PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ Abb. postale I gruppo Cena 50 llT Leto XXm. St. 147 (6731) PO ŠTEVILNIH VSESTRANSKIH POSVETOVANJIH Kosigin in Johnson se sestaneta danes popoldne v Glassboru, 24 km južno od Filadelfije Včeraj sta se Kosigin in Gromiko pogovarjala z Deanom Ruskom - De Murville je v glavni skupščini OZN ponovil stališče Francije - Nove zahteve za umik izraelskih čet WASHINGTON, 22. — Ob 18.30 po krajevnem času je predstavnik Bele hiše sporočil, da se bosta predsednik Johnson in predsednik sovjetske vlade Kosigin sestala jutri ob 17. uri po italijanskem času v Glassboru, delfije v državi New Jersey. Zadevna izjava se glasi: «Pred-sednik je povabil sovjetskega Predsednika vlade Kosigina, naj se sestane z njim jutri zjutraj ob 11. uri v rezidenci predsednika državnega kolegija v Glassboru v Nevv Jersejru. Sovjetski predsednik vlade je sprejel. Kraj sestanka je poskrbel guverner države New Jersey Richard Hughes, s katerim se je Predsednik pred kratkim sestal.# Glassboro je približno 24 kilometrov južno od Filadelfije. Sporočijo je prišlo 24 ur po številnih ugibanjih in posvetovanjih. Kakor je 24 kilometrov južno od Fila- znano, je Jottnson povabil prejšnji teden Kosigina na sestanek v Wa-shingtonu, toda Kosigin je odgovoril, da je prišel v ZDA na zasedanje glavne skupščine OZN. Državni tajnik Dean Rusk se je davi pogovarjal približno pol ure s Kosiginom na sedežu sovjetske delegacije v OZN. Včeraj je sovjetski zunanji minister Gromiko večerjal z Deanom Ruskom v hotelu Waldorf Astoria. V pogovoru sta se zadržala več ko štiri ure. Gromiko je izjavil, da sta govorila o izrednem zasedanju skupščine OZN in o drugih vpra- šanjih. Davi se je Dean Rusk na sedežu sovjetske delegacije pogovarjal predvsem z Gromikom. Spremljal ga je tudi ameriški poslanik v Moskvi Thompson. Kosigin in člani sovjetske delegacije so priredili danes kosilo na čast glavnemu tajniku OZN U Tan-tu na sedežu sovjetske delegacije v New Yorku. Domneva se, da bo Kosigin z večino članov delegacije zapustil New York v soboto, zunanji minister Gromiko pa bo verjetno ostal v New Yorku še nekaj dni. NEW YORK, 22. — Pri današ stavnik Ukrajine. Francoski zunanji minister de Murville je izjavil med drugim: »Naravno je, da se ne more imeti za priznano nobeno izvršeno dejstvo. kar se tiče meja in položaja državljanov prizadetih držav. Samo svobodna in sporazumna rešitev, ki bi ’o sprejele vse prizadete strani ter bi jo potrdila mednarodna skupnost, bi lahko nekega dne rešila vse probleme.# De Murville je nadaljeval: »Dokler se bo v Vietnamu nadaljevala vojna, se ne bodo odprle možnosti miru na Srednjem vzhodu. Naj se konča vojna v Vietnamu v pogojih, ki jih je Francija tako po-gostoma omenila in ki naj vsebu- niem nadalieva^iu raznrave v glav JeJ° Pogumno in plodno odločitev _ _Lglav_ velike države, teda, se bodo krni. ni skupščini Združenih narodov so govoriu zunanji ministri Jordanije, Mavretanije, Belgije, Francije, Pakistana, Mongolije, Turčije in pred- . IIMIIIIIIMII ■••U I ■ lil III11III ■ 11 ■ I ■ 11 ■ IIIII „ || | ODOBREN PREHODNI URBANISTIČNI ZAKON Nadaljuje se ostra debata v senatu v zvezi z zakonom o javni varnosti Sestanek vodstev KPI, PSU in PSIUP - Napovedana nova stavka bančnih uslužbencev RIM, 22. — V senatu se nadaljuje ostra debata v zvezi z načrtom zakona o javni varnosti. Posebno Ta opustitev, ki ni mogla biti slu-1 spelo tjakaj sovjetsko letalo s po-čajna, pomeni po mojem mnenju, | močjo Rdečega križa za begunce. da je italijanska delegacija vsaj do Okoli čTena6 j?“ “t* da"eS ZaVrm‘a teŽke zahteVe za hem vladnem načrtu določal, da se iahko razglasi stanje javne nevarnosti a ga je vlada pozneje spremenila tako, da je določila, da se to stanje lahko razglasi samo v Primeru »hudih naravnih nezgod#. J'0 mnenju levice pa vsebuje "tudi * člen še vedno temne in nevarne elemente in dvoumne elemente. Med glasovanjem pa je bila zavrnjena *ahteva opozicije, naj se ta člen •dostavno ukine. V poslanski zbornici so odobrili «yečer zakonski odlok, ki pooblašča izdatke za obrambo proti nabavnim nezgodam. Zbornica je da-'je odobrila nove določbe o šolskem gradbeništvu in zadevni finančni načrt za petletje 1967-71. Odobreni so bili še drugi manj važni *akoni. bistveno spremembo politične linije, ki jo je do sedaj zastopal zunanji minister Fanfani.# Johnson sprejel Mora in Fanfanija WASHlNGTON, 22. - Ameriški predsednik Johnson je sprejel danes ob 16. uri po italijanskem času predsednika italijanske vlade Mora in zunanjega ministra Fanfanija. Ob 18.30 pa je sprejel angleškega zunanjega ministra Browna in danskega ministrskega predsednika Kraga. Po teh sestankih so se nadaljevali skupni razgovori na ko- t5?«S8aasarws ke demokracije Sestanek Johnsona z Morom in Fanfanijem je trajal približno . - «v/ oc scM-aic aeu&UJibiu; Skupine krščanske demokracije, socialistov omenjene št m državnike, j® komunistov. Na sestanku demo-?«stjanske skupine so sklenili, da bodo odločno podpirali člene 64 in . . zakona o javni varnosti s snre-1 ®no uro: Joh"son je zatem izjavil mambami, ki jih je vlada predla-1 Časnikarjem, da so govorili o Zdru. "k[a. Socialistična skupina je tudi j zen'h narodih in Srednjem vzhodu, vklenila podpirati omenjene člene j Moro pa je izjavil, da so pregle-- raznravHolB i« tnrii n n«nnvS. dali mednarodni položaj in še posebej stanje na Srednjem vzhodu, ki še posebno zaskrblja Italijo zaradi njenega zemljepisnega položaja v Sredozemlju Moro je dodal, da sta s Fanfanijem ponovila Johnsonu stališče, ki ga je on obrazložil v glavni skupščini, ter da so lahko ugotovili precejšnjo mero e-nakosti pogledov glede naporov, da bi se ustvarili pogoji za mir. Zatem je Moro odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Izjavil je nato, da z Johnsonom niso govorili o pogajanjih proti širjenju jedrskega orožja. Na izrecno vprašanje nekega čas nikarja je Moro odgovoril, da sta med italijanskim javnim mnenjem na splošno ugodna naklonjenost in pričakovanje za morebitni sestanek med dvema velikima državama sveta. Glede oskrbe petroleja v Italiji je Moro odgovoril, da z Johnsonom nista govorila o tem, ker zadevo sedaj proučuje posebna komisija OECD v Parizu. Po tiskovni konferenci sta Moro in Fanfani odšla v italijansko poslaništvo ter se ob 13. uri znov3 sestala s predsednikom Johnsonom, nakar je sledilo delovno kosilo, katerega sta se udeležila tudi Brown in Krag. Moro in Fanfani sta nocoj odpotovala v New York. Moro bo jutri odpotoval v Rim, Fanfani pa bo ostal v New Yorku, kjer se bo tudi jutri udeležil dela glavne skupščine OZN. d razpravljala je tudi o napove-r?hi diskusiji o zakonu za petlet-m razvoj in reformo bolnišnic. .Komisija za javna dela v poslan-?? zbornici je na zakonodajni stop-odobrila prehodni urbanistični ®kon, ki določa da ima osrednja °last večjo pristojnost za nadzor-seveda ob spoštovanju občinah avtonomij. včeraj pa je vlada predložila v Sjjrlamentu načrt zakona o volitvah U*®®lnih svetov v deželah z nor-kt, m statutom. Načrt zakona vse-“bJe 26 členov. pjHnes so se sestala vodstva KPI, in PSIUP. Na seji vodstva Jvf1 so proučili razvoj mednarod-in domačega političnega polo-JNk. Se posebno pozornost so populi, kakor pravi sporočilo, «po-*bsu vlade, da bi vsilila policijski ki ga navdihujejo avtorita-jjba načela, ki so v popolnem nasutju z republiško ustavo#. Sporo-jjJ? Ugotavlja, da celotni policijski rn» °n’ ga vIada podpira, povze-i * bistvo fašistične zakonodaje in [J razočaral dvajsetletno upanje J,justva v temeljito reformo, h.,bdi vodstvo PSIUP je razprav--■ 0 o mednarodnem položaju in o Srednjem vzhodu. V spo- o mednarodnem položaju in o Srednjem vzhodu. V spo-je rečeno, da mora rešitev I?. Srednjem vzhodu sloneti na iz-JUČitvi velikih gospodarskih in ,bteških interesov imperializma jj Srednjega vzhoda ter da mora u področja napraviti področ-^Političnega in vojaškega odmika. jJJodstvo PSU, ki se je sestalo Predsedstvom Nennija, je obja-pozneje sporočilo, ki pravi, da w odobrili predloge tajništva v »r®1 z vsedržavno konferenco jja&ke, ki je bila določena za Je-Na konferenci bodo izdelali 5®* o funkciji stranke v sedanji jJjUšbi in program, s katerim se m,, stranka predstavila na prihod-splošnih političnih volitvah, “dstvo bo predložilo svoje predlo-tartPontralnemu komiteju, ki bo za-30. Junija ter 1. in 2. julija, »eji Je najprej podal poročilo in nato so posegli v debato gjuni člani vodstva. nj|jbdikalne organizacije bančnih jj^eščencev so po neuspešnem pojmovanju ministra za delo razgla-»^Jiove stavke. 3.-4. julija bo stavka v Lombardiji, Pie-Liguriji, treh Benečijah, E-pji. Toskani in Laciju, poslanec Riccardo Lombardi je v Og*1 z govorom Mora v skupščini Izjavil: »Morov govor se zdi ^jden pozitivne ocene bodisi žara-k, toga, kar je Moro rekel, kakor ™ *aradi tega, kar ni rekel. Med čenimi stvarmi ugotavljam, zaradi tega, kar ni rekel. Med j^T®čenimi stvarmi ugotavljam, Moro opustil — kar je neobi-ffljk) v njegovih govorih — vsako jju^vanje na akcijo Italije, ki bi ^ dogovorjena v okviru NATO, velike države, tedaj se bodo kmalu odprle povsem nove možnosti. Francija bo vedno na razpolago za delovanje za mir. Mnenja je, aa lahko trdi, da je popolnoma dezin-teresirana in da nima na Srednjem vzhodu, kakor tudi ne drugje, drugega smotra nego mir.# De Murville je izjavil, da ko bo glavna skupščina zaključila svojo sedanjo debato, bo naloga mednarodne skupnosti sprejeti prve pobude, začeti prve napore v duhu pravičnosti in miru. «Tedaj bo naloga velikih držav imeti vlogo, ki jim pritiče: nič se ne bo zgodilo brez teh držav in še manj proti njim ali proti eni od njih.# V okviru ocenitve sedanjega stanja na Srednjem vzhodu je francoski minister izjavil, da po ustavitvi ognja se zdijo neizbežni stalni in nevarni incidenti, ter da si je težko misliti, da bi bile arabske države po pretresu, ki so ga doživele, danes bolj pripravljene pogajati se z Izraelom. Zatem je de Murville izjavil, da je sedaj važna diskusija, »če pa morajo Združeni narodi začeti korake, vemo, da spada to v pristojnost varnostnega sveta, ki je že razprav, ljal o tej zadevi in tudi glasoval v zadnjih tednih.# Glede vloge Francije je de Murville izjavil, da ta nima druge ambicije nego doseči rešitev krize na Srednjem vzhodu, ki grozi, da se še razširi. Nobena od držav Srednjega vzhoda nima interesa postati element v politični igri velikih, toda niti velike države nimajo interesa nadaljevati krajevno tekmovanje in tudi ne izkoriščati nasprotij med enimi in drugimi. Francoska delegacija si zamišlja morebitne akcije ob solidarnosti in konstruktivnem naporu, da se pomaga državam, ki so neodvisne in ki nameravajo ostati neodvisne. Glede nevarnosti nove krize je j t_______ _o i_ __ r____ de Murville izjavil, da so z regio- milijonov dfnarjev (približno tri mi- 1 nalnega vidika sedaj združeni vsi lijarde in ool lir). j elementi za neskončen spopad, če J ^ | bi moral biti mir ponovno v ne- Iraški finančni minister je sporo- | varnosti, bi to bila hujša in mor-čil, da je Irak dvignil vse pologe , da širša nesreča. Glede vloge Zdru iz angleških in ameriških bank ter Ženih narodov je de Murville ugo-jih prenesel v banke držav, ki niso podpirale izraelskega napada. Iraška vlada je izrekla tudi ugodno mnenje o Huseinovem predlogu za jev. Izraelski zunanji minister Eban je danes izjavil, da je Izrael priprav Pričakujejo prihod drugih štirih so vjetskih letal. Jordanska vlada je sporočila, da bo vsak jordanski državljan, ki bo sodeloval z izraelskimi zasedbenimi silami, veljal za izdajalca in bo strogo kaznovan. Egiptovsko zunanje ministrstvo je poslalo U Tantu brzojavko, s katero obtožuje izraelske oblasti, da so včeraj s silo podala na zahodno stran Sueškega prekopa približno 400 palestinskih beguncev. Brzojavka pravi, da namerava Izrael izgnati okoli tisoč beguncev na dan, ter zahteva, naj varnostni svet prisili Izrael, da dovoli vsem beguncem, ki so jih izgnali iz Izraela, povratek v njihove domove. Alžirski finančni minister je odpotoval danes na obisk v Irak, Jor danijo in Sirijo s pismi Bumediena za poglavarje teh treh držav. Alžirska uradna agencija javlja, da je Alžirija poslala Egiptu pomoč 30 med velesilami. Na koncu je izrazil upanje, da bo Židom in muslimanom nekega dne uspelo, da ne hodo več sovražniki. Pred de Murvillom je jordanski zunanji minister Tukan govoril o velikem uničevanju arabskega prebivalstva na jordanskeb ozemlju, ki ga je zasedel Izrael. Obtožil je Izrael, da ruši jordanske vasi na podlagi točnega načrta. Pozval je glavnega tajnika OZN, naj sprejme u-krepe za pomoč prebivalcem omenjenih krajev, da bi se lahko vrnili v svoje domove. Mavretanski zunanji minister je TRST, petek, 23. junija 1967 OBISK KAMERUNSKEM PREDSEDNIKA V M0SLAV1JI Tito o ofenzivi imperialističnih sil Iz govora Mitje Ribičiča na seji centralnega komiteja ZKS BEOGRAD, 22. — V zdravici na | možnost, da ena mala država na-večerji v čast predsednika Kame- I pade drugo državo izključno iz last- nina je maršal Tito sinoči na Brionih ugotovil, da imata Jugoslavija in Kamerun skupne interese v razvoju sodelovanja tako na dvostranskem kot na mednarodnem področju, in dejal, da narodi Jugoslavije z občutkom solidarnosti gledajo na borbo vsakega naroda za svobodo, neodvisnost in boljšo bodočnost. Tito je ugotovil, da skušajo imperialistični in reakcionarni krogi, v želji, da bi ohranili oziroma znova pridobili izgubljene pozicije, preprečiti proces samoosvojitve narodov. Najnovejši primer take politike je napad Izraela na arabske države, ki so ga imperialistične sile spodbodle in mu pomagale. Naloga vseh miroljubnih držav je, da pomagajo pri odstranjevanju posledic napada, kajti ne sme se dovoliti, da napadalec izkoristi plodove svojega napada. Tito je izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojne v Vietnamu in z obžalovanjem ugotovil, da se kljub jasnim sklepom svetovne organizacije narodi Rodezije, Angole, Mozambika, Portugalske Gvineje in t. . „ »r«:i.„ x _ j t___________ podprl sovjetsko resolucijo, belgij- južne Afrike še vedno borijo z ski zunanji minister Harmel pa je j ostanki kolonializma ter proti po-podprl britanski predlog za ukrepe, j litiki tlačenja in diskriminacije, ki naj utrdijo ustavitev ognja. Kot podlago za rešitev je navedel naslednja načela: 1. Prizadete države, naj se odrečejo vojni. 2. Izrael naj se prizna kot suverena država. 3. Izrarel naj izključi vsako ambicijo po teritorialni ekspanziji. 