Redaccion - J Administracion: A N BLAS 1951 U. T. 59-36G7 I5s. Aires * N A R o C N I N A : Za eno leto $ 8,— Za pol leta $ 5,-inozemstvo p 2 Dolarja Posamezna števi 20 cts. REGISTRO NACIONAL I)E LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027 (L A V O Z E S E. O V Ji N .4) PERIODICO Q L'IN CEN AL DE LA COLECT1VIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PAKA TODA SUD AMERICA. ORGANO DEL C O N S E J O E S L O V E N O QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS O « 2 S ^ y t- < § 2 « Roz O K w «: o FRANQUEO PAGADO Concesion N? 3159 TARIFA REDUCIDA Conce3i6n N? 1551 LETO (AffO) I. BUENOS AIRES, 20 DE MAYO (MAJA) 1947 Num. (Štev.) 17 ' DOS ANOS DE LUCHA POR U PAZ 1945 - ') de Mav« - 1947 Cumplese el segundo aniversario de la firma de la rendicion incondicio-requisito cumplido por los jefes de las fuerzas armadas nazigermanas, los representar.tes de les ejercitos aliados. Es aquella una fecha llena de jubilo para todos los hombres del mundo 'JU© han sufrido del nuevo orden o hayan comprendido la importancia de ia derrota de la fuerza mas retrograda que osara dominar a los hombres en beneficio de sus intereses imperialistas. Parecianos que con aquella famosa ceremonia ponlase coto a las posi bles agresiones y sobre todo a la prepotencia en el trato internacional. Sin 6tnbargo, pronto hubo de convencerse la humanidad progresista que la derrota del lascismo, tan deseada por los pueblos del mundo, ha causado greni ^esengaho en los circulos imperialistas de Wall Street y la City, pues los ^onopolistas de la gran produccion industrial y petrolera, han creido que la 9ran guerra contra el fascismo era un medio elicaz de librarse de un com-Petidor serio que era Alemania, pero no compartieron las declaraciones de ^efensa de la libertad, que formularon en los paetos los tres Grandes, ni los lUramentos de defender su independencia, que hicieron los ejercitos popu-tares y los guerrilleros, al empunar las armas en la lucha contra la gestapo V los traidores de sus patrias avasalldas por el nazifascismo. Resulta, pues, que ni bien cesaron de tronar los panones, los grnndes 'Tiagnates, por intermedio de los politicos, militares y diplomaticos que les l6presentan, han iniciado una vasta campana para desfigurar las conquistas °btenidas por los pueblos en su lucha. Toda conquista politica en esencia es cor.quista social y econ6mica y, por lo tanto, implica snayor ingerencia del pueblo en la cosa publica y en el manejo de los intereses de produccion de čada pais. Es ahi, pues, donde se hiere los intereses de ios grandes con-Sorcics imperialistas. Es ahi donde se vulnera el derecho adquirido por la dorninacion, de pagar salarios de hambre y manejar la economia nacional de los paises dependientes en provecho propio. Es por eso que las conquistas populares, alcar.zadas por los pueblos Grante el periodo de aniquilamiento del nazismo, no han caido en gracia 5 los finar.cistas cuyos intereses defienden con verdadero impetu Mr. Walter ^ippman y tantos otros "comentaristas". De tal modo resistieron los reaccionarios al desarrollo democr&tico po-Pulap de la humanidad, que tuvieron agrupado alrededor suyo a todo lo que Se salvo del naufragio de los aventureros de la pandilla de Hitler; paia Qsimilar sus tacticas y usarlas como instrumenta de sus provocaciones. Pero °sta resister.cia contra las libertades y contra las nuevas democracias, des-Perto la vigilancia de los pueblos que han comprendido que la paz esta nuevamente amenazada y que una nueva seudo teoria de derecho a la dorninacion y a la herencia imperialista, es lanzada para aturdir, confunJlr V crear el aromo de los ciudadanos del mundo, la idea de la inevitabilidad de la nueva guerra. Asi los hombres amantes de la paz, iniciaron la lucha por la deiensa de ta Paz en respuesta a los provocadores de la guerra, a los nuevos incendiarios una terrible conflagracičn. Los incendiarios de la nueva guerra fueron iavorecidos por el falleci-jlento de F. D. Roosevelt, genial conductor del pueblo norteamerican.o en la tacha por el progreso, y tambien con la desercion de uno de los tres grandes, Churchill, al campo de los pro guerreristas. Sin embargo, los pueblos aman-les de la paz fueron favorecidos por la conciencia antiguerrerista de las ^Osas populares, por la presencia consecuente y firme en la