presoditi uspeh svojega prizar.ašanja z Italije, kateri je izročila mirne duše ključ nove svetovne vojne v obliki londonskega pakta.
Mussolini in Nemci* Posebno značilna poteza Mussolinijevega diplomatskega udejstvovanja je ta, da čez noč podere, kar zgradi čez dan. Tako je znane/, da je skušal zadnje čase navezati zopet stike z Nemci in sondiral v ta namen, teren pri raznih Nemcih. Njegovim emisarjem, ki so obljubljali Nemcem gradove v oblakih, je nasedel med drugim i poznani voditelj hackenkreuzlerjev Hitler, ki je obdržal v Monakovu poseben govor in v njem plediral za zbližanje z Italijo. Sicer je žel za ta govor najodiočnejše proteste celega nemškega naroda in dojem, ki ga je zapustil, je bil vse preje kakor dober, nri vseh prijateljih demokratske Nemčije, katere si ni moči misliti iv objemu z reakcionarno in izdajalsko krvavo Italijo tretjega imperija. Poleg teh stikov z nemškimi reakcionarji se je hlipil i demokratski Nemčiji ter uveraval njene najvišje predstavnike. da bo pričel v Južnem Ti-rolu z novim kurzom. Kot prvo etapa tega novega kurza je označeval ustanovitev samostojne obmejne province Bolcan in amnestijo deportiranega Noldina. Nekateri pacifistično razpoloženi demokratski Nemci so zbog tega jeli celo verovati 'v »izpreobrnjenje« Mussolinija in o tem javno pisati. Toda Mussolini je ostal Mussolini in jim s svojim poslednjim govorom, v katerem se je najbolje zaganjal v Nemce to in onstran Brenerja, temeljito' prekrižal račune in jih s svojimi pompoznimi fanfaronskimi frazami kot: »Brener bo ostal svet in nedotakljiv. In branili ga bomo, če bo treba z vojsko, makar jutri,« udaril naravnost s pestjo v obraz. Posledice tega bo seveda moral občutiti sain najbolje, ker se jc bridko varal, ko je mislil pri tem po migljaju iz Londona, napraviti Parizu poklon z afrontom proti Nemčiji, katere naj bi se Francozi še vedno tako plašili, kakor leta 1918.
»Slovenčev« Beliam zopet pošteno urezal in s svojim jalovim anathe-miziranjem dosegel vse kaj drugega kakor je želel. Imajo pač smolo naši moralisti in naj se potem obrnejo kakor koli ie.
Svetoliku Saviču, poznanemu organizatorju in poborniku Srnaovcev, jC posodila Hipotekarna banka v Beogradu po 7%
3,100.000 dinarjev.
Sedaj je gospod Svetolik Savič v konkurzu in prodaja Hipotekarna banka njegova poznano palačo na Terazijah, za katero pa se močno dvomi, da bo prodana za ceno odgovarjajočo dolgu gospoda lastnika or-junožerskega »Balkana« pr! Hipotekarni banki. Dočim so morali naši trgovci in industrijalci plačevati 25% obresti za izposojeni kapital, pa je dobival gospod Svetolik 7% milijonska posojila iz denarja sirot. In potem se še nekateri čudijo, če se poštenjaki bunijo proti takemu postopanju.
Solnčni 'žarki izbeHjo perilo, vendar se nikdo ne boji, da bi to moglo škodovati perilu. Stoletja že delajo gospodinje na ta način. Prašek za pranje »RADION« je poznan šele nekaj let in so se radi tega napravili poizkusi, pri katerih se jet z »RADI-ONOM« pralo' 50, potem 100 in ko-nečno 500-krat, pa so vlakenca perila ostala nepoškodovana.
Zaplenjeni napis. Ob priliki mladinskega dne se je izkazala zopet v polni meri SHS ustrežljivost napram Italiji. Nosilec te ustrežljivosti je bila seveda policija, ki je po ne vemo katerem nalogu zaplenila dijakom Tehnične srednje šole krasno izdelano, tablo s sliko požganega Narodnega, doma in napisom :
»Kultura požiga, barbari grade.«
Ta nerazumljivo postopanje policijskih organov je vzbudilo, med javnostjo največje ogorčenje. Ali smo res že vazali Italije, da aie sme naša nacionalno čuteča mladina izražati javno svojih čustev za brezpravne brate onkraj Snežnika. Daleč, smo že prijadrali in bojimo se že skoro najhujšega po teh strašnih udarcih, katere sprejemajo sleherni dan v tej zemlji vsi, ki ljubijo svoj dom in ki niso voljni pozabiti in prodati bratov tam preko.