4 Predsednik Kameruna Ahidžo je v odgovoru na zdravico Tita izjavil, da se Kamerun zavzema za razširjenje stikov z vsemi miroljubnimi državami, posebno še z nevezanimi državami, kot je Jugoslavija, katere privrženost politiki ne Mirna plovba po pomorskih poteh ! povezanosti je postala simbol. Ahid-naj se spoštuje v skladu z medna-1 žo Je bil še ostrejši od Tita v obrednimi konvencijami sodbi portugalskega režima v An- Za de Murvillom sta govorila pa-' šoU in Mozambiku. Obtožil je med kistanski zunanji zunanji minister j drugim mednarodno sodišče v Haa-Kirzada, ki je zahteval takojšnji ?u’ da Je odgovorno za težko uso-umik izraelskih čet z zasedenega dvomilo Virov Anenw V, ^ „ X JI ozemlja, brez česar ne bo moč diskutirati o splošnih vprašanjih Srednjega vzhoda, za njim pa mongolski zunanji minister, ki je podprl sovjetsko resolucijo. Na popoldanski seji je turški zunanji minister izjavil, da morajo Združeni narodi vztrajati na umiku izraelskih sil z zasedenih ozemelj in da se mora Izrael vzdržati vsakega nadaljnjega dejanja, ki bi povzročilo, da bi bila rešitev še težavnejša, in predvsem ne sme ustvariti izvršenega dejstva v Jeruzalemu. Po govoru ukrajinskega delegata, ki je podprl sovjetsko resolucijo, je bila seja odložena na jutri ob 16.30. do narodov Južne Afrike. Poročali smo že na kratko o seji centralnega komiteja ZK Slovenije. Danes povzemamo' nekaj izvlečkov iz analize mednarodnih dogodkov, ki jo je podal član izvršnega komiteja Mitja Ribičič: «Izhodišea za našo oceno dogodkov niso bile neke simpatije ali antipatije do tega ali onega naroda. Izključno merilo za našo oceno je obnašanje in dejanja ene ali druge države do miru, do sožitja in politike nevezanosti. Na podlagi tega smo lahko takoj obsodili napadalca v Vietnamu in smo lahko takoj identificirali napadalca v izraelsko-arabskem spopadu. Lastne in pa tudi druge izkušnje nas učijo, da v današnjih pogojih ni verjeti v nih nagibov in koristi. Kjerkoli je prišlo do zaostritev v svetu, so bili vmešani v mir interesi velikih sil. Izraelska država in šestina židovskega naroda, ki živi na njenem ozemlju, je pretresljiv zgodovinski primer, kako majhen narod, ki je postal orodje za tuje račune in prirepek v igri velikih sil, ne more biti svoboden narod. Njegov obstoj je ogrožen in pravice do samoodločbe — to je do samostojne svobodne gospodarske in kulturne rasti — ne more uveliaviti, kajti še tako visoka vojaška uničevalna tehnika mu ne more zagotoviti niti notranjega demokratičnega družbenega napredka, niti trajnejšega sožitja, varnosti in perspektive v a-rabskem svetu. Zunanje imperialistične in notranje reakcionarne, militaristične sile ga potiskajo v ne-strpnost do drugih ljudstev, v verski fanatizem in nacionalizem. Ne glede na vojaško zmago se je danes znašel v svetovnem parlamentu na zatožni klopi pred licem vseh narodov sveta, zlasti vseh malih, za svobodo in neodvisnost borečih se ljudstev. Menim, da Je danes razčiščeno, da je šlo na Bližnjem vzhodu za dobro pripravljeno in izpeljano akcijo, ki je hotela spremeniti odnos sil v arabskem svetu in afriškem zaledju ter na strateškem področju Sredozemlja v korist imperializma in v prid njegovim vojaškim, gospodarskim in političnim interesom. Razčiščeno je tudi to, da se drama na Bližnjem vzhodu ni končala s prenehanjem oboroženega spopada ter da drugo dejanje te epizode ne bo nič manj težko in mučno da še ni konec groženj z oboroženimi spopadi in možnostjo obnovitve vojaških intervencij. In končno da bodo velike sile, ki stojijo za konfliktom, težile k odpiranju novih žarišč in poligonov, hoteč razbremeniti pritisk miroljubnega človeštva in oslabiti ugled in učinkovitost OZN. Druga okoliščina, ki je pritegnila pozornost naših delovnih ljudi k dogajanju v svetu, so bili nekateri uogodki na naših mejah, zlasti vojaški puč v sosednji Grčiji, neuspel poskus desnih nacionalističnih sil v Italiji, da bi zavrli jugoslovansko - italijansko gospodarsko sodelovanje, kar je nakazovalo tudi protijugoslovansko smer v načrtih mednarodnih reakcionarnih sil, katerim je trden, stabilen, neodvisen izvenblokovski položaj Jugoslavije «DAN JUG0SLAVIJE» NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Plodno gospodarsko sodelovanje ob vzajemnem zaupanju in spoštovanju Predsednik velesejma odv. Slocovich poudaril pomen vsakoletne jugoslovanske udeležbe na velesejmu - Poročilo dr. Mandiča o gospodarskih stikih med Italijo in Jugoslavijo tovil, da je Arabcem in Izraelcem usojeno živeti skupno. Konec koncev se bodo morali razumeti. Ko se bodo vsi izrazili pred glavno i mnenje o nusemovem premogu skupščin0f pa naj se n'a koncu pri. j konferenco arabskih poglavar- : jg kakršnih koli pogojev, bo brez vsakega dvoma postalo jasno, da ni druge poti. Tedaj bo naloga | mednarodne skupnosti, zlasti tistih,! lien internacionalizirati svete kraie katerim listina Priznava posebno ijen internacionalizirati svete kraje oc|g0vornost za ohranitev varnosti, u nnvm omn lnrio io Ho n o mn D .... ___ ___ Naser in Podporni nadaljujeta pogovore KAIRO, 22. Radio Kairo javlja, da sta Naser in Podgomi nadaljevala davi posvetovanja. Navzoč je bil tudi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Malik. Posvetovanje se je nadaljevalo nocoj. »Al Ahram# piše, da je Podgomi po prihodu v Kairo izjavil Naserju: »Imperialisti in njihove kreature mislijo, da smo prišli, da sl izmenjamo običajne besede o prijateljstvu med našima državama. Pokazali jim bomo, da se ne bomo zadovoljili z navadnimi frazami.# Včerajšnji pogovor med predsednikoma je trajal od 19 do 23. ure. S Podgomim je bil Zaharov. v Jeruzalemu. Dodal je, da namerava njegova vlada uvesti v mestu dve oblasti, eno krščansko, drugo pa muslimansko, da upravljata svete kraje. imeti vlogo, ki jim pritiče. Zatem je de Murville ugotovil, da je Sred-, nji vzhod med najbolj občutljivimi področji sveta ter je vedno bil področje tujih intervencij in spopadov limiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiHiiHHiimiiiiiiiiiiiimiititiiiiiMimiiimiiimMimiumHiiMiumHUMiMiiiiiiiiiiiiHii PO VČERAJŠNJEM UPOKU V ADENU Uporniki imajo v rokah mestno četrt Crater Baje je bilo med spopadi mrtvih 120 an. »leskih vojakov - Včeraj novo streljanje ADEN. 22. — Osvobodilna fronta | razlila velika količina petroleja. zasedenega južnega Jemena (Flosy) je objavila sporočilo, v katerem pravi, da ljudski odpor# nadzoruje v Adenu področje v četrti Crater. To četrt Imenujejo s tem imenom, ker je zgrajena v notranjosti žrela ugaslega vulkana. V istem sporočilu je rečeno, da je bilo med spopadi mrtvih 120 angleških vojakov, 300 pa ranjenih. Ujeli pa so 200 angleških državljanov. Sporočilo pravi dalje, da se je večina juž-noarabske vojske pridružila osvobodilni vojski v borbi proti britanskemu kolonializmu ln njegovemu a gentu, zvezni vladi. V angleških krogih pa pravijo, da je bilo med spopadi v torek mrtvih 51 ljudi, med katerimi 20 An gležev. Včeraj so angleške čete ubile šti rl ostrostrelce. Britanske čete so popolnoma obkolile četrt Crater, ki je v rekah upornikov, toda vsa četrt je brez vode in električne ener- V britanskih krogih so nocoj izjavili, da je bila včeraj novo streljanje v neki drugi mestni četrti. NEW YORiv, 22. — Predsednik zvznega izvršnega sveta Mika Špi-ljak se je sinoči sestal s Kosiginom, s katerim se je razgovarjal o vrsti vprašanj, ki so na dnevnem redu izrednega zasedanja generalne skupščine. Razgovorov se je udeležil tudi državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič. PARIZ, 22. — Na sprejemu v Elizejski palači je general de Gaulle v razgovoru s časnikarji obsodil voj. no v Vietnamu. Dejal je, da vodijo Američani in Rusi vojno po tretjih osebah in Je zatem poudaril posledice tega stanja na Srednjem vzhodu. Izrazil je bojazen, da bo vojna v Vietnamu še trajala. V pogovoru z nekim poslancem je de Gauile baje izjavil, da se gije. Danes so uporniki poškodova tudi maršal1 li skladišče petroleja in s tem one ljudje počasi privajajo ideji tretje | mogočili uporabo edine ceste, ki ve svetovne vojne. Pripomnil pa je, da Iz Amana poročajo, da Je pri- že dele mesi«, k»r a« je pe e««tl I Je treba zaustaviti ta proces. Predstavniki oblasti v jugoslovanskem paviljonu Včeraj je bil na tržaškem velesejmu »dan Jugoslavije#. Dopoldne je bilo v kongresni dvorani običajno srečanje med predstavniki jugoslovanskih gospodarskih in vladnih predstavnikov ter krajevnimi gospodarskimi operaterji, časnikarji in strokovnjaki. Za jugoslovansko vlado je bil prisoten pomočnik za zunanjo trgovino Boris Žnuderl, član izvršnega sveta Slovenije Rino Simoneti, prisotni pa so bili še trgovinski ataše pri jugoslovanski ambasadi v Rimu Nikola Mandič, generalni konzul Rudi Janhu-ba, konzula Gačnik in Milutinovič, predsednik jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice iz Beograda inž. Kneževič, italijanski konzul v Zagrebu A. Restivo in drugi gostje, tržaške poslovne kroge pa so med drugim predstavljali predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, glavni ravnatelj dr. Steinbach in številni gospodarski operaterji. Predsednik velesejemske uprave dr. Slocovich je pozdravil predstavnike jugoslovanske vlade, kon-zularnena zbora in gospodarskih organizacij ter v krajšem nagovoru poudaril pomen stalnega vsakoletnega sodelovanja Jugoslavije na tržaškem velesejmu za tukajšnje gospodarstvo. To sodelovanje, je naglasil dr. Slocovich, ustvarja tisto človeško toplino, ki je značilna za današnje sožitje med obema našima narodoma, hkrati pa potrjuje zaupanje, ki ga imajo poslovni kro-gi republike v tukajšnje gospodarstvo. Letos bo to sodelovanje toliko bolj vidno, ker bo iz Jugosla- vije prišlo na velesejem, v smislu nedavnega dogovora posebno mnogo obiskovalcev. Govornik je nato v imenu vseh Tržačanov in še posebej vseh gospodarskih operaterjev toplo pozdravil konzula Janhu-bo, ki zapušča naše mesto. Trgovinski ataše dr. Mandič je nato podal poročilo o gospodarskih stikih med Italijo in Jugoslavijo in o sodelovanju med obema republikama, ki se oslanja na skoraj 200 dvostranskih snorazumov, predvsem pa na vzajemno zaupanje in spoštovanje, ki sta se porodili za časa osvobodilne vojne v okviru skupnega upora nacifašiz-ma. Dosežki v obmejnem prometu — lani je potovalo čez obmejne prehode med obema republikama 42 milijonov ljudi — in razvito gospodarsko sodelovanje sta otipljiv dokaz, da se tudi med dvema državama z različnim gospodarsko-socialnim ustrojem lahko razvije popolno sožitje. Še več bo mogoče narediti v prihodnosti, ko bo gospodarska reforma v Jugoslaviji doživela popoln razmah; namen reforme je namreč predvsem vključiti jugoslovansko gospodarstvo v mednarodna ekonomska dogajanja ter zagotoviti trdnost in konvertibilnost dinarja. V dveh letih po uvedbi reforme, je izvoz iz Jugoslavije na-rastel za 38 odst., in plačilna bilanca države je danes skoraj popolnoma uravnovešena. Izvoz v tujino je povsem liberaliziran, in skoraj 50 odst. uvoza iz držav s konvertibilno valuto, je prav tako že liberaliziran. Danes smejo posamezne jugoslovanske organizacije stopiti v proizvodno sodelovanje s tujimi podjetji; prav tako smejo prejemati neposredno kredite od tujih bank in gospodarskih organizacij. Kmalu bo izglasovan zakon, s katerim bo urejeno vprašanje sodelovanja tujega kapitala pri jugoslovanskih podjetjih. Jugoslovansko gospodarstvo je danes že tako razvito, da lahko sprejme principe Mednarodnega monetarnega sklada in organizacije GATT; Jugoslavija naglo razvija primer socialističnega gospodarstva, ki je široko odprto nasproti vsemu svetu. Jugoslovansko gospodarstvo sodeluje danes praktično z vsemi državami na svetu ter se zavzema za vse oblike integriranja v svetovnem merilu, pod edinim pogojem, da se v okviru integracij spoštuje neodvisnost vsakega posameznega partnerja (države) na gospodarsko-so-cialnem in političnem področju. V tem smislu sodeluje Jugoslavija z Evropsko gospodarsko skupnostjo, s Cono za svobodno menjavo, s Svetom za vzajemno pomoč, s Splošnim sporazumom za carine in trgovino in z drugimi organizacijami. Jugoslavija končno sodeluje tudi pri vseh pobudah Združenih narodov za povzdigo nerazvitih držav. (Nadaljevanje na 2. strani) in njena politika nevezanosti velika ovira v njihovih načrtih. To so bili dogodki tik pred izraelskim napadom na Arabce. Ljudje so jih pravilno povezali in začutili v proti-arabskem pohodu tudi napad na našo državo. Tretja pomembna okoliščina je bila hitrost jugoslovanskega odziva na izraelski napad. Naša dežela, Tito in vlada so reagirali med prvimi v svetu. Naš glas se je slišal dve uri po tistem, ko je Izrael z bliskovito vojaško akcijo odprl sinajski pekel. Jugoslovansko stališče je bilo čisto, jasno in nedvoumno. V tem je tudi njegov izredni pomen, ker je prvi združil in usmeril aktivnost vseh progresivnih miroljubnih in socialističnih sil pri nas in v svetu. To stališče je dobilo podporo doma in v svetu. Njegov vpliv je bilo čutiti v politični in diplomatski aktivnosti nevezanih dežel, v izredno pomembni široki diplomatski in tenkočutni politični dejavnosti neodvisne Indije, uvelja-vifi smo ga brez težav na sestanku in v izjavi šestih socialističnih držav v Moskvi in bilo je tudi izrednega pomena za zahodno Evropo, čeprav ga v prvi fazi vojne na Bližnjem vzhodu ni sprejela z razumevanjem. Seveda je bila zavzetost Jugoslavije najbolj pomembna za arabske države, za pozicijo Naserja, za politično trdnost in stabilnost režimov v arabskih državah. Pomen angažiranosti poudarjam zato, ker imamo na terenu pomisleke, da smo se prehitro in preveč zavezali in zapletli v arabsko-izrael-ski konflikt ter da s tem odstopamo od načel nevezanosti in koeksistence. To kaže na nerazumevanje politike aktivne koeksistence. Nevzdržna je miselnost, da bi se ne^ vezana dežela ne smela angažirati oziroma ne bi smela sprejeti identičnih stališč z vezanimi deželami, češ da bi jo to vezalo na blokovske pozicije. Prav tako je nepravilno tudi pojmovanje vloge nevezanosti kot nekakega »tretjega bloka#, ki bi se lahko povezal samo med seboj. Resnična razmerja sil v svetu niso geografsko in statično postavljena. Nevezanost daje Jugo slaviji večji manevrski prostor in večjo svobodo akcije pri združevanju socialnih in miroljubnih sil. Temeljna smer jugoslovanske zunanje politike aktivne koeksistence je v tem. da v vsaki konkretni situaciji in akciji čim širše združuje napredne, socialistične, miroljubne sile v svetu. Ta politika danes ni samo domena dežel zunaj blokov, pač pa si je priborila domovinsko pravico tudi znotraj obeh taborov. To daje politiki nevezanosti danes nove možnosti za premagovanje blokovske zaprtosti nasploh in vpliva velikih v blokih posebej, obenem pa preprečuje, da bi tako ime^ novani »tretji svet» na eni strani predstavljal rezervat za lovišče imperialističnih sil, na drugi strani pa