defensa de la *>a* de la URSS, con Stalin en la jefatura de su gobiemo; por el desarrollo la democracia popular en los paises eslavos y otros de Europa liberaaa ^ Por el despertar de la conciencia antiimperialista de los paises semicolo-*Uales y dependientes economicamente. Es asi c6mo, al cumplirse el segundo aniversario de la vietoria sobre el tascismo, e iniciarse el tercer ano de la defensa de la paz en el mundo efttero, podemos dedr que a čada intento nuevo de los incendiarios de la SUerra, surge potente la protesta activa, militante, de los pueblos en el mundo 6Wero, sin excepci6n alguna de raza o latitud. "U. E." ‘‘Sodelovanje med hal kanskimi državami je vedno bolj povezano!” je rekel Tito BEOGRAD, 26 aprila. — Ko je mar-1 veinoamerikanski demokrat, mnogo šal Tito sprejel severnoameriškega ' simpatije. Ugaja nam poslušati objek- koinentaiista Johannes Steel-a, je temu podal zanimive izjave o stališču Jugoslavije ir. položaju ostale Evrope na splošno. Vprašanja in odqovori so se glasil Vprašanja in odgovori so bili sle> deči: —So vplivale Trumanove izjave na zunanjo jugoslovansko politiko glede Grčije in Turčije? —Trumanov govor r.as ni iznenadil. Vseeno nismo pričakovali, da bo g. Truman zavzel to stališče v času ko se zavezniške države trudijo ustvariti trajen mir. Sicer pa njegove izjave ne morejo vplivati na našo zunanjo politike. tivne može in osebno se strinjam skoraj z vsemi njegovimi izjavami na splošno vzeto. —V katerem oziru se Vi ne strinjate z Wallace-jem? —V zadevi, kjer primerja Sovjetsko Rusijo z Združenimi Državami, ko smatra de za imperialistične države. To je nepravilno. Kratke svetovne vesti VVashington. — Jugoslavija ne pri-| zna, da bi plačala škodo Združenim | Državam radi dveh letal^ ki so jih uni-i čili meseca avgusta. Jugoslavija je že Kakšno je Vaše mnenje o bodočih plačala odškodnino 150.000 dolarjev odnošajih med Jugoslavijo, Grčijo in j prizadetim družinam umorjenih letal- ' cev. Jugoslovanska vlada vztraja, da vsled kršenja suvereniiete z letanjem tujih letal po jugosl. ozemlju, ni dolžna plačati zahtevane odškodnine. Beograd. — V Jugoslaviji so z veliko slovesnostjo praznovali 9. t. m. praznik zmage. Pri defiliranju vojaštva so bili navzoči maršal Tito, zastopniki vlade in parlamenta in diplomatični zastopniki raznih inozemskih držav. * Wcrshingt.cn. -qr Oblasti Združenih Držav že več časa ne podpišejo potnega lista svojim državljanom, ki hočejo odpotovati v Jugoslavijo. Jugoslovansko poslaništvo v Wash-ingtonu se je pri vladi pritožilo radi teh določb. Rio de Janeiro. Po navodilih vic-de je Višji Volilni Tribunal edvzel volilno pravico komunistični stranici. Mišo pa s tem odvzeli le volilno pravico KS, ker še isti dan so zaprli komunistične prostore in tudi precejšen del delavskih sindikatov. V Braziliji se hoče na vsak način uničiti vsako demokratično gibanje in odvzeti svobodo ljudstvu. To je spet dokaz kako upliva anglosaksonski imperializem v južnoameriških državah. Predsednik Dutra hoče na ta način podpreti Trumanov plan. Turčijo? —Nisem kaj preveč optimist glede naših odnošajev z omenjenimi drža-: vami v bodočnosti. | —So imele izjave predsednika Tru-; mana kak vpliv na solidarnost slovan-| skih in balkanskih narodov? —Z onimi izjavami se je doseglo še večje sodelovanje med demokratičnimi balkanskimi državami. —Pod kakšno obliko se izjavlja slovanska solidarnost z ozirom na Bulga-rijo in Albanijo? Naša politika je, doseči vedno boljše stike z omenjenimi državami, brez da bi že v naprej govorili na kakšen način se bo razvilo naše medsebojno bodoče sodelovanje. —Glede ekonomskega sodelovanja, kakšr.j bodo dnošaji s Poljsko? —Naša delegacija je odšla na Poljsko, da sklene pogodbo s to državo. —Kakšni bodo bodoči odonšaji med Jugoslavijo in Severno Ameriko? —Težko je odgovoriti na to vprašanje in ne vidim nič jasnega na kakšen način naj bi se čimprej zboljšali odno-šaji med nami. Jasno je, da bo vse to odvisno od dosege svetovnega miru in od sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in. Avstrijo. —Kakšno je Vaše mnenje, da bi se zadevo Koroške predstavilo na O.Z.N.? —Ako se hoče to zadevo predsta- j viti O.Z.N. je to vzrok, ker te zadeve korist, toda to me ne zadovolji. ETET n.i rpogoče na drug način rešiti po-voljno za našo stvar, toda to me ne zadovoljuje. —Kakakšen je položaj Jugoslavije