Gospod dr. Gustav Gregorin, ki ga nadvse spoštujemo zavoljo njegovih neprecenljivih zaslug za naš primorski narod, bi si pač lahko prihranil za stare dni ta sloves, da je bil prvi Slovenec, ki je poslal advokat Nettunskih konvencij. O ozadju in uspehu njegovega članka smo predobro informirani in samo čestitamo »Slovencu«; da je bil baš oh oni nesrečni slovenski list, ki je prvi opravil posel zagovarjanja najnesrečnej-ših pogodb, kar jih je sklenil po bitki na Petrovi gori naš nared. Česar se niso drznili ultraradlkalski in notorično Ninčičevi listi, to je opravil sedaj dični .zagovornik slovenskega
^iSWl01n,‘B?Vl1.H1« hrvatskl
fi-v jSCtSv v. čapljini in je glasni sklep »zbornice« nalepili po
jemn ci ln a ufanjen . fičaku' celi	Zanj	v^ada	osobito	zani-
»SlcVencevih« poročil in se manje med analfabetskimi masami
Radion, prašak za pranje, koji djeluje posve sam, davna je želja
svih domačica. Dobiva	se u	svirn	ljudstva in	njegovih	gospodarskih
trgovinama sapuna i	kolonijalne	krogov, ki	se bodo za	izkazano uslu-
e*	go gotovo	ž	Italijani zajedno iz srca
Telovadba srednješolskega	(Ufa-	zahvalili,
štva je dosegla nepričakovan in na-	Govor ulice in javnosti je v goto-
ravnost rekordni uspeh. Tako se Je vi meri dopuščen v sleherni še tako
primitivno demokratični zemlji in celo v despotski Italiji, kjer še danes polagajo mnogo na glas »piace«. Pri nas pa se je izza ministrovanja jugo-slovenskega Chamberlaina na razpoloženju uvedla grda razvada, da maši usta protestirajočega državljana več ali manj debeli policijski pendrek. Upoštevamo izjemni položaj naše zemlje napram Italiji, vendar pa menimo, da je navzlic temu narod še vedno upravičen govoriti tudi na ljubljanskih ulicah, ako k temu nanesejo prilike. Ulica mora govoriti, ker so ponovne izkušnje, pokazale, da najde baš glas ulice zelo odločen odmev celo v Rimu, kjer kaj kmalu zlezejo pod klop, čim le vidijo, da nimajo napram sebi samo njih vredne komedijante.
Tožili bi nas radi! Gotove ljubljanske kroge, ki ne vedo, kako bi kar najvdanejše služili »politiki iz-mirjenja« med Jugoslavijo, in Italijo, je strašno razburil v poslednji številki »Orjune« natisnjeni članek »Mussolini«. Ogorčeni nad odkrito besedo nemškega znanstvenika, ki je povedal par bridkih na račun moža z železno pestjo, so jeli tekati po Ljubljani in intervenirati na raznih mestih, da bi se takoj vložila tiskovna tožba proti »Orjuni« zavoljo jtpga članka. Na pritisk teh bivšim avstro-ogrškim črno-žoltežem zelo bližnjih krogov in izdajalcev patriotičnih knjig je morala neka ljubljanska instanca odposlati i pismeni predlog v Beograd, da se obtoži »Orjuno« po tiskovnem zakonu. (Na kak način si ti krogi to tožbo predstavljajo, dokler je Mussolini samo nekronani kralj Italije, ne vemo! Morda nas bodo sodili po kakem prekem sodu). Tem plamtečim in oduševljenim prijateljem velikega zaveznika s povezanim nosom pa sporočamo že sedaj, da v Beogradu veje ta čas drug veter, kakor za časa ministrovanja dr. Ninčiča, akoravno fantazirajo fa-Šistovski listi o tem, kako jiigoslb-venskim listom natakniti nagobčnik, da ne bi pisali tako, kakor jim velevajo interesi jugoslovenskega naroda, nego želja velikih zapadnih zaveznikov in večnih prijateljev.
Naš izvoz pada, uvažajo pa se predmeti, k.i jih v dovoljšnji meri izdelujemo doma, kar ne malo ubija našo trgovsko bilanco. Izmed mnogoštevilnih tovrstnih postavk naj omenimo samo uvoz čevljev, ki znaša težke milijone. Dočim morajo naše dobre domače tovarne čevljev reducirati obrat, pa prihajajo razni manjvredni uprav kolonijsko prirejeni izdelki v velikih množinah na trg, kjer izpodrivajo domače proizvode zavoljo navidezne cenenosti ii uprav kričeče reklame, kakršne si naši industrijalci ne morejo dovoliti spričo težav s katerimi se morajo boriti pri učvrščevanju haše mlade in šibke domače industrije. & zadevi se še povrnemo!