s svojo prisotnostjo preprečuje škodljivi kitajski ultraradikalni a-vanturizem v gospodarsko nerazvitem svetu. Naslednji pomislek, ki ga srečujemo na terenu, je v tem, da bomo z našimi ukrepi, z angažiranostjo, z energično materialno in moralno pomočjo arabskemu svetu priklicali «hudiča» tudi k nam. Zelo odločno se moramo upreti taki miselnosti, ki jo zahodna propaganda zelo skrbno neguje z raznimi teorijami o «evropskem miru#, o »parcialni koeksistenci# in podobno. Te teze koristijo najnovejši uradni a-meriški natovski strategiji »posrednega nastopanja#. Brezbrižnost in neodločnost sveta in Evrope do Vietnama, do pučev v Afriki in drugod, je v mnogočem pripomogla, da se je imperialistična ofenziva tako razširila in prišla do Sredozemlja, do Grčije in v območje evropskih gospodarskih in političnih interesov. Mir je nedeljiv in na vsakem koraku in v vsakem območju se moramo zoperstavljati pritisku. nenehno moramo ožiti imperialistične baze in krepiti instrumente miroljubnega reševanja zapletov. Največji zaveznik imperialistične ofenzive na oporišča nevezane politike je pacifizem in nevtralnost za vsako ceno, miinchensko razpoloženje in naivnost. Tako »miinchensko# razpoloženje danes zavzemajo v zahodni Evropi pri naših sosedih, in od tod pljuska prek odprtih meja zlasti v našo republiko Slovenijo. Pri tem ne gre samo za tendenciozno — rekel bi atlantsko — propagando desnih in reakcionarnih krogov, pač pa hkrati za dejstvo, da tudi evropske delavske stranke niso enako in v celoti doumele bistva in družbenega ozadja spopada na Bližnjem vzhodu. V nekaterih partijah smo začutili celo korak nazaj, zapuščanje že doseženih izvenblokovskih pozicij, ostrejšo noto proti politiki nevezanih in celo širšo podporo Ameriki, čeprav je bila ta zaradi svoje intervencije v Vietnamu že močno na slabem glasu. V obeh krilih zahodnoevropskega delavskega gibanja je bila prisotna razklanost in premajhna odločnost, da bi se uprli razpoloženju, ki ga je ustvarjala preračunana propaganda, taktika zamegljevanja družbenih vzrokov spopada in malomeščansko spe-ljavanje proč do resničnega ozadja in ciljev vojne. V desnih krilih teh strank je udarilo na dan protikomunistično razpoloženje. Nedvomno bomo morali vse te pojave v zahodnem delavskem gibanju analizirati globlje in temeljiteje. Ne bi pa smeli zaradi takih pojavov delati pavšalnih ocen in zavračati stikov in zvez z obema kriloma zahodnoevropskega delavskega gibanja. Opredelitev Evrope je lahko danes odločilnega pomena za mir ali vojno v svetu. Zadržanje evropskih delavskih strank in vlad je pomembno za usodo jutrišnjega dne.# Vreme včeraj: najviSja temperatura 23,3 najnižja 19,1, ob 19. url 24,G, zračni tlak 1022,7 stalen, veter 6 km severni, vlaga 57 odst., nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 22,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 23. junija Kresnica Sonce vzide ob 5.16 ir. zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 22.46 in zatone ob 5.53. Jutri, SOBOTA, 24. junija Janez «DAN JUCOSLA VIJE» NA TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU Ugodni podatki o razvoju trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo Poročilo Nikole Mandiča o sedanjem in o možnostih razvoja gospodarskega sodelovanja ■ Koristna izmenjava mnenj in izkušenj na sestanku pri trgovinski zbornici in slovenskega javnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja: vladni generalni komisar prefekt dr. Cappellini, podprefekt dr. Molinari, predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, predsednik pokrajine dr. Savona, župan inž. Spaccini, pokrajinski in občinski odborniki, predsednik velesejma dr. Slocovich in drugi gospodarstveniki, župani okoliških slovenskih občin, številni predstavniki i-talijanskega in slovenskega tiska itd. Sprejem je potekal v prijetnem in sproščenem razpoloženju v ozračju prijateljskih pomenkov. Generalni konzul Rudi Janhuba in soproga Trgovinski ataše veleposlaništva SFRJ v Rimu Nikola Mandič podaja svoje poročilo na »Dnevu Jugoslavije na velesejmu (Nadaljevanje s 1. strani) Dr. Mandič je nato navedel nekaj podatkov o najnovejšem razvoju, trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo ter se zadržal ob nujnosti, da se ustroj jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče v prihodnje še nadalje spremeni v smislu, da bo Italija kupila več industrijskih izdelkov v Jugoslaviji, ter ob potrebi, da se odpravijo nekatere restriktivne določbe, ki zadržujejo uvoz jugoslovanskega blaga nekaterih vrst na italijansko tržišče. Sodelovanje na tehnično - industrijskem področju se ugodno razvija, saj sodeluje danes v okviru teh dejavnosti čez 50 jugoslovanskih in 60 Nikola Mandič italijanskih podjetij. Nove možnosti za sodelovanje se odpirajo pri izkoriščanju Jadranskega morja, in to glede ribolova, iskanja ležišč ogljikovodikov in zlasti glede turizma, pa tudi Sicer stopata Italija in Jugoslavija druga poleg druge po isti poti: tako je bila Italija med prvimi državami, ki so podprle novo politiko nasproti «tretjemu svetu», ki se je začela izvajati na konferencah neangažiranih držav v Beogradu in v Kairu. Obe sosedni republiki sta tudi istega mišljenja glede vloge, ki jo morajo igrati Združeni narodi pri reševanju svetovnih problemov in še zlasti pri reševanju najnovejših zapletljajev na Srednjem vzhodu. Po poročilu se je razvila živahna razprava, v katero so posegli prisotni časnikarji in gospodarski operaterji. Med razpravo je bilo poudarjeno, da se bodo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo pričela 26. t.m. v Beogradu, medtem ko se bo prve dni julija sestal v Ljubljani mešani odbor. Glede sodelovanja med obema republikama na Jadranu, se zdaj postavlja vprašanje skupnega nastopa proti onesnaženju njegovih voda. V zvezi z morebitno speljavo plinovoda iz Sovjetske zveze čez jugoslovansko o-zemlje v Italijo, so predstavniki Jugoslovanske ambasade v Rimu pred časom stopili v stik z ENI, ker bi bila Jugoslavija po potrebi sposobna dobavljati tudi sama na Zahod po plinovodu metan iz svojih nahajar lišč v Vojvodini. Razprava se je nato razširila še na druga področja, tako na napovedano sodelovanje tujega kapitala pri jugoslovanskih podjetjih, na področje carinskega poslovanja in na področje turizma. Na koncu sta generalnega konzula Janhubo, ki odhaja kakor rečeno na drugo službeno mesto, pozdravila še predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in italijanski konzul v Zagrebu Re-6tivo. Po zaključeni razpravi so si gostje v spremstvu predstavnikov ve-lesejemske uprave ogledali jugoslovanske razstave v Palači narodov in v lesnem paviljonu. Popoldne ob 16.30 pa sta se na trgovinski zbornici sestali tržaška delegacija italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice pod vodstvom načelnika dr. Vatte in jugoslovansko - itali- janske zbornica iz Beograda pod vodstvcm inž. Kneže viča. Sestanka so se udeležili tudi številni predstavniki tržaškega gospodarskega življenja, ravnatelj trgovinske zbornice, predstavniki jugoslovanskih gospodarskih organizacij ter konzula Restivo in Milutinovič. Na zasedanju so sklenili poslati predsedniku italijansko . jugoslovanske trgovinske zbornice Notarangeliju, ki se zdravi v neki kliniki, brzojavko z željo po hitrem okrevanju. Za tržaško delegacijo zbornice je dr. Vatta podal krajše poročilo o nekaterih splošnih pogledih na najnovejša gospodarska dogajanja v svetovnem merilu in na razvoj sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v luči novih možnosti, ki se odpirajo v zvezi z napovedanim sodelovanjem med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter postopnega gospodarskega zbliževanja med Zahodom in Vzhodom. V razpravi, ki je sledila, so se strokovnjaki dotaknili vrste perečih vprašanj, tako vprašanja kreditiranja posebnih oblik sodelovanja na industrijskem področju, vprašanja razširitve sodelovanja na tiste banke, ki jih je jugoslovanska vlada pooblastila na novo da poslujejo v okviru zunanje trgovine, dalje vprašanja obnovitve posebnega odbora in povezovalnih uradov, ki imajo nalogo, da skrbijo za razvoj tehnič-u sodelovanja v teta - ‘ Obisk ministra Tolloya Danes pride v Trst minister za zunanjo trgovino sen. Tolloy, ki bo imel tu vrsto političnih razgovorov Tolloy, ki je Tržačan, se bo popoldne udeležil seje vodstva PSU, na katero pridejo tudi socialističnih predstavniki v krajevnih ustanovah. Zvečer ob 19.30 bo spregovoril na sedežu sekcij od Sv. Sobote in Sv. Jakoba v Ul. Flavia o temi: «Svobo-da trgovine v miru kot pogoj za napredek Trsta«. V nedeljo bo minister odprl odsek Palmanova - Latisana na avto cesti Trst - Benetke. • Vladni komisar prefekt dr. Cappellini se je včeraj ob 12. uri sestal z dr. Restivom, italijanskim generalnim konzulom v Zagrebu. Ob 17.15 je sprejel prof. Niugija in Propaccija, člana vrhovnega sveta za antičnost in umetnost, katera je spremljal arh. Buonomo, ravnatelj za spomenike, galerije in antičnost za Trst. Ob 18. uri se je udeležil sprejema na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu. Ob 17.30 je dr. Camerlengo v zastopstvu komisariata prisostvoval otvoritvi razstave arhitekture Riccarda Moran-dija v umetnostni dvorani «Costan. zi». Ob 18.45 je dr. Camerlengo prisostvoval predavanju dr. Guida Co-mesattija v časnikarskem krožku. , , .. - Ob 19. uri je dr. Picsopo v zastop- sta bila deležna številnih izrazov stvu dr. Cappeilinija prisostvoval simpatij in najboljših zelja ob nju- >—*>— —------------------=--------—~ nem odhajanju iz našega mesta po skoraj petih letih bivanja. krožku CRDA nagraditvam za XII. medpodjetniški nogometni turnir ENAL. SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobren zakon o prispevku za kritje dela obresti od posojil za javna dela Večina je izglasovala sklep, da se ne preide k podrobni razpravi o zakonskem predlogu komunistov v prid dopolnilnemu bolniškemu zavarovanju obrtnikov V deželnem svetu so včeraj so-. vsem naloga države in za sedaj ne glasno odobrili zakonski osnutek o | more dežela nič storiti niti glede deželnih prispevkih za delno kritje dodatnega zavarovanja, ker nima obresti od posojil, najetih za javna dela. še prej pa so z večino glasov zavrnili zakonski predlog skupine KPI in PSIUP, po katerem naj bi priznali obrtnikom tudi brezplačno splošno zdravstveno oskrbo in oskrbo z zdravili. Sedaj so obrtniki namreč zdravstveno zavarovani samo za specialistično in bolniš-niško zdravstveno oskrbo. Večina je namreč glasovala za to, da se glede tega zakonskega predloga niti ne preide k podrobni razpravi o posameznih členih. V začetku je glede tega predloga posegel v razpravo prvi socialist Volpe. Rekel je, da se socialisti strinjajo, da je treba reformirati zakone o socialnem zavarovanju tako imenovanih neodvisnih delavcev, to je kmetov, obrtnikov in trgovcev. Toda to je pred- liiiiiiiiiirtiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu OB OBLETNICI ZAČETKA DELOVANJA KREMATORIJSKIH PEČI Svečana počastitev spomina prvih žrtev nacističnih rabljev v Rižarni Dr. Pincherle obsodil politiko hujskanja med Izraelci in Arabci - Albin Bubnič poudaril zvestobo idealom, za katere so padale naše žrtve - Venci in šopki na mestih mučeništva Kot vsako leto of> obletnid začet-ka_ delovanja krematorijskih peči v Rižarni, je bila včeraj na dvorišču Rižarne počastitev spomina prvih 40 žrtev, ki so jih Nemci tam umorili in sežgali v noči 21. - 22. junija 1944, in vseh žrtev Rižarne, ki so jih tam mučili in sežgali v krematoriju, ki je deloval skoraj do konca aprila 1945. Na skromen spomenik na dvorišču so predstavniki Združenja bivših političnih deportirancev in drugih odporniških organizacij položili lovorov venec, nato je spregovoril dr. Bruno Pincherle, ki je predvsem poudaril, da letošnja prosla-va soupada z napetimi in odločil- „ - . . . —_________ jih preživlja fclove- zakonske ureditve. spor med Arab področja tuje partecipacije s kapi- cj ;n Izraelci, je poudaril, da ima talom pn jugoslovanski gospodar- izraelska država pravico do obsto_ tanSiSnJ,UC ja in svoje varnosti, toda obsodil je politiko, ki izkorišča nekakšno ja, izboljšanja zvez TELEX, neka- ljubezen do Izraela za hujskanje terih posebnih carinskih olajšav v proti Arabcem. Pripomnil je, da trgovinskem poslovanju, vprašanja kljub napakam in sporom obstajajo uvoza mesa po avtonomnem računu, vprašanja uskladitve delovnega umika med carinarnicami na tej in na oni strani meje, in vprašanja prometnih zvez, o čemer bodo v kratkem sklicali poseben sestanek obeh zbornic. Današnji dan na velese iemu je posvečen avstrijski republiki ob 11. uri se bo podpredsednik zvezne zbornice Foerst srečal s časnikarji in gospodarskimi operaterji, nakar si bo v spremstvu načelnika avstrijskega urada za zunanjo trgovino v Trstu Altemburgerja ogledal razstavo v Palači narodov, pozneje pa še razstavo z naslovom «Dunaj, mesto dela in umetnosti«, kjer bo goste pričakal dunajski župan Marek. Dr. Mareka, ki se že nekaj dni mudi v našem mestu, je sinoči počastil na posebnem sprejemu tržaški župan inž. Spaccini. Sprejema se je udeležil tudi generalni vladni komisar dr. Cappellini. Sprejem na generalnem konzulatu SFRJ Ob «Dnevu Jugoslavije« na tržaškem velesejmu sta generalni konzul SFRJ v Trstu Rudi Janhuba in soproga priredila včeraj v večernih urah v parku konzulata na Furlanski cesti sprejem, katerega so se udeležili številni povabljeni gostje. Obenem sta se generalni konzul Janhuba in soproga s tem sprejemom tudi poslovila od političnih, kulturnih in gospodarskih predstavnikov Trsta in dežele ter od svojih znancev in prijateljev, ker odhajata iz Trsta. Med drugimi osebnostmi iz Jugoslavije so se sprejema udeležili predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, člana izvršnega sveta Bojan Lubej in Rino Simoneti, namestnik ministra za zunanjo trgovino SFRJ Boris Žnuderl, član izvršnega sveta Hrvatske Nikola šušnjar, trgovinski ataše veleposlaništva SFRJ v Rimu Nikola Mandič, predsednik jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Zagrebu inž. Filip Kneževič in številni drugi gospodarski predstavniki ter predstavniki oblasti in javnega življenja iz Kopra. Iz Trsta in dežele pa so bili na sprejemu prisotni vsi najvišji in najvidnejši predstavniki civilnih in vojaških oblasti, krajevnih ustanov, ter italijanskega Številni gospodarstveniki so pozorno sledili poročilom in razpravi v dvoranici na velesejmu o italijansko . jugoslovanskih gospodarskih odnosih na eni in drugi strani zdrave sile, ki pa se bodo Jahko uveljavile samo v miru, ki ne sme sloneti na vojaških zmagah, ampak na pravici in svobodnem razvoju vseh teh narodov. Nato je