glede na dobavo hrane? Kakšni so iz-gledi za bodočnost? —Je očividno težavno rešiti vprašanje dobave hrane. Vkljub temu pa upamo, da bomo premagali te težkoče potom nekaterih nakupov v inozemstvu. Napregli smo v ta namen vse naše moči in od druge strani so nam obeta zadovoljiva, žetev. —Ste čital govor g. Wallace-ja? Nam lahko kaj izjavite v tem oziru? r—G. Wallace ima v Jugoslaviji, kot se- NAŠIM NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Je že več časa, da pri tiskanju našega lista, naletimo v tiskarni na zapreke in to, ker iste dneve, t. j. 1. in 15. izzide še par drugih listov. Da pa ne bomo vedno izhajali z zamudo, smo sklenili, da bo v bodoče izhajal Slovenski Glas, dre 5. in 20. vsakega meseca. Upamo, da s to spremembo ne bomo več pri tiskanju naleteli na zapreke in tako bolj redno izhajali. UREDNIŠTVO in UPRAVA S-V0I05H0 TRŽAŠKO ' O Z t.tt.L j-E tt&MUMt m-ač. Mm . JiffiLttlE.S* W?jmw£ rusna mt*e ta.msisz MS: i/. k mw«\ UMA.« .»OŽMJAtjf.vSV, MOVa v*i NOVA IZZIVANJA TRŽAŠKIH FAŠISTOV Po dolgotrajnih pogajanjih je Zavezniška vojaška uprava v Trstu končno le dovolila Slovenskemu narodnemu gledališču za Trst in Slov. Primorje predstave v tržaškem gledališču "Nazionale" v Akvedotu. Za 25. april je bila napovedana predstava Nušičevega "Pokojnika". Pol ure pred predstavo pa je prihrumela pred gledališče skupina fašističnih mladeničev, ki so pričeli metati kamenje na občinstva. Civilna policija je prispela šele pol ure po pričetku napada. Fašistične izzivalce in razgrajače je odstranila izpred gledališča šele ameriška in angleška vojaška policija. Pri tem sramotnem kulturnem incidentu in napadu sta bila ranjena ravnatelj Slovenskega gledališča in angleški častnik. Med napadenimi je bil tudi predsednik Slovensko-hrvatske prosvetne zveze na področju samostojnega tržaškega ozemlja di\ Vladimir Bartol- Demokratično časopisje obsoja skupno z vso zdravo tržaško javnostjo to zopetno izzivamo fašističnih elementov. Izvršni odbor Sloven- j sko-italijanske antifašistične unije poziva v j zvezi s tem kulturnim škandalom demokra- j lično javnost, da obsodi šovinistične izgrede, j LE RDEČE ZASTAVE Tržaški dnevnik “II Lavoratore" poroča, da je Sef civilne policije v Trstu prepovedal nošenje in uporabo nacionalnih zastav na dem delavskega praznika 1. maja. Povsod smejo biti izvešene le rdeče zastave. Ta odredba je vzbudila ogorčenje in presenečenje med našim tržaškim ljudstvom- Dočim so se demokratične sile sporazumele, da praznujejo 1. maj v znaku pomirjenja vseh demokratičnih sil in v znaku boja za neposredne zahteve Trsta in so se, zato zedinile, da bodo skupno praznovali 1. maj vsi demokratični Tržačani tako z rdečo kot z jugoslovansko, kot z italijansko zastavo z zvezdo in brez nje. tako, da odstranijo vsak razlog za nacionalistične konilikte. so angloameriške vojne oblasti postavile kot pogoj za dovoljenje prvomajskih proslav, da se ta dan razobeša samo rdeča zastava. Nedvomno ima to čudno početje namen prikriti pod eno zastavo rdečo — dejstvo, da živijo na tržaškem ozemlju poleg Italijanov tudi Slovenci. Ho teli bi odvrniti od vseljudskega praznika 1. maja določene sloje prebivalstva, da bi veliki praznik vseh naprednih narodov sveta reducirali na najožji krog delavstva in da bi s tem ločili kmete in vse široke meščanske sloje od osnovnih množic delovnega ljudstva, ki so se borile za svobodo pod svojimi nacionalnimi zastavami. USTANOVITEV SLOVENSKO-HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE V nedeljo 20. aprila t. 1. je bi! v dvorani Porsvetnega društva "Škamperle" pri Sv. Ivanu izreden občni zbor Slovenske prosvetne zveze, nato pa je sledilo ustanovno zborovanje Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, ki združuje 81 slovenskih in hrvatskih pro-je združevala v coni A 179 prosvetnih društev 7. 