V Postojni so razvili zastavo vojaškega poveljstva. Ob tej priliki je imel daljši govor general Corso. ki ie majestetično izjavil:
»Tu smo in tu bomo ostali in če krali hoče, pojdemo tudi naprej!«
Mi pristavljamo glede trajnosti italijanskega obstanka v Postojni, da
		
IDniaKalia n 1 SnLISam Jk. J* »ajaisdernejSe vejena ter Izttiflje TU tiskiniika dela »d najpripr*-linTflllrlrS Tin/jlllj U 1 llinil!jl11 stejšega do najmodernejtefa. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne la UIIIKIJjftd llilldfllll ILJuUIJdlll w	Okuna oprana istih, katalogov, cenike? ii reklam. Mn. Lastna Mia ialskik zvezka?.	Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice.
bomo še videli, koliko jih bo ostalo, kadar pride ura. Morda v resnici vsi, vsaj je na postojnskem pokopališču še dosti prostora in našlo se bo morda kako posebno mesto celo za samega generala Corsa. Kar se pa tiče komande italijanskega kralja o naprej marširanju, pa bomo morali šele mi vidirati, ker vemo iz polpretekle zgodovine, da so Italijani že opetovano sprejeli kraljevo komando za marširanje naprej, pa pri tem vedno po rakovo napredovali.
da živi v Jugoslaviji in od nje, in	ščini, kar bi bilo za državnega urad-
da zarnore ta zahtevati od njega	nika naravnost samo ob sebi umev-
vsaj to, da vzgoji deco v sloven-	no!
ZRNA.
K. u. k. Landesregfemng in Lal-bach imamo še vedno na Bleiwei-sovi cesti, kakor nam priča pred nedavnim časom izdana kuverta iz palače grofa Schwartza. Kuverto s črnožoltim robom smo varno shranili v dokaz poznim rodovom, da smo imeli Slovenci deveto leto po osvobojenju navzlic celemu nizu ultrajugoslovenskih in slovenskih velikih županov,še vedno k. u. k. Lan-desregierungo... Se je menda pač v resnici gotovim gospodom težko posloviti od črnožoltih relikvij in dvojezičnih napisov .ere dobrega cesarja Franca Jožefa I. In potem se nekateri še čudijo, da je Orjuna razpuščena.
Pašičevci obetajo, da se bodo borili proti vsakomur, ki bo vstal proti njim in da se ne bodo dali gaziti kakor mrtva trupla. Veliko je junaštvo Bajine dece, samo to je zlo, da so ti junaki kova poznanih sedmih Švabov.
Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je uradnik, gospod R., ki vzgaja svoja dva ,otročička samo v blaženi nemščini, ker živi menda v veri, da je to zelo praktično in času primerno. Gospoda R. opozarjamo,
Amerikanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne i. t. d.
„OLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
TBLKFON Stev. «10.
ill
avtomatično likanje moških in damskih oblek
„TIP-TOP
Tavčarjeva ulica St. 3.
Po amerikanskem sistemu se Vam obleke zlikajo in očistijo prahu. Popolna garancija, da se obleka ne pokvari!
Vta naročila te izvrše Se isti dan.
DOSTAVA NA DOH.
O-
(
Strolnogradbena delavnica
R. UMLLMANN
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 3.
Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del.
— Izdelovanje različne vrste strojev za obdelovanje lesa in naprave žag z vodnim, parnim in motornim obratom. — Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav.
( Mie m ¥ strojno Mo spadajoča popravila tofno, solidno in po možnosti najhitreje.
VELETRGOVINA
H. I. TURAD
MARIBOR
Največja in najstarejša trgovina Maribora. Specijalna modna hiša za elegantno damsko, moško in otroško konfekcijo. Perilo, pletenine, galanterijska roba ter potne potrebščine. Vse v veliki izbiri.
Prodajalnlca svetovnoznanih
BATA1' ČEVLJEV
«i
Prometni zavod za pimg 111 Ljubljani
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
*»«b kakovosti, * celita vagonih po originalnih cenah premogovnikov u domačo vporabo kakor tudi ta lnduatrijaka podjetja in razpaiava na debelo
inozemski premog in koks
vaake vrste in viakega izvora ter pri porota posebno prvovrstni feikoslovaiki In angleški koks za livarne in domaSo vporabo, kovaški premog, črni premog In brikete.
FROKTIII ZAVOD ZR° PREMOG D. 1
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
TEODOR KORN
(prala HENRIK KORN)
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
USTANOVLJENO LETA 1852.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJAMA, Gosposvetska cesta 2.
Š IVA L N I STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje ee poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI ..ADLER"
Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
Blnkoitna ugodnost!
Vsak kdor kupi blaga v znesku čez Din 200, DOBI EN PAR otroških čevljev ali sandal
FRANKO.
I
Tovarnlika prodajalna tvrdke C&li Pollak d* d.
I^frinajska cesta 23 na dvorišču, PRI POLLAK^j
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
BohorKeva ulica it. 24
Za konzorcij lista »Orjuna« odjrovaria Dr ej če Verbič. ;4.Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Spa®-