spregovoril Albin Bubnič, ki je najprej dejal, da se ob tej obletnici klanjamo spominu žrtev Rižarne, obenem pa obujamo spo min na dneve grozote in velikega upanja obenem, ker zaskrbljeni gledamo v jutrišnji dan. Poudaril je svarilo Rižarne in vseh taborišč smrti: Nikoli več takih grozot! Zavedamo se pač, da bi se v novi vojni ponavljali taki zločini in grozote. Zaključil je z besedami: ■-'.Tisti, ki so z nacisti sodelovali, ali so se jim udinjali —in čakali na drobtinice kruha z mize Hitlerja in Mussolinija, spet dvigajo svoje glave in vabijo našo mladino — ki mirna za seboj mita partizanstva» in ki ni «obremenjena s preteklostjo*. Zob časa ni zbrisal spomina! Ne liiUMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiuniiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiii,mi im SKLEPI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Zaslužni arhitekti bodo dobili svoje ulice v Skednju in S. Sergiu Predlog o teh poimenovanjih ho moral odobriti občinski svet • Oddaja zidarskih del za novo po. slopje zavoda «Volta» Pod predsedstvom župana inž. Spaccini j a se je včeraj zvečer sestal občinski odbor, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih. Odbornik za javne industrijske služ. nosti Vascotto je predložil sklep glede ojačanja javne rasvetljave na ulicah v naselju S. Sergio in v Skednju, nato pa je odbor proučil predlog sklepa, ki bo predložen v odobritev občinskemu svetu in ki se nanaša na nova poimenovanja ulic in cest v Barkovljah in na Greti. Vsebino predloga je obrazložil odbornik za statistiko in za zveze z javnostjo Luciano Ceschia, ki je pojasnil, da se hoče s tem ukrepom počastiti spomin zaslužnih arhitektov, Id so delovali v našem mestu in zapustili pomembne sledove svoje umetniške dejavnosti. Ti arhitekti so: Lodovico Braidotti (načrtovalec umobolnice), Matteo Pertsch (občinsko gledališče, Roton-da Panzera, palača Carciotti, hiše na Korzu U. Saba in na Trgu Stare mitnice), Isidoro Piani (šoli Parini in v Rojanu, hangar Lloyd, pomol III, gradič Alimonda v Zagraju, električne centrale, razne hiše v središčnih ulicah, načrt za palačo železnic na Trgu V. Veneto, itd.) Giuseppe Bruni (občinska hiša, palača Modello in palača Salem), Eu-genio Geiringer (hotel Vanoli, villa Baševi, villa Geiringer, Assicura-zioni Generali), Giuseppe Sforzi (cerkvi pri Sv. Jakobu in v Skednju, palača in Villa Revoltella, vodnjak na Trgu della Caserma (sedaj Trg Oberdan), pokritje mestnih potokov, načrti za traso železnice Trst - Ljubljana, za rižanski in timavski vodovod, študija in načrt za izkoriščanje voda, ki tečejo skozi kaverno pri Trebčah), Giovanni Ri-ghetti senior (absida v cerkvi Jezuitov, zapori v Kopru in več hiš, med katerimi kavarna Fabris, izdelava načrtov za cerkev sv. Antona Novega), Giovanni Righetti junior (kolegij Notre Dame, šola na Trgu Hortis, hiša mladoporočencev v Ul. F. Severo, obnovitev gledališča Fi-lodrammatico, razširitev sedanjega sedeža zgodovinskega in umetnostnega muzeja, občinska hiša v Piranu, obnovitev mozaika na San Giusto, vrsta hiš v mestnih ulicah, načrti za novo pristanišče, in že lezniško progo Gorica - Trst), Giuseppe in Domenico Righetti, Giusto Righetti, Giuseppe Bernardi cerkvi v Rojanu in Bazovici, vodnjak na Trgu Garibaldi in Ulderico Moro (palači Plenario in Pitteri). Odbor je nato na predlog odbor nika za ekonomat Giuseppa De Gioie odobril izdatek za oddajo v zakup službe čiščenja nekaterih šolskih poslopij kakor tudi za vzdrževanje ogrevalnih naprav v nekaterih šolah in občinskih poslopjih. Odbornik za zdravstvo in higieno dež ne veter ne bo spral krvavih madežev v bunkerju in celicah na Trgu Oberdan. v Ul. Ghega, v Ul. D’Azeglio, v Rižarni, v Koroneju, na Opčinah, na Proseku, pri Sv. Urhu, v Begunjah, v Lidicah, v Marzabottu, v Rimu — Fosse Ar-deatine, v Carpiju pri Modeni, v Mauthausnu, Buchenicaldu, Dachauu, Auschivitzu — in lahko bi še na dolgo našteval imena grozotnih taborišč ter dolge, predolge sezname padlih borcev, ubitih in sežganih žrtev. Da. — mi smo obremenjeni s preteklostjo! Obremenjeni so vsi narodi — ki so se borili za svojo svobodo — proti mcifašistom in njihovim pomagačem — Ponosni so na svoj mit partizanstva — in ga ne morejo — ne smejo zatajiti. Mi ne pozabljamo — ne iz sovraštva, — ampak da ohranimo spomin na padle in na žrtve — da nas bo ta spomin spodbujal in opominjal: Nikoli več vojnih grozot! Hočemo mir za nas in za naše potomce*. Ob koncu je govoril še Giovanni Postogna, ki je predvsem pripomnil da se s hvaležnostjo klanjamo spominu žrtev Rižarne in vseh padlih za svobodo, ker se moramo predvsem njim zahvaliti, da smo se otresli nacifašističnega jarma. Dejal je, da spričo mednarodnih do na razpolago sredstev. Sploh pa bi morali to pravico priznati vsem neodvisnim delavcem in ne le obrtnikom. Komunist Šema je dejal, da je obrtništvo važna panoga v deželnem gospodarstvu, saj je v deželi 26.000 obrtniških podjetij in k obrt nikom treba prišteti seveda tudi vse njihove svojce. Zelo razvito je bilo kvalitetno obrtništvo zlasti v Trstu, kjer so imeli obrtniki važno vlogo pri opremljanju ladij. Sedaj pa je zašlo v krizo in mu je treba pomagati. Kar se tiče stališča večine do zakonskega predloga komunistov, je Šema dejal, da je sam poročevalec Zanin priznal, d) ni ta predlog v nasprotju z zakonom o zavarovanju obrtnikov ter da se ve. čina izgovarja le na to, da ni denarja. Vprašal se je, kaj pa vse tiste milijarde obračunskih ostankov, za katere ne vedo, kako bi jih investirali. Misovec Morelli je ostro polemiziral s komunisti ter rekel, da je njihov zakonski predlog demagoški. Poročevalec Zanin, ki je odgovoril razpravljavcem, je dejal, da vsi občutijo važnost tega socialnega vprašanja in da tudi ni res, da primanjkuje politične volje, da bi ga rešili. Res je, da so to vprašanje že rešili na Siciliji, na Sardiniji in v Dolini Aoste, toda upoštevati je treba, da so bile te avtonomne dežele ustanovljene že 15 let prej. Končno se je skliceval na pomanjkanje denarja in poudaril, da se ne smejo zbujati med obrtniki prazni upi ter da mora dajati sedaj dežela prednost prispevkom za razvoj industrije in trgovine, tako da se izboljša s tem tudi celotni socialni položaj v deželi. Podobne argumente je uporabil v svojem odgovoru tudi odbornik Dal Mas, ki je rekel, da se ne smejo delati razlike med raznimi kategorijami neodvisnih delavcev ter da bi potrošili nad 4 milijarde in 500 milijonov lir, če bi hoteli ugoditi vsem. Toliko denarja pa da ni na razpolago. Vsekakor bi morala poseči vmes država. Ko so opravili s tem zakonskim predlogom, so začeli razpravljati o zakonskem osnutku o prispevkih za kritje obresti od posojil za javna dela, za kar bo dežela prispevala letos lCjO milijonov, prihodnja leta pa po 50 milijonov. Gre za dodatek, ker je že bil odobren prej zakon o podobnih prispevkih. V razpravo so posegli Bacicchi (KPI), Moro (PSU), Trauner (PLI), Me-tus (KD) in Cocianni (KD), Sledila sta odgovora poročevalca Del Goba in odbornika Tripanija ter glasovanje. Vzel si je življenje iz obupa in živčnosti ja. Zadnje čase je bil precej živčen, zato ni izključeno, da je bil prav ta vzrok njegovega usodnega koraka. Živčno Izčrpan in morda tudi obupan, ker je nedavno ostal brez zaposlitve, se je včeraj okrog poldne 51-letni Federico Cerqueni iz Ul. Costalunga 246 odločil za usod- - ••-_______- , ... - ni korak in se obesil na stopnišču godkov moramo poudariti svojo ze- kjer je stanoval. Privezal je ljo po miru in zahtevo, da se vsi vrv na ograjo, stopil na spodnje ograjo, stopil stopnišče in izvršil svoje zadnje dejanje. Cerquenija je našla sestra, ki sta. nuje v spodnjem nadstropju in podali strašne celice ter položili šope! klicala pomoč. Prihiteli so bolni-cvetja na spomenik, na kraj, kjer ■ čarji RK in agenti s komisariata mednarodni spori rešujejo na miren način, ne pa z vojnami. Še pred začetkom komemoracije in po zaključku so si prisotni ogle- je bil krematorij, ter v celicah. Poštna uprava je sklenila, da bo izdala 28. maja znamko po 40 lir v počastitev stoletnice rojstva Lui-gija Pirandella. 30. junija pa bo izdala dve znamki po 20 in 40 lir v proslavo «10. festivala dveh svetov«. pri Sv. Soboti, toda za nesrečnika ni bilo nobene pomoči več. Po predhodnem dovoljenju namestnika državnega pravdništva Brencija, so Cerquenijevo truplo odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Cerqueni je bil uslužben v tovarni »Gaslini«. Pred nekaj dnevi so ga odpustili zaradi skrčenja oseb- Gaetano Blasina je predložil odboru predlog, ki bo predložen občinskemu svetu v odobritev in ki se nanaša na poslovanje «belih barov«, zaradi česar bo potrebna sprememba člena 160 sedanjega higienskega pravilnika. Odbornik za javna dela Attilio Mocchi pa je predložil odboru vrsto vašnih sklepov, ki se nanašajo na razna izredna dela za vzdrževanje pokritega bazena (namestitev zvočnikov), na zgraditev higienskih naprav za učno osebje tehničnega zavoda «Gian Rinaldo Carli«, na popravilo naprav občinskega kopališča v Ul. Manzoni, dnevnega hotela na Trgu Liberta in kopališče v Ul. P. Veronese. Odbornik Mocchi je predložil tudi sklep o oddaji v zakup zidarskih in sorodnih del v novem sedežu industrijskega tehničnega zavoda «Ales-sandro Volta« za znesek 1,466.000.000 lir. BLISKOVITA IN PRESUNLJIVA NESREČA V UL. BAIAMONTI Acegatov avtobus do smrti povozil komaj leto in pol starega otroka Otročiček je stekel med dvema avtomobiloma čez cesto v trenutku, ko je privozil mimo avtobus, in padel pod zadnje kolo težkega vozila PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO! 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na štev, 37-338 Strašno vpitje in kriki groze so | običajno vsak popoldan Je pripe- včeraj popoldne ob 17.25 pretrgali ozračje ob tistem času precej mirne Ul. Baiamonti. Pred očmi številnih mimoidočih ljudi in nesrečne matere je Acegatov avtobus z zadnjim kolesom povozil komaj leto in pol staro Anno Mario Durin in ji zmečkal glavo. Pretresljiva nesreča se je pripetila tako bliskovito, da nihče od prisotnih ni imel časa zaustaviti otroka, ki Je stekel na cesto proti smrti. Pogled na prizorišče hude nesreče je bil strašen. Vsem se je od tesnobe stisnilo srce, ko so zapazili obupano mater, ko je pobrala mrtvega otroka, ga stisnila k sebi in se nato nezavestna zgrudila. Nekaj minut prej Je 33-letna pletilja Bruna Degrassi por. Durin iz Ul. Baiamonti 20 prišla v mlekarno «Baiamonti», na nasprotni strani ceste na štev. 21/d po mleko. S seboj je imela leto in pol staro Anno Mario, 3-letnega sinčka in še otroka nekih sorodnikov. Kot ljala otroke s seboj. Kupila je mle. ko, za sinčka tudi jogurt in potegnila iz torbice denarnico, da bi plačala. Otroci so bili zelo živi in niso prenehali z igranjem. Mati jih je mirila, toda v trenutku, ko je plačevala mleko, je mala Anna Maria stekla iz mlekarne, koj za njo pa bratec. Punčka je v teku prečkala širok pločnik in med dvema parkiranima avtomobiloma stekla na cestišče. Usoda je hotela, da je prav tedaj v smeri proti Skednju pripeljal mimo Acegatov avtobus proge štev. 29, ki ga je upravljal 28-letni šofer Mario Dussi iz Ul. Piccardi 44. Dus-si je pravkar zmanjševal hitrost, ker bi se bil moral ustaviti na 30 metrov oddaljenem postajališču. Lastnik bližnje drogerije Nicolb Tessari, ki je stal na vratih svoje trgovine, je v trenutku zaslutil nesrečo, začel vpiti šoferju in hkrati stekel proti punčki, da bi jo potegnil nazaj. Toda bilo je prepozno. Dekletce I iz bolnišnice. je morda videlo ogromno maso avtobusa, stegnila ročice pred seboj in se naslonilo na stranico težkega vozila le meter pred zadnjim desnim kolesom. Šofer je v skrajnem trenutku zapazil nevarnost in hitro zavil na levo, toda vse je bilo zaman. Anno Mario je zaneslo, da se je obrnila, izgubila ravnotežje in padla pod kolo avtobusa, ki je zavozilo po njeni glavi. Prizor je bil nepopisen. Tedaj je dekličina mati že hitela proti hčerki, da bi jo rešila. Prišla je prepozno. Dvignila je trupelce brez življenja, obupno kriknila in se nezavestna zgrudila. Prisotni so ji priskočili na pomoč, nekaj časa potem so prihiteli bolničarji RK in karabinjerji. Za malo Anno Mario ni bilo več pomoči. Njeno truplo so odpeljali v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Nesrečno in obupano mater so nemudoma prepeljali v bolnišnico, Jo sprejeli na opazovalni oddelek in šele zvečer odpustili V nedeljo praznik komunističnega tiska V nedeljo, 25. t.m. bo na Stadionu 1. maja na Vrdelski cesti št. 7 praznik komunističnega tiska, Na sporedu so: nastop tržaških komikov Marcelle Marcelli in Carla Car-lija, «Canzoniere 4», ((Popevkarjev iz Podlonjerja«, pevskega zbora iz Ricmanj. Pozdrave federacije bosta prinesla vodja skupine občinskih svetovalcev KPI inž. Antonino Cuffaro in predsednik kontrolne komisije Franc Gombač. Za vstop prostovoljni prispevki. Praznik se začne ob 16. uri. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Ob 21. uri se začne ples. Izžreban« nagrade na velesejmu Prva nagrada: Zbirka knjig založbe Bompiani: Marisa Bonivento, Ul. Gatteri 18. Druga nagrada: Sesalna krtača Philips podjetja ((Radio Ancona«: Alfredo Bonetti, Ulica Monte Cen-gio 11. Tretja nagrada: Dve veliki konfekciji pralnega praška «Dixan» in 20 zavojčkov «Persil» podjetja «Henkel italijana«: Germano Derini, Ulica Flavia 22/3. Nalezljive bolezni V razdobju od 12. do 18. t.m. so v tržaški občini ugotovili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 3 (1 izven občine), ošpice 13 (1 izven občine), norice 49, vnetje priušesne slinavke 35 (1 izven občine), rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 5 (2 izven občine), a-kutni sklepni revmatizem 4, srbečica 1 (izven občine). Smrtnih primerov zaradi teh obolenj ni bilo. Šolske vesti Na znanstvenem licej« — V rdel-ska cesta 13 — je na ogled šol- ska . razstava, ki je odprta občin, stvu od 9. do 13. ure. * • « Didaktično ravnateljstvo na Opčinah vabi na razstave ročnih del in risb, ki bodo na šolah v Gropadi v nedeljo, 25. t. m., kjer bo šolska prireditev ob 18. uri, na Opčinah 25. t.m., v Bazovici 25. t.m., na Repenta-bru 25. trni., v Trebčah 25. t.m. in v Sv. Križu 27. t/n. Razstave bodo odprte od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. • * • Osnovna šola na Katinari bo Imela v nedeljo, 25. t. m. od 9. do 12. in od 15. do 20. ure razstavo risb in ločnih del. * • • Pri Domju, v Ricmanjlh, v Borštu in na Pesku bo 25. t.m. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure razstava ročnih del in risb. * * * Sv. Barbara. V soboto, 24. t.m. ob 19. uri bo v prosvetnem domu kratka šolska akademija in predvajanje slovenskga filma «Vesna». V nedeljo, 25. tjm. bo od 9. do 12. in od 16. do 19. ure razstava risb in ročnih del. • • • Zavije. V torek, 27. t.m. bo pred mašo in po njej razstava risb in ročnih del. * # * Mačkovlje. V sredo, 2«. t.m. bo pred mašo 'in po njej razstava risb in ročnih del. Prosvetno društvo Prosek - Konto- vel priredi v nedeljo. 25. Junija enodnevni izlet v Kostanjevico na Dolenjskem. Vpisovanje vsak večer v sedežu društva. • • * Prosvetno društvo Prešeren Iz Bo- ^ ■junca obvešča izletnike v Kostanjevico. da bo odhod v nedeljo, 25. t.m. zjutraj ob 5. url z domače Gorice. * « * SPD v Trstu priredi 2. julija 1967 izlet na Creto Crauzaro, v enega naj-lepšlh predelov Karnijskih Alp. Zložna pot nas bo pripeljala v osrčje Karnijskih Dolomitov. Hrana iz na. hrbtnlkov. Vpisovanje v Tržaški knji. garni, Ulica sv. Frančiška, od 26. do 29. junija od 18.30 do 19.30 ure. SPD Trst priredi danes ob 21. uri na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska 7. KRESNO NOČ Ob ognju bo podelitev kolajn In diplom zmagovalcem planin-sko-orientacijskega pohoda in tekem, ki so bile 4. t.m. (streljanje z lokom, vlečenje vrvi, tek v vrečah in tek s kuhalnico). Pesnica Marija Mijot bo brala svoje pesmi. Sledila bo prosta zabava ob zvokih harmonike in kitare in ob pečenju klobas na žaru. KRIŠKI TEDEN P. d. VESNA in P. d. A. SIRK vljudno vabita na prireditev, ki bo v Križu od 25.6. do 2.7. 1967 SPORED 25.6. — V Prosvetnem domu «A. Sirk« ob 11. uri otvoritev razstave slikarja Alberta Sirka ob 20-letnici njegove smrti in fotografske ter etnografske razstave o starem Križu. Ogled razstave: ob delavnikih od 17. do 20 ure; ob nedeljah od 10. do 13. in od 17. do 20. 28.6. — Na razstavi domačih vin oh 21. uri nastop dramske skupine P.d. Vesna z enodejanko «V kriški osmici«. 29.6. — Na razstavi domačih vin ob 15.30 koncert kriške godbe na pihala; ob 17. nastop ((Veselih rudarjev« D.P.D. Svoboda II. iz Trbovelj s pestrim sporedom domače glasbe in petjem. Spored je povezan s prijetnim humorjem. Ob 19-uri nastop domačega pevskega zbora «Vesna». 2.7. — V Ljudskem domu prireditev za 40-letnico razpusta prosvetnega društva «Vesna» po fašizmu. Sodelujejo: domača godba na pihala, moški pevski zbor «Vesna», dramska skupina P-**-«Prosek-Kontovel» z igro (županova Micka«. Začetek ob 20.30 TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU ..Od 1. do 31. avgusta t.l. bo v imenovanem zavodu tečaj ** popravne izpite. V tečaj se ž® vpisuje, in sicer vsak dan od 9. do 12. ure in od 16-18. ure. Vpisovanje traja: a) za tiste, ki so dobili popravne izpite v razredu, do sobote 1. julij*» b) za tiste, ki bodo dobili P®j pravne izpite pri mali maturi in pri vstopnih izpitih v M* sični licej, do sobote 8. julij* > c) za tiste, ki bodo dobili P°" pravne izpite pri veliki maturi, do četrtka 27. julija. Starši, pohitite, ker lab*10 sprejmemo samo omejeno Ste-vilo tečajnikov! RAVNATELJSTVO Jutri ob 10.45 bo v Ul. P'ccar^rlt odprtje umetnostne ga-lerije bio« — Arte & Decorazione. MIRAMARSK1 PARK. PredsUI£ «Luči In zvoki«. Danes 21.30 «Der Kaisertraum v0® ramare« v nemščini, ob * ' v «Massimlliano e Carlotta* italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Bj£ kovljah s tramvajem štev. * Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 22. junija 1967 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 73-letni Romano Di Bin, 68-letna Orlstina Štolfa por. Bo-nazzi, 81-letnt Giovainnl Nuschak, 77-letna Amatlia Glasst por. La Pasqua-la, 85-letna AmaMa Mayovs vd. Ti. berio, 73-letni Francesco Mogorovich, 82-letna Consolata Čara vd. Marcia-n6, 77-letn| Raffaele Salonicchio, 81-letna Francesca Zornik vd. Minlussl, 83.let n a Maria Coclanclch vd. Stanete, 62-4etn! Mirko Belamaric. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14, Plzzul-Clgnola, Korzo Italija 14, Prendlnl, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana t. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 dc >30) Crevato, Ul. Roma 15, INAM Al Cammello, Drevored XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. delFIstrla 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh r primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, Je treba telefoni ratl na štev. 90-235. Nazlonale 16.00 «Due once - ds_ bo« Technicolor. Robert ' a» Excelsior 16.00 »La congt®®‘ k> Technicolor. Vittorio Uassm Joan Collins. Fenke 16.00 «Vera Cruz« ^ lor. Gary Cooper, Burt Lan glaS. Eden 16.00 «L’assalto al treno (0, gow-Londra». Film, ki Je **» in men uspeh s strani kritik® gledalcev. . not- Grattacielo. 16 30 «1 piaceri dc“-.elite« Technicolor. Norma B® ie-Prepovedano mladini P®d 1 ' tom. ,0) " Rltz (Ulica San Francesco ‘”tr()p-16.60 «Colpo grosso ma non po« Technicolor. deli* Alabarda 17.00 «Lo specchl® ef. vita« Technicolor. Lana 1 Sandra Dee, John Gavin. FUodrammatlco 16.30 «MtUe ed«n° donna« Technicolor. PreP® mladim pod 18. letom, c®" Moderno 16.00 «Tobruck» . lor. Rock Hudson, G. ^epP eft Cristallo 16.30 aCaprice (La che scotta)« Technlcolon Aurora 16.30 «Ang*ll neH'lnjen Garibaldi 16.30 «Lo stermlnato^ 1’Arizona«. Forest Turcker. \r Capltol 16.00 »Alle donne pl epraf* dro« Techncolor. C amili* Aldo Ray. |WI. impero 16.00 «Malgret a Pifa —u0-" Vittorio Veneto 16.00 «l'dla0 nge. arrlba arriba«. Barvne ris*®,.^«!' Ideale 16.30 »Tanganika« Techm Van Hefbn, Ruth Roman. « 1> Aslorla (Ulica Zoruttl, (Hob®5 Počitek. Astra 16 30 *L'ulUmo riad' , Abbazla 16.30 «La stona de» g«0' VVassel« Technicolor. G*r' per. LETNI KINO -;1, Satteltte (Borgo S. Sergio m. 20 . 29) Blagajna ob 2U: trovi"a tek ob 21.00. Danes moU j.Hjse’1 italijanske kinematografi® n|jti®' Kirk Douglas, SUvana w Anthony Qulnn. ledinlc®'®1' Iz razvoja odnosov med Latinsko Ameriko in ZDA INTERESI ZELENEGA KONTINENTA V OČEH PROFESORJEV IN GENERALOV VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Socialne reforme, ki jih je predvidel predsednik Ken-nedy, so med Johnsonovo upravo ostale neuresničene V fazi vse večjih težkoč, ki se z njimi mora spoprijemati politika ZDA na svetu, zlasti na posameznih področjih, začenja globalna strategija ameriške zunanje politike posebno pozornost posvečati najbližnjim sosedom — deželam Latinske Amerike. Toda tudi tu so se okoliščine do neke mere spremenile. Latinska Amerika ni več enotno področje, ki sprejema in podpira vsa ameriška stališča brez pridržkov, kot se tudi ni ohranila nekdanja enotnost kar zadeva organizacijske okvire. Socialne reforme, ki jih je bil predsednik Kennedy pridvidel kot najustreznejše sredstvo za preprečevanje ((komunističnih idej« in nastanka «novih Kub« na zelenem kontinentu, se s politiko Johnsonove uprave niso uresničile. A tudi «Zveza za napredek« ni v novih pogojih zabeležila pomembnejših uspehov. Na notranjepolitičnem prizorišču je prišlo do prodora vojaškopolitičnih ekip, ki so ob podpori ZDA zaobrnile smer razvoja nazaj. Skupina držav z vojaškim režimom, ki med seboj vzpostavljajo vse tesnejše stike, obsega okrog tričetrtine kontinenta in šteje nad 110 milijonov prebivalcev. Nekateri od prejšnjih demokratičnih fv buržoaznem smislu) režimov so bili s silo zamenjani od vojaških ekip, ki so se spremenile, kot Brazilija in Argentina, v o-snovne nosilce povezovanja. Istočasno je ta skupina načela nov proces politične analize sodobnih dogajanj in spremenjena je bila usmeritev medameriških stikov. Nova politika vojaških režimov Je postavila svojo akcijo na realnejše temelje, celotna mednarodna situacija je bila znova proučena lu ustvarjene so bile nove koncepcije o delovanju, ki bi moralo Predvsem zagotoviti večjo ameriško pomoč. Upoštevajoč in realno gledajoč na položaj ZDA v svetu, na njihovo vojaško angažiranje v Jugovzhodni Aziji, na težkoče v Evropi in na Srednjem Vzhodu, menijo vojaški režimi la-tinsko-ameriških dežel, da je prav takšna situacija najugodnejša za njihovo akcijo. Ustvarjajo se daljnosežni načrti, da bi se ZDA pre-i Pričale p pomenu in možnostih La-J tinske Amerike, ki bi lahko postala njihov pomemben zaveznik, če bi one povečale svojo podporo In pomoč vojaškim režimom. Zalagajoč se za sestavo multilateralnih vojaških sil, ki bi imele zavarovati stabilnost kontinenta, smatrajo vojni režimi, da bi to Znatno okrepilo njihovo notranjo Varnost ter odpravilo morebitne spopade. Na družbenem področju je predvideno večje sodelovanje >Ped deželami Latinske Amerike, Vendar ob krepki in vsestranski navzočnosti ZDA, ki pač lahko Prispevajo največje količine kapitala. Stremi se, da bi se omogočil večji priliv ameriškega kapitala, kot tudi, da se preprečijo reforme, katerih cilj bi bila iz-vedba nacionalizacije. Reforme na notranjem področju razvoja, katerih potrebo razumejo tudi vojaški režimi, pa se postavljajo v odvisnost od tega, kako bodo doseženi politični, ekonomski in vojaški elementi medameriške povezanosti. Skupina dežel (Čile, Peru, Ekvador, Kolumbija in Venezuela), kjer so na oblasti politične ekipe, katerih sistemi ustrezajo predvidenemu funkcioniranju politične oblasti, prav tako skuša uskladiti svojo akcijo. Te dežele so se odločile združiti svoje gospodarske sija, smatrajoč razcepljenost za ene-Ka od osnovnih vzrokov kronične nestabilnosti in težkoč. Iščejo se skupne rešitve na gospodarskem, Socialnem in kulturnem področju, dežele te skupine enoglasno nasprotujejo kakršnim si bodi oblikam vojaške integracije. Svoja finančna sredstva žele ohraniti ter facionalno izkoristiti, kot so tudi odločene preprečiti sleherni bistvenejši poseg vojske v politično življenje. V prvi skupini dežel, katerih režimi so vojaškega značaja ali vsaj 5°d močnim vplivom vojske, zajemata vodilno mesto Brazilija 'n Argentina, ki zahvaljujoč pri-kteljstvu in enakim političnim sta-jjščem dveh generalov, danes šefov vlad, prav na tem gradita ®notnost svojih akcij. V drugi sku-Mni dežel pripada posebna vlo-*a čilskemu predsedniku, profesorju ekonomije in krščanskemu demokratu Eduardu Freyu. Ta je določno podprl tudi program svo-kga kolega, kolumbijskega predsednika dr. Carlosa Llerasa Re-strepa, ki Je takisto profesor eko-domije, ko se Je zavzel za vzpostavitev čvrstejših integracijskih ''ezi med petimi deželami in za Reševanje njihovih notranjih težkoč. Tako je v Latinski Ameriki, Jazen delitve na vojaške in demokratične režime, prišlo še do neko druge delitve, in sicer na pro-'Osorje in generale. Na gospodarskem področju ima Jdeja dezintegracije kontinenta k°t celote svoje nadaljnje oblike. ®®žeie centralne Amerike so u-stvarile regionalno integracijsko I °rganizacijo, katere naloga Je, da ra*vije njihovo sodelovanje. Tudi dtoki Karibskega morja zahtevo možnosti povezovanja, čeprav diajo pri tem zaradi različnih ■tddicionalnth vezi precejšnje tež-s°če. Mehika nastopa kot gospodarsko enotno, integrirano področ- je znotraj svojih državnih meja. | kompromis pa je tudi tu zavrl hi- Kako ti procesi gospodarskega integriranja ali dezintegriranja kontinenta lahko vplivajo na politične usmeritve delovanja — je drugo vprašanje. Nekaj pa je gotovo: osnovna razdelitev na dve skupini dežel ima tudi svoje zunanje zaveznike, in sicer skupina vojaških režimov Združene države Amerike, dežele druge skupine pa Mehiko. Rezultati zadnje konference Organizacije ameriških držav (OAD) v Punta del Este so potrdili zapletenost današnje situacije na kontinentu, kakor tudi to, da vojaški režimi niso uspeli izpeljati predvidene akcije. Kontinentalna varnost in ustvaritev integriranih vojaških sil na čelu z ZDA sta naleteli na močan odpor dežel, in to ne samo od strani tako imenovane demokratske skupine, marveč tudi od strani onih, kjer so na oblasti vojaški režimi. Reševanje osnovnih gospodarskih težkoč je postavljeno za najvažnejšo nalogo skupnega delovanja latinskoameriških držav v OAD. Skrajni trejšo realizacijo. Potrebnih bo gotovo še mnogo naporov, preden se bodo začele uresničevati konkretne akcije. Konferenca OAD v Punta del Este leta 1961 je bila sprejela pomembne sklepe glede hitrejše akcije reševanja notranjih težkoč v razvoju, šest let kasneje je skupina vojaških režimov, ki jo podpirajo ZDA, v znatno spremenjenih okoliščinah morala popustiti ter ponovno začeti poudarjati gospodarske težkoče Latinske Amerike. Pri vsem tem so pomembno vlogo odigrali tudi zunanji dejavniki. ZDA niso bile pripravljene na zaostrovanje tudi na tem področju, pa so se s kompromisnim programom poudarjanja potrebe gospodarske akcije raje ognile morebitnim nesporazumom. S tako rešitvijo pa so bržkone le začasno pomirile nasprotja med obema skupinama, ki tako različno gledata na vrsto vprašanj, a še prav posebno na medameriške odnose. V. VUKADINOVIC Karnija in Slavija Karnijska skupnost se je porodila med vojno v vrstah italijanskega odpora, ko se je pri padcu fašizma razkrojila centralna oblast v Rimu in so morali Kar-nijci skrbeti sami zase. Karnijski župani so se združili v skupni obrambi osvobojenega ozemlja v Ampezzu in skrbeli med vojno v pravi ljudski samoupravi, da so Kamijci sploh lahko živeli in dobivali žito za svoj les. Po končani vojni so hoteli še bolj okrepiti te lokalne zarodke prave samouprave in so se 8. maja 1946 združili v posebno Karnijsko skupnost, ki naj bi bila deležna najširše samouprave. Pravo formalno potrditev pa je dobilo to karnijsko gibanje s prefektovim odlokom z dne 27. maja 1947, ki je priznal značaj konsorcija Karnijski skupnosti, nastali iz narodnoosvobodilnega odbora med vojno. V tej prvi karnijski skupnosti pred 20 leti je bilo združenih 21 karnijskih občin. Ker se je Karnijska skupnost borila predvsem za pravice gorskih krajev, so pristopale h Karnijski skupnosti sosedne hribovske občine v Železnem kanalu in v Kanalski dolini. V železnem kanalu je bila čisto slovenska občina Rezija, ki se je pridružila Karniji, v Kanalski dolini pa sta bili narodnostno mešani občini liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «THE EC0N0MISI» 0 ZASKRBLJENOSTI DELA AMERIČANOV Konvoj sestavlja več ladij v tem primeru jih je preveč Mnogi se sprašujejo, ali bodo ZDA zmogle vse, na kar so se obvezale Prav, Washington še niso ZDA, pa niti New York še ni ZDA. V marsikaterem pogledu je dobro, da je tako. Bolj daleč proti zahodu je Amerika dejansko postala Amerika in še bolj daleč na zahodu moremo zaslediti večji elan, večjo varnost, pravi ameri-kanizem, ki ga ne najdemo v velikih mestih na vzhodnih obalah ZDA, in vendar so velika vzhodna mesta z milijoni vljudnih ljudi, ki so bili vzgojeni v eollegejih, vzorec tega, kar bodo ZDA v zadnji tretjini tega stoletja. In prav tu'bo obiskovalec, ki se je vrnil v Ameriko po dolgih letih, opazil največje spremembe. Mnogi ameriški liberalno usmerjeni ljudje iz srednje družbene plasti, ki so godrnjaje