20.971 člani. Zaradi nove razmejitve odpade 128 prosvetnih društev z 12.729 člani, pridobili pa bomo 17 prosvetnih društev v koprskem okraju in 13 prosvetnih društev v hrvatskem delu samostojnega tržaškega ozemlja. Za predsednika Slovensko-hrvatske prosvetne zveze je bil izvoljen pisatelj dr. Vladimir Bartol, po rodu Tržačan, sin pisateljice Marice Bartol-Nadliškove. Tajnik Zveze je dr. Peterin, v odboru so Dušan Hreščak, Danilo, Turk, prof. Mišurac, prof. Kosovel, dr. Budal, Miro Presl, Marij Kocjančič, Drago Pahor in Pero Perič. V MUČENCEM IZ ULICE GHEGA Tržaška občina je takorekoč skrivaj, ne da bi bila širša javnost o tem obveščena, postavila spominsko ploščo v ulici Ghega na poslopju, na katerem je bilo pred tremi leti v aprilu na zverinski način obešenih 51 protifašističnih borcev. Družine mučencev, ki so padli v borbi proti fašizmu, so naslovile na tržaško občino protest proti temu. ker je po- PRIMORSKE VESTI stavila spominske plošče na pročelje omenjene stavbe, ne da bi bile o tem preje obveščene družine, ki objokujejo svoje drage padle. MESTNI OSVOBODILNI SVET NA TRST Dne 16. aprila je razpravljal Mestni osvobodilni svet za Trst na svoji redni seji tudi o vprašanju obnove tržaške trgovske mor- PREKOP 27 NEZNANIH BORCEV V Idriji je bila žalna svečanost ob prekopu 27 neznanih borcev, ki so jih Nemci spomladi 1945 na zverinski način pobili na cesti Idrija-Vojsko. Velika množica ljudi je stopala v sprevodu in zasula grobove 27 žrtev hitlerjevskih zločincev s številnimi venci in cvetjem. narice. Zanimivo je, da se nekateri krogi upi- j rajo lomu, četudi terjajo Tržačani in mor- J nctrji obnovitev te za tržaško gospodarstvo izredno važne panoge. Neka tržaška pomorska družba si tudi prizadeva sabotirati obnovo pomorskih zvez, V Trstu je 6.500 brezposelnih mornarjev. Zaradi tega predlagajo Enotni sindikati, da se nadaljuje izplačevanje podpor, ker denarni skladi to dovoljujejo. Tržaška javnost najodločneje zahteva vrnitev ladij. Čas bi že bil, da se prične z dviganjem potopljenih ladij v tržaškem zalivu. Mestni osvobodilni svet za Trst je v tem važnem vprašanju obnove trgovske mornarice izpriča! popolno soglasje. •i* AKCIJA ZA ZGRADITEV SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Zaradi težav, ki jih ima vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu, zaradi zagotovitve prostorov za predstave v Bredišču Trsta, je bila sprožena hvalevredna pobuda, da se zgradi v Trstu slovensko gledališče, ki naj bo dostojna reprezentativna stavba ustrezajoča vsem zahtevam in potrebam sodobnega gledališča. Primorci, Slovenci in Hrvati so sprejeli to pobudo z navdušenjem in zadoščenjem. Organizirana je bila posebna nabiralna akcija, ki se ji je zavedno slovensko prebivalstvo odzvalo z znatnimi prispevki. Ta akcija se uspešno nadaljuje. Pri-zbira Pripravljalni odbor gledališčnikov za zidavo slovenskega gledališča v TRST JE POSPREMIL PADLE JUNAKE NA ZADNJI POTI Nedeljo 20. aprila je ogromna množica tržaškega ljudstva pospremila na zadnji poti 24 partizanov domačinov, ki so padli na slovenskih bojiščih v borbi za svobodo in lepše življenje. V sprevodu je korakala tudi godba "Rinaldi" in oddelek garibaldincev. Padli junaki, ki jim je tržaško ljudstvo izkazalo svoje pietetno čustvovanje, so Jožef Šuligoj, Vinko Umek, Mario Žnebelj, Pavel Mico, Jožef Tul, Mario Glavina, Stanko Kjur-man, Jožef Gustinčič. Jožef Petaros, Leander Čok, Bruno Urzan, Karel Pečarič. Mario Bal-bi, Etore Jenko, Viktor Sosič pok. Antona in Viktor Sosič pok. Franca, Benedikt Grgič, Franc Flego, Rajmund Justin ,Ar*sand Bra-zati. Albin Eole, Ivan Versa, Franc Ribarič in Nereo Olio. Demokratični Trst bo ohranil njihova imena v svetlem, večnem spominu- DELAVCI SO RAZGNALI FAŠISTIČNE RAZGRAJAČE Dne 27. aprila, na dan obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, so skušali fašistični razgrajači z žvižganjem in metanjem kamenja preprečiti izvajanje koncertnega programa najboljše delavske godbe na pihala “Rinaldi". Množica navzočih antifašistov jo s svojim odločnim nastopom preprečila to nakano. Po končanem koncertu pa so fašistični izzivači pričakali v bližini bara "Reks" godbenike in udeležence koncerta ter jih napadli 6 kamenjem. Toda delavci so raz- gnali fašistično svojat, ki se je razletela vse strani. Značilno je, da ni policija tud1 to pot aretirala nobenega izmed fašistični!1 napadicev, med katerimi so opazili tudi govornega urednika šovinističnega glasil® "La voce libera" prof. Furlanija. Tudi ta it cident je še tesneje povezal vrste tržaštf protifašističnih ljudskih množic->•? TRST JE ŠE ZMEROM ZATOČIŠČE POLITIČNIH BEGUNCEV V marcu letos je v Trstu 18 ljudi ^ umrlo kakor pa se jih je rodilo. Kljub ti nazadovanju naravnega prirastka pa se J* prebivalstvo Trsta pomnožilo za 689 lju^1 kar pomeni, da se je v marcu 707 ljudi priselilo kakor pa izselilo. Kljub naraščajo^1 brezposelnosti ter zastoju v trgovini in >B dustriji je Trst še zmerom zatočišče razo^1 političnih beguncev, predvsem iz Pulja. splošno pa se je število priseljencev v Pn meri s stanjem prejšnjih mesecev občuti zmanjšalo- VZROK STANOVANJSKE STISKE V TRST« V Trstu je šo zmerom huda stanovanj^9 žaškega ozemlja. Slovenska prosvetna zve*® kriza, ki pa jo le delno opravičujejo podr‘‘ hiše in počasna obnova. Dne 1. marca 19^ je bilo v Trstu 264.755 ljudi, konec marca P° 265.444, torej le okoli 13.000 ljudi več kak01 pred vojno. In vendar živi v Trstu polno l)u' di, ki jih statistika ne zajema. Gre predvsem za zavezniške vojake in funkcionarje Zave*' niške vojaške uprave, ki jim ne prija stan0' vati v vojašnicah. Ne samo častniki, tudi V? jaki skušajo dobiti sobe in stanovanja, P° možnosti v mestnem središču ali pa po n® lepših vilah. Ta okolnost je verjetno najvc#" nejši vzrok še zmerom hude stanovanjs^ krize v Trstu, ki bo ublažena, čim bodo ' doglednem času odšli zavezniški vojaki smislu določil mirovne pogodbe in spordZu' ma o Svobodnem tržaškem ozemlju. * SMRTNA KOSA V Trstu so umrli 79 letna Marija Gregorž>c' stanujoča v ulici Biasoletto št. 145; GlQiC Karel, Gropada 59; Miroslav Tence; Leand®1 Čok, Lonjer; Marica Terčič. tajnica Prosv®*' nega društva v Škorkli, stara 35 let; Svetl<(l Caharija; Santina Caharija ulica Ruggefe Manna št. 23; visokošolka Tatjana Plesnič®1 | je bila prepeljana iz Ljubljane v Barkovli®1 kjer je bila pokopana; Katarina Novak. V njerska cesta 49. — Iz Nove vasi pri Rake^ je bil prepeljan v Lokev Mirca Silvester. je bil pokopan na domačem pokopališču 1 Lokvi. V Sežani je umrla Antonija Krt, ro)e' na Zabric. Pokojnim bomo ohranili troj®1' spomin. * POJASNJEN UMOR V BAZOVICI Pod zvito pretvezo sta bila izvabljena * ! Bazovico 50 letni voznik Rudolf Zadnik in “ letni Just Butti, ki sta bila umorjena- Tržaš^ policija je s pomočjo kriminalne policije eHrpelj prijela 20 letnega Jožefa Skočajd okolice Materije, ki je svoj zločin prizn1 Skočaj je izpovedal, da je izvršil oba un'£) ra popolnoma sam EDINA SLOVENSKA ESTAVBENl#1 V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjal & Calle Ram6n Lista 5552 — U. T. 64-1509 Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. TRST KAKOR SEM GA VIDELA Nikoli ne bom pozabila svojega pr-^ega prvega pogleda na Trst. Prijelja-•i smo se na Občine. Nenadno smo z višine zagledali mesto, ki je ležalo pod nami kakor na odprti dlani v blišču dvojih migetajočih luči. Bil je večer in s prvim hladom je zapihal v nas vlažni morja. Na veliko steno ob ovinku ceste, ki se spušča v mesto, je bil nekdo napisal z ogromnimi črkami; Tukaj je Jugoslavija!" V mraku smo nc>pis komaj prebrali, od veselja in Sanotjct nas je nekaj stisnilo v grlu Bilo je maja 1945, potem ko je naša vojska po hudih bojih osvobodila Trst ‘Osistov in Nemcev. Slovenci smo pri-do morja, do svojega morja! Po ■ttestu so krožile naše patrulje. Naši Jludje so drug drugemu obljubljali, da poao napravili iz Trsta naj lepše, naj-•Oolj cvetoče, najbolj srečno mesto v Evropi. Trst je lep zaradi morja, ki se od-Plr3 pred njim kakor okno v vet, lep faradi posebne lepote kraških gričev, ca obdajajo kakor skalnat amfiteater. Mesto, ki se ni moglo dovolj razmahniti v širino, je slikovito zraslo v Vlsino, na strma pobočja, od koder tečejo njegove ceste proti morju kakor reke. V zgradbah samih pa ne najdeš posebnih lepot_ nič tistega, kar dajalo Trstu svojstven in očarujoč 1Zraz, kakor ga imajo navadno stara ''fiesta. Uradna poslopja so večinoma 2Qiajena v avstrijskem uradnem slo-9u, ob ulicah se vrste sive verige zmerom enakih hiš, ki šele v predmetjih ^obe nekaj pristnega. V stranskih ulicah se suši na oknih raznobarvno pe-rllo, na cestah leže olupki, kupi vsakovrstnih odpadkov in smeti. Po naših Pojmih Trst ni snažno mesto. Najbrže ki mu bilo tudi v tem pogledu pre-°ej koristilo, ko bi bil postal naš. Nič ne dvomim, da bi zaživel, kakor nikoli Prej! Skoraj dve leti sta pretekli od tistih ^ni našega prvega navdušenja, od ti-obljub, da bomo napravili iz Trsta srečno mesto. Trst je postal 'neodvisno ' ozemlje. Tisti, ki so to storili, se niso vpraševali, kako bodo ljudje tam z>veli. Kako živijo danes, sem kmalu videla, ko sem pred kratkim spet obijala Trst. Izložbe so polne, prepolne raličnega btaga. Zdi se ti, da si prišel v deželo i2obilja. Kako