prenašali generala Eisenhowerja in oboževali Johna Kennedyja, se ne morejo znajti. Ne morejo razumeti predsednika Johnsona, kot tudi on jih verjetno ne more več razumeti. Ti ljudje prezirajo vojno v Vietnamu, pa čeprav je le redek med njimi toliko pogumen, da bi odkrito povedal, da bi morale ZDA 4pobrati šila in kopita* in zapustiti Vietnam. Predvsem se ti ljudje bojijo, da vodi Johnson ameriško zunanjo politiko v novi smeri, torej daleč od poti, ki jim je postala že ljuba in razumljiva v zadnjih dvajsetih letih. In ljudje imajo prav, kajti Johnson dejansko spreminja pot zunanje politike ZDA. Naj mu to uspe ali pa naj njegovi načrti propadejo, drži, da bo glede tega Johnson ostal «novator». V zunanji politiki pa Američani nimajo kdove kolikšnega zaupanja, ko gre za uvajanje novosti. Rezultat vsega tega je, po mnenju Američanov, ki radi uporabljajo takšne fraze — odtujevanje razumnikov. Morda verjetno gre v tem primeru za pretiravanje. Mnogi ameriški razumniki mislijo, da Johnson počne tisto, kar mora, med najbolj ogorčenimi kritiki Johnsonove politike pa vendar niso razumniki. Občutek nelagodja pa dejansko obstaja in se krepi. Mnogi Američani, posebno veliko jih zasledimo med tistimi, ki za sebe pravijo, da verujejo v ameriške sanje, se počutijo izgubljene. To, kar se je zgodilo, je to, da je Johnson prisilil ameriške liberalno misleče ljudi, da ponovno proučijo nekatera še ne izgovorjena prepričanja o tem, kaj ZDA zmorejo in kaj naj v svetovnem merilu storijo. Predvsem je Johnson povsem odstranil tudi poslednje ostanke ameriškega izolacio-nizma. Po navadi se trdi, da se je ameriški izolacionizem končal leta 1917, morda 1941, to novo stanje pa da je bilo uzakonjeno leta 1949 z ustanovitvijo severnoatlantske zveze. Toda vsa ta tri ameriška velika vključevanja v dogajanja zunanjega sveta so v Ameriki zapustila še nedotaknjen mit: mit, da bo vse v redu in prav, ko se bo določen problem rešil. Nekdanji predsednik Wil-son je rekel, da je bila vojna proti nemškemu cesarju vojna za zaključek prve svetovne vojne. Američani so odpluli iz Evrope, vsaj v pretežni meri, ko je bil Hitler na tleh. Tedaj so bili prepričani, da bo zveza s Stalinom držala in da do hladne vojne ne bo prišlo. S hladno vojno pravzaprav niso niti računali. Ko pa se je izkazalo, da je to prepričanje zgrešeno, so se Američani v 30 letih ponovno vrnili v Evropo in še vedno v smislu starega ameriškega sna. Gospodarska obnova zahodne Evrope, ustanovitev NATO, spodbujanje evropskega skupnega trži- šča ter «veliki načrt* predsednika Kennedyja — vse to so bili koraki k istemu smotru, k vzpostavitvi ravnotežja med zahodno Evropo in Severno Ameriko ter med zahodno zvezo kot celoto in Sovjetsko zvezo. Vse to je bilo v smislu vzpostavitve velikanskega mednarodnega ravnotežja, ki naj ohrani mir, hkrati pa omogoči Združenim državam, da porabijo manj časa in sredstev za njihovo vlogo in mesto v Evropi. Ponovno so Američani skušali prepričati sami sebe, da bo vse prav, če se jim bo posrečilo vse to urediti in rešiti. Toda ta način reševanja ni več možen. Skušnjave so še vedno tu. To je prišlo očitno do izraza na primer v trditvah Walta Rostowa, da je vietnamska vojna morda «poslednja velika konfrontacija* v tej povojni dobi. Toda za večino drugih ljudi to prepričanje vedno bolj bledi in s tem ugaša zadnja sled upanja, da se more ameriška odgovornost nasproti ostalemu svetu na neki način omejiti. Pravilno pa je naslednje: če se vietnamska vojna pravilno in pošteno reši, bi rezultat tega moral biti razdobje relativne trdnosti v južni Aziji. Toda od vsega ne bo verjetno nič, za gotovo do tega ne bo prišlo nanaglo, še najmanj pa se bo vse to moglo vključiti v ameriški vozni red. Načelo o pristanku zaveznikov na te načrte je odklonil že Ken-nedy v zvezi s sporazumom o prepovedi jedrskih poskusov, ko je sklenil, da nujnost sklenitve sporazuma z Rusi opravičuje sklepanje tega sporazuma tudi proti stališču Francozov in proti zaskrbljenosti Nemcev. Johnson je ubral prav isto pot tudi v zvezi s sporazumom o neširjenju jedrskega orožja. In sedaj, ko so ZDA «vodja široke azijske zveze* in na neki način tudi evropske zveze, zamisel, da je potrebno, da se konvoj počasi premakne, se sploh ne jemlje več v poštev, se smatra, da je vsa ta zamisel nesprejemljiva. Zakaj? Konvoj sestavlja po navadi več ladij in v tem primeru je ladij mnogo, preveč. Združene države so pod vodstvom Johnsona sklenile, da bodo v odnosu na določen problem ukrepale skupno s tistimi prijatelji in zavezniki, ki bodo z njimi solidarni. Če hoče kdo ostati ob strani pa naj ostane. Takšno stališče je daleč od ameriškega stališča prvih desetih ali petnajstih let po vojni. Vedno izrazitejše tendence wa-shingtonske vlade, da se opre na lastno presojo, da se torej ne ozira na tuja mnenja, vedno izrazitejša tendenca Washingtona, da se opre na lastno moč in na lastne vire — to vznemirja Američane, še mnogo bolj pa vznemirja to tiste Američane, ki znajo postavljati tudi vprašanja, tiste, ki se na primer vprašujejo ali Amerika zares zmore toliko, ali more toliko dati Druga glavna posledica dolge krize v Vietnamu je naslednja: dolga kriza, ki traja že toliko let in ki ni privedla še do nobene rešitve, je odkrila ameriške dvome v same lastne moči, v lastne sposobnosti. To se na primer kaže tudi v zelo močno razširjenem prepričanju, da tako v Afriki kot v Aziji gledajo na ZL\\ kot na dediča ali bolje na naslednika nekdanjih kolonialnih sil. (Po «The Economist*) Naborjet In Trbiž s svojimi slovenskimi frakcijami. Karnijska skupnost je postala v okviru videmske pokrajine pomembna zaradi svojega enotnega nastopa vsega tega gorskega sveta tudi na političnem področju in so zato padale pogostejše drobtine z raznih javnih proračunov v siromašne karnijske doline. Največji uspeh Karnijske skupnosti pa je ta, da se je posrečilo u-stvariti ob srednjem Tilmentu v bližini in okoli Ville Santine neke vrste jedra za industrijsko dejavnost. Iz tega upajo, da bodo skupno z industrijskim ozemljem, določenim pri Gemoni, ustvarili neke vrste industrijski pas. Seveda pa ni mogla Karnijska skupnost nič napraviti ne za Železni kanal in njene občine, med katere spada tudi slovenska Rezija in ne za Kanalsko dolino z njenima narodnostno mešanima občinama Trbižem in Nabor je-tom-Ovčjo vesjo. Trbiška občina kot najvažnejše cestno in železniško vozlišče in najvažnejši vzhodni obmejni prehod dobiva izdatno pomoč od države, dežele in nasploh videmske pokrajine ne glede na Karnijsko skupnost, ki ji ne more pomagati. Beneškim Slovencem v videmski pokrajini pa se neprestano vsiljuje primerjava, kolikšno težo ima Beneška Slovenija ali pa celo čedadski okraj in koliko Karnija. Nič ne pomenijo politično, morda zato, ker so preveč zvesti volivci vseh povojnih vladnih strank, nič niti gospodarsko. In kar je najhujše, nimajo pred seboj nobenih perspektiv, da bi država, kot je te dni razlagal ministrski predsednik Puglia, v južni Italiji, dala kakšno državno industrijo, ki bi zavrla emigracijo, če jim že dežela ne more pomagati, da bi si ustvarili manjše industrijsko področje. Beneška Slovenija pa občuti v povojnem času naravnost zapo-stavljenje svojih interesov. Celo fašistična Italija si ni upala odstraniti vseh znakov in simbolov nekdanje samouprave obeh velikih bank v Landru in Mrsinu in posebnega stališča zgodovinske Schiavonie in Sclabenie patriarhov in Beneške prepublike in kasnejše «Slavie italiane« in končno «Slavie Friulane«. Priti je morala, proti načelom ministrskega predsednika Parrija in CLN, krščanska demokracija, ki je odpravila in prepovedala stare nazive, znake nekdanje samouprave, izbrisala besedo Slavio in Slave te dežele in jih spremenila v neke imaginarne Valil, italianissime, alleglotte in podobne iznajdbe. Beneški Slovenci in Furlani če-dadskega okraja v predalpskem svetu so z zavistjo opazovali, kako po eni strani raste politični in gospodarski pomen Kamije in kako se po drugi strani pogreza v brezimnost nekdanja Sla-via, kako se sipa demokrščanski pepel pozabe na obstoj «Slavov» v tej pokrajini in kako prav zaradi tega uničevanja vseh njenih nekdanjih samouprav in celo imen, ki nanjo spominjajo, propada čedadski okraj, propada Beneška Slovenija, nekdanja ljubljena Slavia. Nič ne pomagajo čedadskemu okraju in beneškim Slovencem vsa prizadevanja čedadskega župana in senatorja dr. Pelizza, ker je to samo ena osamljena o-sebna akcija enega izmed tolike-rih parlamentarcev, ki pritiskajo na kljuke vsemogočnih ministrstev in njihovih državnih podtajnikov. Primerjava ob dvajsetletnici obstoja Kamije, zrasle iz odporniškega gibanja, in med če-dadskim okrajem in njegovim glavnim jedrom Slavio Friulano, je poučna za vse ljudstvo — fur- Radio Trst A PETEK, 23. JUNIJA 1967 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Vokalni ansambli - 12.10 .Med tržnimi stojnicami - Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.30 Neapeljske - 11.00 Triptih - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Glasba in pesem -14.40 Ital. pesmi - 16.00 Program za mladi^P16'30 Operna glasba Glasbeno potovanje - 17.00 Kvin tet «New Harlekin* - 17.20 Zabavali vas bodo - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 O glasbi govorijo skladatelji - 19.00 Madrigali - 19.10 Moj prosti čas - 19.25 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport -20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Operna glasba - 22.00 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil. s plošč - 17.45 Tribuna mladih 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Simf. koncert - 22.30 Folklorna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.40 Literarna oddaja -13.50 «Tristan in Izolda*, 3. dej. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Polke in valčki - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Orkester Black - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice - 14.40 Melodije - 15.00 Popularne skladbe - 16.00 Zbor Jacobus Gallus - 16.45 Nove plošče - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Literarna oddaja - 17.45 Operna glasba - 18.40 Pevci 19.00 in 20.30 Prenos RL - 23.15 Jazzovska glasba - 23.35 Pianistka Dubravka Tomšič. Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.40 Glasbeni profili - 11.42 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.15 Veliki dirigenti - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Operetna glasba - 18.35 Znanstvena oddaja - 21.00 Aktualnosti - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Brahmsove skladbe - 10.45 Na programu Rossini - 11.15 Mas-senet in Musorgski - 12.45 Simf. koncert - 14.30 Tenorist J. Bior-ling - 15.05 Honeggerjev kvartet za godala - 15.30 Stradella: Oratorij za solo, zbor in orkester - lodije - 11.15 Pri skladatelju Arniču - 11.35 R. Palma: Gruleči golobici - 12.00 Turistični napotki -12.20 V plesnem ritmu - 13.00 Na današnji dan 13.10 Dvorak: Zlati kolovrat - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Pri poročajo vam... - 15.05 Operetni napevi - 16.20 Napotki za turiste -16.40 Veliki zabavni orkestri - 17.00 Vsak dan za vas 18.05 Koncert po željah - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razgledi 19.45 Kulturni globus - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Komorni zbor - 21.40 Zvočne miniature - 21.15 O morju in pomorščakih - 23.10 Predstavniki dunajske moderne šole - 24.05 O. Ramous: Pesmi - 24.15 Privšek. komponist in dirigent. Ital. televizija 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Ansambel «Mu-sica viva* - 19.15 Poljudna zna nost - 19.45 Ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Anketa: Proces donu Albertariju - 22.25 O skladatelju G. F. Malipieru - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Znanstvena oddaja - 16.25 Novakova Slovaška suita - 22.00 Nagradno tekmovanje: Kdo 17.10 Mozartove skladbe - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 človeški možgani - 21.00 Garcii Lorci v spomin - 22.50 Literarna oddaja. Slovenija Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Pionirski tednik - 10.30 Me- ti je dal vozniško dovoljenje? Jug. televizija 18.20, 21.00 in 23.00 Poročila -18.25 Filmi za otroke - 18.55 Obzornik - 19.15 Zaplešite z nami - 19.45 Glasbeni kotiček - 20.05 V pasti — film - 21.38 Veliki mojster Tot6 — ital. film - 22.30 Beethoven: Koncert za klavir in orkester. lansko in slovensko. Ko se drugi veselijo svoje počasne in tudi naporne poti navzgor, čutijo beneški Slovenci, slavi stare Slavie, da jim ni rešitve iz strašnih krempljev emigracije, dokler bo individualna ambicija skušala potegniti njihov voz iz blata brezbrižnosti in zanemarjanja njihovih sedanjih interesov in zanikanja njihovih nekdanjih zaslug in pomena za skupno državno enotnost. Ob karnijski skupnosti bi morala obstajati še Furlanska Slavija z vso svojo samoupravno preteklostjo. a. r. WASHINGTON, 22. — Predstavniška zbornica ZDA je odobitila povišanje plafona javnih dolgov na 358 milijard dolarjev, to je na 220.720 milijard lir, kar je za 22 milijard dolarjev več kot je znašal prejšnji plafon. O tem pa bo moral odločati še ameriški senat. Nobelovec S. Quasimodo oxfordski častni doktor LONDON, 22. — Slovito oijord-sko vseučilišče je včeraj izročilo častni doktorski naslov italijanskemu pesniku Nobelovemu nagrajencu Salvatoru Quasimodu. Qua-simodu je diplomo izročil sam univerzitetni kanclist, bivši angleški predsednik vlade Harold McMil-lan. Akademski senat ox fordskega vseučilišča je podobna priznanja, častne doktorate, podelil tudi sedmim drugim vidnim kulturnim delavcem in strokovnjakom, kot na primer glasbeniku Siru Michaelu Tippettu ter projektantu letala s premičnimi krili Barnesu Wallesu. Bivši predsednik vlade Haro\i McMillan je motivacijo za podelitev častnega doktorata prebral v latinščini in orikazal dejavnost in uspehe italijanskega pesnika. Poleg drugih povabljenih gostov sta se svečanosti udeležila tudi italijanski veleposlanik v Londonu Ga-stone Guidotti in direktor italijanskega kulturnega zavoda v Lon- donu proj. Filippo Donini. Ameriške črnce je hudo prizadela in razburila obsodba svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije Casiusa Claya, ki ga je porota «spoznala za krivega* in je bil obsojen na pet zapora, ker ni hotel služiti vojske. F. McKissick. predstavnik ameriške organizacije CORE, ki se bori za enakopravnost črnskih državljanov, je v zvezi z obsodbo Claya rekel: «Je to neverjetna obsodba. Ni mogoče prepričati črnce, da je bila sodna obravnava proti Clayu pravična. Razprava je trajala dva dni, porota pa se je izrekla v samih 20 minutah. In gre za obtožbo proti črncu, ki ima pravico povedati, da noče sodelovati v podli vojni, v vietnamski vojni. In v tem primeru je bela Amerika odločila, vzeti mu pet let življenja... Kdaj se bo bela Amerika odločila, ravnati s črnci kot enakopravnimi državljani?