potem, da so ljudje na sPlošno mnogo slabše oblečeni kakor Pri nas? Zakaj hodijo mnoge tržaške gospodinje na trg bosih nog in v razdanih copatah, kakor da v mestu ni nogavic in čevljev? Te pomanjkljivo p^ute, slabo oblečene ženske, žene de-OVcev in nižjih uradnikov, hodijo mi-izložb, kjer so na ogled različni c®vlji in svilene nogavice. V Ameriki “S moraš za nogavice Nailon postavi-1 v vrsto, v Trstu pa lahko stopiš v rgovino in jih kupiš, če. . . Da, če. . Kc,r poglejmo na cene! Lepe svilene Nogavice stanejo tudi do 2000 lir, na-Vadne flor nogavice 700 lir, ženski Cevljj od 4000—6000 lir, moški od 6000 8000 lir. Še višje so cene blagu in svili. Dobro volneno blago za moško °oleko stane meter 6000—9000 lir, za ?®nsko 3000—6000 lir, pristna svila °koli 3000 lir, umetna svšila ki ni ^redna počenega groša, 1000 lir me-er- In tako dalje. Pri tem moramo ^Poštevati, da so plače, nameščencev delavcev, če jih preračunamo v di-j^je, mnogo nižje od naših plač in ^0 Tržačani po uradnih cenah ne do-na živilske karte niti toliko ži-^Gz<3, da bi pri zelo zmernem teku odoščalo za polovico meseca. Za Qkih dvajset dni v mesecu morajo torej kupovati živež po črnoborzijanskih cenah v "prosti prodaji". Zdaj se ne čudimo več, zakaj gredo tržaške gospodinje zaskrbljenih obrazov, slabo oblečene in slabo hranjene, mimo polnih trgovin blaga in živeža. Tudi meso, moka, sladkor, maščobe, vse je drago, nedosegljivo drago. Zanimivo je tudi, da so v tržaški ribarnici celo ribe mnogo dražje kakor pri nas, ki jih moramo od daleč dovažati. Dobre ribe plačaš 400 do 1000 lir po kilogramu in to v mestu, ki leži ob morju! Da, v Trstu je tega in onega dovolj, ampak samo za nekatere. Razcapani, sestradani otroci, ki morajo prosjačiti pc ulicah, srečujejo redke neznansko elegantne dame, opravljene z vsem razkošjem tega sveta. .Ali se potem ču-dite< da se delavski razred ozira v Titovo Jugoslavijo kakor v obljubljeno deželo? Zelo žalosten pojav, ki spremlja ah-gloamerišk.e okupacijske čete po vsej Evropi, je porast prostitucije v Trstu. Okupacijske oblasti se ne potrudijo, da bi ljudstvu nudile delo. V tržaškem primeru so celo nasprotovale razvoju industrije, da ne bi preveč okrepile naprednega delavskega razreda. Zvečer tu in tam srečuješ mlada, komaj petnajstletna dekleta, ki že kažejo sledove svojega žalostnega poklica na našminkanih obrazih. Spremljajo jih pijani zavezniški vojaki. Toda okupacijske čete se bodo umaknile, v Trstu ostane vsega skupaj komaj 10.000 An-glo-američanov, niti petino tega, kar je danes tam. Med tržaškimi "veselimi dekleti” bo torej nastala gospodar-i ska kriza. Ponterosso, tam je znani tržaški trg: stojnica pri stojnici, cvetje, sadje, zelenjava, zraven pa mesnice. Branjevke so večinoma Slovenke doma iz okolice ali iz predmestij s slovenskim prebivalstvom. Rada se ustavim pri njih, včasih povedo marsikatero dovtipno v svojem pristnem tržaškem narečju. Poleg mene kupuje revno oblečena ženska srednjih let zelenjavo. Ali sem rekla: kupuje? Izbira in nazadnje izbere eno samo črno redkev. Prodajalka ji nekam prezirljivo zaračuna devet lir. Ženska spravi redkev v mrežo, odšteje tiste uboge lire drugo za drugo in se s klavrnim nasmeškom obrne k meni. "Moj zadnji denar", pravi. "In doma imam otroke." Vidite, to je zame današnji Trst! Redki luksuzni avtomobili z elegantno oblečenimi damami, ki sploh ne vedo, koliko stane življenje, ker imajo vsega preveč, in takšne skromno oblečene, zaskrbljene ženske, ki ne vedo, kako bi prehranile svoje lačne otroke — te pa so v večini. P. K. Tretja obletnica UNIČENJA SLOVENSKEGA RIHEMBERKA 15. februarja 1944 so nacifašistični okupatorji uničili veliko slovensko vas Rihemberk. Do temelja so jo porušiti, oropali vaščane in jih odpeljali v nemško suženjstvo. Nemški barbari so tistega dne aretirali preko 600 naših ljudi. Žrtev nemških barbarov ni bil samo Rihemberk, ampak tudi Komen. Področje med Rihemberkom in Komnom je bilo za nacifašiste in njihove satelite eno najbolj nevarnih prehodov, kajti tam je gospodarila partizanska puška, tam so bile uničene ko Ione in kolone do zoba oboroženih okupatorjevih vojakov, tam so ležale blinde in tanki ( tam je bilo pokopališče kamionov in avtomobilov, tam je bilo pokopališče sovražnih vojakcv. Podli sovražnik se je za svoje poraze, ki jih je doživljal na tem področju maščeval nad nedolžnim