* Želim si pralni stroj, ki bi opravil vse sam, ki bi pral perfektno karkoli... _ ki bi bil zelo nežen z mojim perilom in ki bi trajal vse življenje! zahtevam mar preveč? n Uti 1 I Pojavil se je novi ZOPPAS 570, prvi nadvse avtomatičen, ki per® vse. Nov po svoji liniji, tako eleganten in funkcionalen, najnovejši po tehnični popolnosti in stopnji svojih storitev! Samo podjetje z izkušnjami, kakršne ima ZOPPAS, vam je moglo dati tak nadvse avtomatičen, nadvse natančen, nadvse moderen, skratka pralni stroj, ki pere nadvse! 3°ppas SEJA OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU Svetovalci strank levega centra odobrili proračun za leto 1967 Svetovalci KPI in PSIUP so glasovali proti, PLI se je vzdržal ■ Kritike in pripombe leve opozicije Odbor levega centra (PSU in KD) je včeraj izglasoval proračun občine Tržič za leto 1967. Liberalci so se vzdržali, komunisti in psiupovci pa so glasovali proti. Misovec se diskusije ni udeležil zaradi odsotnosti. Izmed 26 prisotnih svetovalcev jih je 17 (levi center) glasovalo m proračun. Liberalec je v obrazložitvi svojega stališča priznal o-pravljeno delo občinske uprave «v težavnih razmerah)), medtem ko so komunistični svetovalci in svetovalec PSIUP omenili udobre namene* sedanje uprave, ki pa jih še ne morejo zadovoljiti. Župan Romani je obsežno govoril o okrepitvi pristanišča in razširitvi naselja na gričevnati kraški del (julija bodo občinskemu svetu že predložili načrt investicij za urbanizacijo področja). Komunistični svetovalci so obravnavali razna Gorica VERDI. 16.30: «L’albero della vita» E. Taylor in M. Clift. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.30: «Wanted». G. Gem-ma in T. Gimpera. Italijanski kinemaskopski film. Mladini izpod 18. leta prepovedan. MODERNISSIMO. 17.15—22.: «1 ra gazzi di bandiera gialla». G Pet-tenati, Equipe 84. Ital. kinema skope v barvah. CENTRALE. 17.30—21.30: «7 wince-ster per un massacro». E. Byr-ness in L. Barret. Kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Mister X». V. Clark in G. Germani. vprašanja: Damo je govoril o ljud- skih gradnjah in cestah, Parenzan o razmerah v tovarnah, zlasti o sindikalnih vprašanjih, Zorzenon o potrebi ustanovitve konzorcija s sosednjimi občinami za sestavo skupnega regulacijskega načrta ter o izvajanju zakona 167 o ljudskih gradnjah. Komunisti so očitali odboru, da ni dovolj odločen pri uveljavljanju občinskega podjetja. V svojih odgovorih so odborniki obravnavali različna vprašanja. Odbornik Pellizzoni (finance) je pozval vse svetovalske skupine k sodelovanju pri iskanju boljših rešitev kar zadeva davčno politiko. PSU podpira borbo delavcev SAFOG-NSG Mestna sekcija PSU v Gorici je pooblastila načelnike skupine v občinskem svetu v Gorici, v pokrajinskem svetu, deželnem svetu itd., da podprejo borbo kovinarjev SA FOG-NSG v Gorici, katerim hoče ravnateljstvo preprečiti izvajanje obstoječega tovarniškega sporazuma. Delavci imajo pravico in dolžnost, da se boriio v obrambo boli-ih po. gojev, doseženih s svobodnimi pogajanji med prizadetima strankama. Gori5ki socialisti zato da’°'o oooolno podporo delavcem SAFOG-NSG v niihovi borbi za sindikalne svoboščine. Tržič AZZURRO. 18.-22.: «L’assalto al treno Glasgow-Londra». Tater in Engels. Koprodukcijski film. EXCELSIOR. 17.30—22.: «La spia che non fece ritomo». R. Vaughani in V. Miles. Barvni film. PRINCIPE. 18,—22.: «Ringo il vol-to della vendet,ta». A. Stefen, F. Wolff. Kinemaskope v barvah. SAN MICHELE. 19 30—22 : »Cole ii fuori legge». A. Dalton. Oliver Pahor od Devetakov se je smrtno ponesrečil V bližini Skopja v Makedoniji se je včeraj pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 33-letni trgovec Olivier Pahor od Devetakov v Dolu. Pahor se je skupno z 31-letnim Emiliom Baido iz Bergama in dvema Jugoslovankama peljal v avtu fiat 124 ko je trčil v težak tovornjak. Pri silovitem trčenju je bila na mestu mrtva Jugoslovanka Atifa Seferovič, ostale potnike pa so nemudoma prepeljali na kirurško univerzitetno kliniko. Voznik Oliver Pahor je umrl nekaj ur kasneje med kirurško intervencijo. Stanje Emila Baide in Jugoslovanke Biljane Pesevke je kritično, vendar zdravniki upajo, da jima bodo rešili življenje. Oba italijanska državljana sta se mudila v Jugoslaviji po nalogu nekega milanskega industrijskega podjetja. Pahor zapušča ženo in dva otroka. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Delno znižali kazen Goričanu zaradi povzročitve smrtne nesreče Prizivni sodniki v Trstu niso upoštevali možnosti soodgovornosti za nesrečo Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni prav-dnik Marši, zapisnikar Parigi, o-bramba Pedroni iz Gorice, zastopnika zasebnih strank Pascoli 'n Nur) se je moral ponovno zagovarjati 48-letni Antonio Jug iz Gorice — Ul. Brolo 19. Moški, ki je vojni invalid, je bil obtožen, da je 5. januarja lani nenamerno ubil tedaj 31-letnega Ennia Bordinija iz Gorice — Ul. Romana 26. Nesreča pri kateri je Bordini izgubil življenje, se je pripetila omenjenega dne okoli 18.15 v Gorici, in sicer na križišču Ulice Brigata Pavia, Drevoreda 20. septembra in Ul. Coronini. V trenutku nesreče je bilo cestišče suho in tudi mestna razsvetljava je bila zadovoljiva. Jug se je prav tedaj pripeljal s svojim avtom fiat 600 D po Ul. Brigata Pavia in je hotel prečkati Drevored 20. septembra ter potem zapeljati na levo v Ul. Coronini. Ko je prečkal Drevored 20. septembra, je imel Jug pred sabo neki drug avto, ki je potem zavil na desno. Komaj pa je prišel čez polovico cestišča, je začutil na avtu udarec. Kmalu nato je zagledal pred seboj prevrnjen motor in nepremično ležečega človeka. Šlo je prav za Bordinija, ki se je z desne strani za- letel v sprednji desni del avta ter se prevrnil. Pri padcu je nesrečnež m.....minimum.........................iiiiiiii...........mmmmmmmmmmmimmii.ummi...... IZPRED OKRAJNEGA SODISCA V GORICI Plačati bo moral globo, ker ni zavaroval svojih delavcev Oproščen obtožbe, da ni prijavil prepisa pri nakupu avtomobila ■ Globa zaradi nepravilnega parkiranja Goriški okrajni sodnik dr. Anni- j ugotovitvi inšpektorja pokrajinske bale Simone je včeraj obravnaval ga urada za delo, da je Romano v odsotnosti obtoženca zadevo gradbenega podjetnika 51-letnega Neri-na Romana iz Tržiča, Ul. Vto Divio 18. Ta je namreč vložil priziv proti trojni odločbi goriškega okrajnega sodišča z dne 28. aprila 1967, po kateri bi moral plačati skupno 161.000 lir zaradi prekrškov predpisov za socialno zavarovanje delavcev. V obtožnici je navedeno, po itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii SEZNAMI ZA LETO 1962 Ronke EXCELSIOR. — Zaključna šolska prireditev. Ob 20.00: »Cronaca fa-migliare» .M. Mastroianni in J. Ferrin. Barvni film. RIO. — Zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel 26, tel. 3349. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla Stazlone« dr. Matittl, Drevored Garibaldi 3, tel. 75-046. TRŽIČ Dane. ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «All’Angelo» dr. S. Olivetti Ul. Roma 22, tel. 72-393. Bled . Bohinj . Vintgar - Ljubljana, to so cilji mladinskega Izleta s avtobusom za nedeljo, 25. t.m Ker Je še nekaj dodatnih sedežev na razpolago, se lahko vpišejo še tisti, ki so zamudili rok in bi se radi udeležili. Vpisovanje, na Prosveti v Gorici Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95 ln pri poverjenikih po vaseh. Pohitite! Goriški operaterji z nad 5 milijoni dohodkov Prijavljeni in ugotovljeni čisti dohodki za plačilo dohodninskega davka Na prefekturi, trgovinski zbornici, pokrajini, občinah in davkariji je objavljen seznam davkoplačevalcev z nad 5 milijoni čistega dohodka, obdavčljivega z dohodninskim davkom. Ministrstvo za finance je seznam sestavilo za dohodke v letu 1962. Bianchi Carlo, hotelir, prijaljni dohodek 1.8 milijona, ugotovljeni dohodek 9.5 milijona (sporen), Bi-got Giovanni (trgovec) prijavljeno 3 milijone, sporazumno določeno 4.5 milijona, Bindi Giuliana in Piotti Ferrante (trgovec) prijavljeno 2.6 milijona, ugotovljeno 5.7 milijona; Bassaldi Enrico (trgovec s pogonskim gorivom), prijavljeno 5.9 milijona, dokončna vsota 6.5 milijona, Caprara Telemaco (avtoprevoznik) prijavljeno 1.9 milijona, ugotovljeno 7 milijonov (sporno), Che-rin Nicola, industrijec, prijavljeno 3.3 milijona, ugotovljeno 5.8 milijona: Cossi Alfonzo, trgovec, prijavljeno 7,6 milijona, ugotovljeno 21 milijonov, sporazumno obdavčenih 11.5 milijona; Curci Giacomo (industrijec), prijavljeno 3 milijone, ugotovljeno 7 milijonov, sporno; Cusulin Antonio (koncesionar avtomobilov), prijavljeno 1.5 milijona, odmerjeno 4.7 milijona; De Col-le Antonio, trgovec, prijavljeno 12.8 milijona, odmerjeno 15.6 milijona; Donati Stefano (trgovec), prijavljeno 2.7, ugotovljeno 5.2 milijona; Formasari Renato, inženir, prijavljeno 9.7 milijona, ugotovljeno 11.2 milijona; Franzotti Mario, grad. benik, prijavljeno 7.4, odmerjeno 13.2 milijona, Gandolfi Benito, trgovec, prijavljeno 9.3, odmerjeno 9.9 milijona; Krainer Luigi, trgovec, prijavljeno in ugotovljeno 7.4 milijona, Larise Leopoldo, prijavljeno 3.8, odmerjeno 6 milijonov, Mattiroli Luigi, gradbenik, prijavljeno 742.000, ugotovljeno 5.4 milijona, Medeot Italo, gradbenik, prijavljeno 3.5, ugotovljeno 9.4 milijona, sporno; Norbedo Natale, gradbenik, prijavljeno 4, odmerjeno 7.2 milijona, Piotti Ferrante, trgovec, ugotovljeno 6.5 milijona, Protto Pie-tro, gradbenik, prijavljeno 5.7 milijona, odmerjeno 9 milijonov, Solza Pietro, industrijec, prijavljeno 3, odmerjeno 6.5 milijona, Tacchino Mario, gradbenik, prijavljeno 7, odmerjeno 11 milijonov, Vetrih Giovanni, trgovec, prijavljenih 5, odmerjenih 9.3 milijona, Viatori Stefano, trgovec, prijavljeno 3.6, odmerjeno 5.5 milijona, Volk Bruno, industrijec, prijavljeno 5.8, odmerjeno 9.6 milijona, Vriz Vittorio, industrijec; prijavljeno 18, odmerjeno 39.7 milijona. v obdobju od 1. avgusta do 28. oktobra 1966 zaposlil pri svojem gradbenem podjetju «Friuledile» v Stražicah v Gorici 24 gradbenih delavcev ne da bi zanje plačal zavarovanje proti bolezni, prispevke v pokojninski in druge socialne sklade, ki jih predpisuje zavarovalni zakon, vključno družinske doklade. Sodnik je potrdil prvostopno sodno odločbo in poleg tega bo moral obtoženec plačati še povečane sodne stroške. Obtoženca je branil odv. Cossa. Prav tako v odsotnostni obtoženca so ovravnavali zadevo cigana Toma Djurdjeviča, ki je bil pred 30 leti rojen v Garešnici v Jugoslaviji ter je sedaj v Italiji brez stalnega bivališča. V obtožnici je navedeno, da Djurdjevič ni javil prenosa lastnine avtomobila, ki ga je kupil meseca junija ali julija lani. Prestopek so ugotovili letos 27. januarja v Gorici. Sodnik pa je odločil, da dejanje ni kaznivo in je obtoženca oprostil. Branil ga je uradno odv. Cossa. Tudi tretji obtoženec, 64-letni Sal-vatore Natoli iz Padove, Ul. S. Marsino 1, se ni predstavil sodniku. Obtožen je bil, da je dne 19. marca lani parkiral avto na Kor-zu Italia v Gorici na stranskem cestišču, ki je rezervirano za pešce Sodnik ga je obsodil na plačilo globe 4000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je uradno odv. Cossa. Sodnik dr. Simone, drž. tož. odv. Sorrentino; zap. Smet. Smrtna prometna nesreča v Ronkah Mladeniča iz Soleschiana je zmečkalo pod prikolico Umrl je tudi ponesrečenec lz Cassegliana Včeraj se Je pripetila v Ronkah prometna nesreča, pri kateri je iz-I gubil življenje 22-letni Sergio Tomc iz Soleschiana pri Ronkah. Tomc se je peljal z vespo po cesti v bližini svojega doma ter imel na zadnjem sedežu prijatelja 19-letnega Roberta Ramaglionija iz Ronk Ul. D’Annunzio 57. Iz še nepojasnjenih razlogov je od strani trčil s svojim vozilom v težak tovornjak, ki je prihajal iz Soleschiana v smeri proti državni cesti, ki pelje proti Redipugli. Pri tem je Tomc izgubil ravnotežje, ter ga je vrglo z vespe naravnost pod kolesa tovomjakove prikolice, kjer je ostal na mestu mrtev. Ramaglioni je pri nesreči dobil le manjše poškodbe. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju zaradi udarca na lobanji, rane na čelu in številnih odrgnjenj. Tovornjak z evidenčno tablico iz Trevisa je vozil 39-letni Daniel Virgin! Iz Maserada ob Piavi. V tržiški bolnišnici je podlegel poškodbam tudi Emilio Ambrožič iz Cassegliana, ki je bil žrtev prometne nesreče dne 14. t.m. na cesti v Turjaku. dobil tako hude poškodbe na glavi, da je dve uri pozneje izdihnil v goriški bolnišnici. Juga je sodilo lani 16. decembra goriško kazensko sodišče, ki ga je spoznalo za krivega nesreče ter ga obsodilo na 2 leti za;\ra in na odvzem šoferskega dovoljenja za dve leti. Poleg tega bi moral obsojenec poravnati tudi škodo, ki jo je prizadejal pokojnikovim svojcem. O višini odškodnine pa bi razpravljali pred pristojnim civilnim sodiščem. Vendar pa bi moral plačati pokojnikovemu sinu Edoardu predujem v višini 3 milijonov lir ter poravnati stroške zastopstva zasebne stranke. Jug se je pritožil proti tej razsodbi, ker je menil, da nesreče ni zakrivil on. Med drugim je trdil, da se je že nahajal na križišču ter je bila torej dolžnost pokojnega Bordinija, da upošteva to okoliščino, da zmanjša hitrost svojega motorja in sploh upošteva vse prometne predpise, ki veljajo za naselja. Pripomniti pa je treba, da je bil Jugov položaj nekoliko neroden, ker je sam priznal, da se ni ustavil pri znaku «stop». Jug je zahteval pogojno, naj sodniki sklenejo, da je bil tudi pokojnik sokriv nesreče. Končno je še zahteval, naj bi mu v najslabšem primeru priznali pravico do splošnih olajševalnih okoliščin. Prizivni sodniki so deloma upoštevali priziv, toda le glede splošnih olajševalnih okoliščin. Zato so obtožencu znižali kazen na eno leto (ki pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list) ter mu za isti čas odvzeli šofersko dovoljene. Jug bo moral seveda plačati ponovne sodnijske stroške ter odvetnika, ki sta pred drugostopnim so diščer.i zastopala koristi zasebne stranke. Javni tožilec je v svojem govoru zahteval, naj se potrdi pr votna razsodba. UPAJMO, DA BO TOKRAT VREME NAKLONJENO V nedeljo na Proseku tekma stari-mladi V nedeljo bodo odigrali na «svetovno» znanem stadionu «Velika Rouna» na Proseku tradicionalno tekmo «stari-mladi». Tekmo, ki je bila napovedana že pred štirinajstimi dnevi, so odložili zaradi slabega vremena. S to odložitvijo so imeli organizatorji velike stroške, če računamo, da so odplačali vse tehnike, profesionalce, novinarje, ki so prišli na tekmo ter