civilnim prebivalstvom Rihemberka in Komna. Zato je 15. februarja 1944 opustošil imenovana kraja in ljudstvo pregnal v nemško suženjstvo. Na rihemberškem gradu si je postavil močno postojanko misleč, da bo s tem obvladal to področje. Toda zločini v Rihemberku in Komnu so delovali nasprotno, vžga-! li so še večjo mržnjo in še večje ju-j naštvo partizanskim borcem v svobod- J nih gozdovih. Tudi trdnjava rihember-škega gradu je padla v roke naših borcev po težkih bojih in žrtvah. Ljudstvo je zmagalo in kakor je padla rihem-berška trdnjava tako je bil premagan tudi nemški vojaški stroj. Zasijala je svoboda tudi Rihemberčanom, ki so ogromnu žrtvovali in imajo velik delež pri osvoboditvi Slovenskega Primorja. Vsako leto se domačini in bližnja okolica s tugo spominja usodnega dne 15. februarja in priredi na obletnico žalno proslavo. Tako je bila tudi letos sveta maša zadušnica za padle v veliki domovinski vojni. Ob lO.uri predpoldne pa je bila druga slovesna maša s purimernim govorom g. kaplana. Zvečer je bila kulturna proslava, na kateri so sodelovale vse vaške organizacije in okoliški pevski zbori. V spominskem govoru je govornik v jedrnatih besedah orisal preteklo borbo in politični položaj takratne dobe. Preži- j veli tega velikega zločina so poveda-1 li o grozotah, ki so se dogajale tiste I dni, nakar so nastopili pevski zbori s pesmijo "Žrtvam" in "Pozdravljena domovina". Sledile so recitacije, ki so se nanašale največ na zgodovino Rihemberka in njegovega gradu. Izvedena je bila tudi ruska drama dvoce-janka "Katjuša". Program kulturno prosvetnega dela j je bil bogat in pester, i Rihemberčani hodijo kljub težavam in zaprekam po poti, za katero so mnogo žrtvovali, ker so bili preganjani. Ljudstvo po tolikem trpljenju težko pričakuje priključitev k Jugoslaviji, ki je na pragu. V novi domovini bodo prebivalci Rihemberka s še večjim elanom doprinesli svoj delež k veliki graditvi srečne bdoočncsti in boljšega življenja. * (Op. ured. Kakor' je razvidno so Rihemberčani dosegli svobodo za katero so se bojevali in mnogo žrtvovali. Ni torej resnica, kakor v zadnji štev. piše "Duhovno Življenje1', da Rihemberčani niso dosegli one svobode, po kateri so hrepeneli.) Pismo od doma Iz Dobrne piše ssetra bratu in med drugim pravi: To je prav, da imate svoja društva, ker tam vsaj zveste vse kaj se godi pri na.s in tako kot je resnica, ker argentinski časopisi gotovo ne pišejo resnice in pišejo proti Jugoslaviji. Mi že vemo kakšna država je tam. Pri nas se dela na veliko. Saj pa je tudi treba na vse strani, zidat hiše, mostove in tovarne. Ko bi le mir bil, pa bo Jugoslavija v par letih čisto drugačna, kot je bila pred vojno. Bo imela svojo industrijo in ne bo treba uvažat iz drugih držav, ko imamo toliko rud pri nas. Ravno sem čitala, da je dosti Jugoslovanov, izdajalcev in vojnih zločincev, med njimi Pavelič, prišlo v Argentino in da so tam demostrirali jugosl. državljani. Saj še tu zgago delajo in zavirajo, kateri bi radi staro Jugoslavijo nazaj. Pa po uradih so še velike nepravilnosti, ker delajo tako, kot so pred vojno. Pa čistijo povsod in jih nekaj dorjo pred sodišče, druge pa vržejo iz službe. Saj jc treba napraviti red, ker je treba ,delati v novem duhu, ne pa, da se siromake, ki so vse izgubili še sedaj prezira, a oni, ki so bili doma, da bi vdobili vse mogoče. Vi tam veste, kaj se vse piše o nas, pa ne verjamite. Slabo pišejo le zato, ker jih jezi, da se tako obnavlja. Sedaj napeljujejo elektriko po vseh vaseh, hočejo vse elektrificirat. Prej v jug. so komisije mnogo požrle in pa še iz inozemstva ro mogli priti gradit inženirji, češ, da naši ne znajo, samo da je več stalo. Pri Beogradu so mostove čez Donavo in Savo prišli pomagat gradit iz Rusije. Pa to so velikanski mostovi. Rusi nacn pomagajo kot bratje, ne pa kot izkoriščevalci, kar bi radi Angleži. Naši nekdanji magnati in duhovščina pa z njimi drži, namreč i Angleži, ker ti bi radi imeli naše bogale rudnike in drugo... Pozdrave — sestraAnica. Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto Vabi tem potom vse cenjene rojake na VELIKO TEKMO KEGLJANJA Ker se napovedana dne 11. maja ni vršila vsled štetja se ta vrži v SOBOTO 24. MAJA v društvenih prostorih ulica Simbr6n štev. 5146, ob 2 urah popoldne in z sledečimi dobitki: 1.) Zapestna ura. 2.) Žepno pero. 3.) Ovratnica za možkega. 4.) Steklenica likerja. 