se vrnili praznih rok domov. Naj omenimo med drugim, da so organizatorji morali poskrbeti za 20 dni prenočišča in gostovanja prof. Gimiju Gorgonzoli ter njegovima dvema asistentoma in svetovno znanemu maserju Mirku Ljubici. Preveč namreč bi stalo, da bi se ti profesionalci vrnili na delo ter... se vrnili. Tako se je splačalo, da so ostali kar na Proseku. Igralci so seveda to izkoristili za vse zdravniške preglede in masaže. Na kratko rečeno, organizatorji upajo na lepo vreme za nedeljo, ker kaže, da bo tokrat rekordno število novinarjev. Poleg že pred časom omenjenih predstavnikov tiska bodo v nedeljo na «Veliki Rouni» predstavniki listov «Sonce» iz Ugande, «24 ur» od Briščkov, «Ruševine» iz Turčije, «Ogenj» iz Gvatemale, ((Nogometne novice* iz Etiopije, «Super-sprint» iz Vižovelj ter «Teran» iz Mavhinj. Tudi televizijski tehniki vseh kanalov in postaj so javili, da bodo prisotni. RTV Prosek nam je uradno sporočila, da bo tekmo prenašala v direktni oddaji po proseškem- kanalu, ki ga seveda vsak televizijski aparat ne sprejema, če nima posebne antene P A. (Prosek-antena), ki so jo dali v prodajo prav te dni. Zato se proseški tehniki priporočalo vsem onim, ki si žeifio nabaviti to anteno, nai jo takoj naročijo. Naročnina se ne sorejema po telefonu temveč le osebno. Zaradi plačila pa kaže, da se lahko izvrši tudi na obroke. Šolska prireditev v Ronkah Drevi ob 21 uri bodo osnovnošolski učenci iz Ronk in Vermegliana nastopili na zaključni šolski prireditvi, ki bo v kino dvorani Excel-sior v Ronkah. Prireditev hoče poudariti zgodovinsko tisočletnico mesta. Pripravili so jo domači učitelji. (iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMniiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii V PROSTORIH V UL C0DELLI V nedeljo skupna razstava otroških vrtcev v Gorici Svoje umotvore bodo prikazali tudi otroci vrtcev iz Ul. Randaccio in Croce ■ V sredo zaključek pouka Šolsko leto se bliža svojemu koncu tudi za občinske otroške vrtce v Gorici odnosno za otroke, ki jih obiskujejo. Obiskovanje vrtcev bo sicer zaključeno v sredo 28. t.m. skupno razstavo ročnih del in zvezkov z risbami pa bodo priredili že prej in sicer v nedeljo 25. t.m. Razstava bo tudi letos v prostorih italijanskega otroškega vrtca v Ul. Codelli in bodo kot običajno sodelovali na njej vsi vrtci, vključno oba slovenska iz Ul. Randaccio in Codelli. Otroški vrtec iz Sentmavra pa je imel že svojo razstavo prejš- kajšnje osnovne šole, o čemer smo že pisali. Otroci iz vrtca v Ul. Randaccio bodo potem v torek 27. t. m. ponovili razstave svojih del še v svojem razredu, kjer sl jo bodo lahko ogledali tisti starši in prijatelji, ki bi ne utegnili priti na skupno razstavo. V sredo, ko je zadnji dan pouka, pa bodo otroci odnesli domov svoje umotvore, ki so jih pripravili za razstavo in s tem bo tudi zaključeno šolsko leto, ki bo za največje tudi zadnje, pred vstopom v osnovno šolo. Radi iška postala «Prosek» je že nastavila na Rovni zvočnike, katerih se bo poslužil špiker, ki bo v domačem narečiu poročal o poteku tekme. Ooozariamo publiko, da je še dovoli razpoložljivih prostorov na stadionu. Vsekakor bo treba v nedeljo pohiteti. Letos res priča-kitiofo gnečo Hudi. T°kma bo nedvomno zanimiva, kajti do sedai iih le bilo odigranih že dvanaist z nasledniimi rezultati: petkrat je zmaga šla mladim, štirikrat starim trikrat pa sta enajsterici igrali neodločeno. Kot je razvidno, bi bilo stanje v primeru zmage starih izenačeno. če pa bi šla zmaga mladim, bi ti povečali prednost, neodločen rezultat na bi morda zadovoljil bolj godbo in sodnika kot na nogometaše, kaiti kot pravi tradicija, morata enajsterici v primeru neodločenega iziHa privleči na vozu godbo in sodnika v vas, porcijo kalamarov in fi*ola pa razde-’iio na polovično dozo. Da bi govorili o favoritih se nam zdi nesmiselno, kaiti žoga je okrogla in vsak rezultat je možen. Danes se pa nam zdi o tem nrezgodai govoriti, zato vas opozarjamo na iutrišnio številko dnevnika, v katerem bomo o tem podrobneje poročali. Za zaključek pa vam podamo program proseškeea praznika. Otvoritev praznika bo v soboto zvečer ob 21. uri s plesom pa prostem v Manderil, kier bodo delovali založeni bif“U s čevapčiči in dobro kapliico. V nedelio bo zbirališče na F-"i*R',i oh 1S30. avtoko-lona ho imela zbirališče pred barom R‘ko ob isti uri Ob 16 30 bodo vsi skupai z eodho na čehi krenili na vtaHinn, po tekmi pa bomo videli kdo bo vlekel in kdo se bo neljpl na vozu, kdo ho nnr.'v>ieu od fižola, kdo pa s't kalamarov Potem pa bo sn«t r'« do 24 ure. Zato ni izgovora, vsi na Prosek, zabave in smeha bo za vse. BRUNO RUPEL mmmum BERTHOUD, 22. — Holandec Ot-tenbros je danes zmagal v P«“ etapi dirke po Švici na 143 k® dolgi progi od Emmerbrucka ““ Berthouda. Vrstni red na cilju J* naslednji: 1. Harm Ottenbros (Hol.) ->.38 , ’ s povprečno hitrostjo 39,276 k® 2. Harings (Hol.) 3. Bocklandt (Bel.) 4. Zollinger (Sv.) 5. Karstens (Hol.) z zaost. 14 6. Godefroot (Bel.) 6. Peffgen (Nem.) 7. Claes (Bel.) 8. Van Rijckeghem (Bel.), itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. Gianni Motta (It.) 22.56’M 2. Maurer (Sv.) z zaost. 6'22 3. Santamarina (Šp.) 7’49” 4. Junkermann (Nem.) 9’32 5. Fezzardi (It.) 10’ 6. Errandonea (Šp.) 11’10” 7. Post (Hol.) 12’03” 8. Rodriguez (Sp.) 12’04” 9. Dalla Torre (It.) 12’28" 10. De Pra (It.) 13’31", itd. FIRENCE, 22. — Tehnični direktor italijanske nogometne reprezentance Ferruccio Valcareggi j? “r” nes najavil postavo, ki bo tekmo izločilnega kola turnirja z? evropski pokal z Romunijo. Itau' jansko reprezentanco bodo sestavljali Albertosi, Gori, Facchetti, Ber-tini, Guameri, Picchi, Rivera, liano, Žigoni, Bulgarelli in Pascutti. Italijanski nogometaši so opoin®" či odpotovali z letalom v Bukarešto, kjer bo v nedeljo tekma. SEUL, 22. — Svetovni prvak sre* nje junior kategorije Ki Soo Ki® nima namena nastopiti v dvoboju za svetovni naslov proti Italijanu Sandru Mazzinghiju. To je danes javil v Seulu predstavnik južnoko- rejskega boksarja. Predstavnik Ki Soo Kima je di javil, da so v teku pogajanja 2® dvoboj za svetovni naslov v Seu® med Korejcem in Američanom Freddiejem Littlejem. NEW YORK, 22. — Predstavnih Cassiusa Claya Fred SommerS J* javil, da bo temnopolti boksar, kateremu je WBA odvzela, ker ni j*'" tel služiti vojaškega roka, t185.?/ svetovnega prvaka težke kategorij®« nastopil 6. avgusta na Švedskem (v Gottenbergu ali v Stockholmu, proti Argentincu Oscarju Bonaveiu-Sommers je pripomnil, da ni ®?[ goče izključiti nastopa Claya Prt> Nemcu Mildenbergerju. ŠD BREG vabi vse člane in si®' patizerje na redni občni zbor, ki bo 27. junija ob 20.30 v prostorih P. d* ((Valentin Vodniku v Dolini ŠD SOKOL priredi v nedeljo, 25. t.m., priliki gostovanja odbojkarskih ekip. Izlet v Poreč. Cena leta 1500 Ur. - Vpisovanje na sedežu društva vsak dan °° 20. do 21. ure. Odbor za ekipne Spori* 10. slovenskih športnih iger javlja, da bo sprejemal prij8’ ve za nogometni turnir v P®’ nedeljek 3. in v torek 4. j®*' ja od 21. do 22. ure na s*8’ dionu «Prvi maj», Vrdelska **" sta št. 7. Zadostujejo prijave moštev« medtem ko bodo poimensk prijave sledile kasneje. llllllllllllltlllllllllllllllHIMMIIIII John Creaaay 11. LOBOV PEČAT zasedi in čakal na Sama Browna. — Hm... — Da. Pomisli, da je bil Lobov mož v sodni dvorani * Bow Streetu; poslušal je zasliševanje Morgana Tamkaj J njo nedeljo skupaj z otroki tamle Antonio, trgovec, prijavljeno m.u uu »--------—»-------------■*— ---- ■> ..i ................................................................................................................................................................................. ljudi, kar se dži hitro. Kako se počutiš, Roger? želi verjetno odvleči od tamkaj, medtem ko je drugi stal — Tako, tako. Zdaj je že dobro. Kdo pa skrbi za Sama? — Policaja, ki sta bila na odhodu. Bill Sloan je kar naprej vpraševal. Zapisal si je Imena ženske m moškega, ki sta bila priči pri napadu in na kratko zabeležil njune izjave. Avtomobila z radijskima postajama sta prišla čez čas m takoj krenila po sledu za ukradenim avtomobilom. Množica se je že razšla. Neznanec, ki je spoznal Westa, je pripovedoval in gestikuliral sredi majhne skupine ljudi. Slišati je bilo, ko je rekel: «To je pa zares smešno; detektiv jih dobi okoli ušes in vzamejo mu forda.» Nekdo pa je omenil Sama Browna in smeha ni bilo več slišati. Odbila je enajsta, ko so truplo Sama Browna položili na kamnito mizo mrtvašnice. Razen tega primera ni bilo ničesar nenormalnega to noč v East Endu. * * • Neznanec v sivem je stekel v desno v ozko ulico. R°ger je zapeljal za njim, ne da bi zmanjšal hitrost. Z reflektorji je obsijal neko žensko in moškega, ki sta mu šla nasproti po levem pločniku. Begunec jih je skorajda podrl, ženska in moški nista utegnila ustaviti ga. Rogerov avto Je hitel vse hitreje. Ko je dohitel begunca, je naglo zavrl, odprl vrata in pohitel za zločincem. Begunec se je obrnil in dvignil roko z nožem. Roger se je pognal v njegove noge, kot igralec rugbyja. Zločinec je padel, kot je bil dolg in širok. Roger mu je zagrabil roko z nožem. Ujel je morilca. , _ . Zaslišal je šum korakov. Ozrl se je m opazil še nekega drobnega neznanca v temno sivi obleki, ki je pravkar hotel zamahniti z nožem. Inšpektor je kriknil, vendar ni mogel preprečiti udarca. Gumijasti podplat ga je zadel v tilnik tako, da je moral spustiti tudi roko begunca. Ni povsem izgubil zavesti; brenčalo mu je v glavi, vendar ni mogel ničesar storiti. Kot v sanjah, je slišal, kako je odpeljal avtomobil. To je bil njegov avtomobil. TO JE ŽARE? SMEŠNO Nad Rogera Westa se je sklanjela neka ženska in ga tipala po glavi. Občutil je hudo bolečino. Neznanec se je tudi nagibal nadenj in mu otipaval pulz. Precej oseb ga je obkrožalo Zabrlizgala je neka piščalka. — Mislim, da je še živ, je rekla ženska. — Seveda, je odgovoril moški. — Bog ve, kdo ga je. Spet je bilo slišati piščalko, tokrat precej bliže. Na oknih bližnjih hiš je bilo videti glave; v nekih hišah so odpirali vrata. Ko je prispel policaj, je bilo okrog Rogerja že precej radovednežev. Roger je dvignil glavo. — Prebudil se je, je rekel neki glas. Moški in ženska sta pomagala Westu, da se je usedel. Naslonila sta ga na zid. — Mi je že bolje. Hvala, je zamrmral West. Policaj se Je prerinil skozi radovedneže in uperil svetilko v inšpektorja. — Kaj se je zgodilo? je vprašal. — Takoj sporočite, da so ukradli avto morris. SY 812! je odgovoril Roger. — Katera številka? — SY 812. Da, Scotland Yard. Pohitite. Neki avto je pripeljal v ulico in z žarometi osvetil prizor. — Za vraga, je vzkliknil nekdo, saj to je West. — Kdo? — West, inšpektor Scotland Yarda, tisti veš, ki mu pravijo «Roger Lepotec*. Mož se je na vsa usta smejal. Neka ženska ga je ozmerjala in mu povedala, da to ni kraj, niti niso za to okoliščine, da bi se kdo tako na vso moč smejal. — Vendar, prosim vas, lepotica. To Je zelo smešno Ali veste, da so detektivu ukradli avto? Počil bom od smeha. Policaj je že hitel proti najbližji telefonski govorilnici. Ro-gerju Westu so pomagali na noge; bil je še precej omotičen, naslonil se je na zid, da ne bi padel. Kmalu sta prišla policaja v spremstvu Billa Sloana. — Ali si videl Sama Browna? je vprašal Roger. — Sem. Končano je z njim. Svoje Je dobil, je odgovoril Bill Sloan s hripavim glasom. — Naenkrat, dajte, naženite te w oucctu, iJuaiuadi jc Zitvonoc vanje ivlkji gaiia 4nf. opazil Sama Browna Sam Brown je bil policijski inform® . To so vsi vedeli. Lobovi ljudje so spoznali, da je Sam BT° ^ spoznal Morgana, pa so ga zato nadzirali. Ko so opazili« sva stnnila lr KZlat.p.rmi vrlini sn Rklpnali da imava sest«1 Policiski zdravnik, nizek, debel človek, nežnih gibov, je pravkar obvezal Rogerovo glavo. Povedal Je, da rana ni nevarna in da bo edina posledica hud glavobol. Pospravil je instrumente v svojo črno torbico in odšel iz urada komisariata okrožja. Neki policaj je prinesel pladenj s čajnikom in velikimi skodelicami za čaj ter jih postavil na mizo, poleg noža, ki ga je pustil napadalec na Sama Browna, ko se mu je Roger vrgel pod noge. To je bil edini dokaz. — Našli ne bomo nikakršnih prstnih odtisov. To sem prepričan, je žalostno ugotavljal Bill Sloan. — Kar mene zadeva, sem dovolil pobegniti tipu, ki sem ga sledil. To je bil pravi šampion v teku... Pripoveduj, kaj se je zgodilo, ko si nas zapustil, Roger. — Ko sem teke! mimo tebe, mi je šinilo v glavo, da bi moral biti v bližini še en napadalec. Nisem pa pomislil, da bi lahko bil tudi tretji. — Zakaj sl pomislil, da bi bil lahko še eden? — Čudno se mi je zdelo, da je pred nama stekel človek z nožem v rokah samo tako, tja v en dan. Sklepal sem, da naju sva stopila k ((Zlatemu vrču*, so sklepali, da imava ses s Samom Brownom in sklenili, da mu za vselej zapro u Komisar je zavzdihnil tg — Ti ljudje mislijo na vse in so pripravljeni na vse, rekel. — Mi pa nimamo niti sledu... — To pomeni... je začel Bill Sloan. — Kljub temu bomo našli sled, ga je prekinil Celo komisar okrožja ni smel vedeti za tista dva Lobove bande, ki sta živela pri materi Dingle. — Takoj se bova vrnila v Scotland Yard, Bill. — Kaj ne boš pogledal Samovega trupla? — Ne. Kakšna pa Je rana? — Kaj naj ti rečem. Ti noži so ostri kot britev. i0 — Brrr... Odslej ne bomo več brez revolverjev. Nas novinarji? — Dober ducat jih je. — Med potjo se bomo pogovarjali z njimi. .g^ Novinarji so obkrožili oba Inšpektorja, brž ko sta P*1 v preddverje komisariata, in jeli vpraševati Luči fotografskih aparatov so bliskale. ^ Ali ste hudo ranjeni? je vprašal Rorega novinar, na temenu, takšen, kakršne je videti v am*r‘s bukom filmih. — Nisem. Nima smisla, da delate lz mene heroja, — Prav. gospod West. Ali boste kupili nov avtomobil Zaslišati je bilo smeh. Roger je sklenil, da se ne bo jezi' na novinarje. (NndalievnnH *led*> UREDNIŠTVO: TRST -četrtletna 2 250 lir SFRJ. AD/I, D2S, Ljubljana, - UL MONTECUH1 6, II TELEfON 9T80H In ««« ^'.rinn in narlpim'Šn'nara'(50 starih dinariev) mesečno ”|0 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dlnartev) - Poštni tekoči račun: Založništvo trta-sketia tiska Trst II 5374 ' ""r™ Jm' »«." KKT SZS JZZ . - «KJ “- '™»«..«.«- *. ••■« — «««. ««*»•» •» —*»» * « - •*'*• <» • -•«> - '**' juouum, .r, M , „ " li ,»b It.ll). pri .Socl.tl. PubbllC«, It.il.b.. - Od».,.,ml .rsM.: STANISLAV RENKO - M«. Ib trn. a.lbB.1«™ ■«.. Trn_________________________________ ----- | - ------------------- ')4 03H - Poštni n reda I 559 - PODKU2N It A GORKA: Ulica 24 MagglO l/l Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon «7 33K 95-823 - NAROČNIN V meaačna 800 Ut ... . ■« -mi /1 mul ju mn s i n ono goriške pokrajne