5.) Vermuth. Vljudno vabi ODBOR G.P.D.S. Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S” tl os tar Anton Triunvirato 4223 TJ. T. 51-0732 Se priporoča rojakom dobro znana ČE VLJ ARNIČA L. BRANKOVIČ Morlote 138 La Paternal FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beir6 5671 U. T. 50-5383 Krofnčnica L KO POM, n U S A J A vda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO |Ly KONFERENCA JUGOSLOVANOV V ARGENTINI Dva velevažna dogodka za jugoslovansko naselbino v Argentina sta so v kratkem času odigrala, to je Konvencija Slovenskih društev in Konferenca celokupno jugoslovanske kolonije. So to dve široko obsežni potezi, ki bodo globoko uplivali r.a razvoj, združitev in napredek vsega jugoslovanskega iz-seljeništva širom Argentine. Zadnjič smo poročali obširneje o Konvenciji slovenskih društev, danes hočemo nekoliko poročati o poteku Konference, ki je za nas Slovence, kot sestavni! del jugoslovanske kolonije, toliko važna, kakor Konvencija sama. Kakor je bilo javljeno se je Konferenca otvorila z slovesnim shodom, ki se je vršil v r.odeljo 4. maja v gledališki dvorani "Teatro Nacional de Co-media". Vdelež.ba ni bila tako velika kakor se za take shode spodobi. Mogoče je bilo temu vzrok pomanjkanje propagande, kajti mnogi sploh niso vedeli da se shod vrši. Shod je otvoril naš zbor, ki. je bil sestavljen iz vseh slovenskih društev, katerega je vodil tov. Samec. Zapel je argentinsko himno ir, "Hej Slovani", na kar se je pričela vrsta govorov. Najprej je v imenu pripravljalnega odbora Konference govoril tov. Ivo Sazunič, ki je v dobro izraženem govoru povedal pomen Konference. Povdaril je na nujnost združitve vsega jugoslovanskega progresivnega izseljeništva za splošen napredek na socialnem, kulturnem in gospodarskem polju, kakor tudi za napredek naše nove domovine republike Argentine. Dejal je, da ima jugoslovanska kolonija velike možnosti za ustanovitev velikih strokovnih in. konzumnih zadrug, skupnega društva vzajemne pomoči in vse to je izvedljivo ako pridemo do popolne združitve vsi Jugoslovani v Argentini, in damo za ta načrt na razpolago vse naše moči za uresničiti delo, ki smo si ga začrtali. Nastopili so še razni govorniki, med njimi tajnik jugoslovanskega poslaništva tov. Dalibor Jakaša, inženir Djukič, Emil Semolič v imenu Slovenskega Sveta in predstavnik Slovanskega Združenja tov. Dramazonek. Popoldne isti dan, so je Konferenca pričela v Jugoslovanskem društvu Samopomoči na Boki. Po izvolitvi predsedstva se je prešlo takoj na dnevni red, ki je bil sestavljen iz 14. točk. Videti je bilo da so se organizatorji Konference dobro pripravili, kajti vsaka točka jo bila že prej dobro preštudirana po posebnih komisijah, katere so podale svoj natančen referat o svojem načrtu na posamezno točko v dnevnem redu. Najobšimejši in najbolj natančno podan je bil načrt o ustanovitvi enega samega in močnega Jugoslovanskega društva na podlagi samopomoči. V tem načrtu je bilo natančno razloženo o koristi, ki bi jo imel vsak naš izseljenec od te ustanove v slučaju bolezni, brezposelnosti, nezgode na delu itd. Zelo dobro sta bila podan« načrta o zadrugarstvu in o kulturnem delovanju, kakor tudi o zgradbi novega jugoslovanskega doma, ki bi bil središče vsega jugoslovanskega gibanja v Argentini. Prvi dan Konference se je omejil le na čitanje načrtov, ki so bili v večini obširni in natančno sestavljeni. Naslednji dan se je pričelo razpravljati o predloženih načrtih. Za Slovence sta bila vredna diskusije le dva načrta, namreč o skupnem domu in o edinem jugoslovanskem listu. Slovenska delegacija, ki je v številu 52 delegatov nastopala kompaktno pod pokroviteljstvom Slov. Sveta je enoglasno bra- nila stališče "Slovenskega Glasa”, to je da mora ostati zraven "Izseljeniškega Vestnika" tudi “Slov. Glas" kot glasilo Slovencev. Kajti videli smo nepraktično, da bi bil en sam list, pa tudi če bi isti pisal v vseh jezikih etničnih skupin ki sestavljajo jugoslovansko kolonijo. Slovenci najbolje poznamo razmere slovenske kolonije in za zadostiti zahtevam iste je neobhod-no potrebno da obdržimo naš list. Imeli smo pred očmi tudi možnost da bi med Slovenci lahko izšel nov list izdan po beguncih ir. nasprotnikih nove Jugoslavipje, da bi vporabili pomanjkanje slovenskega glasila in to priliko i^korisliliv svoje namene. Po več urni debati je bil končno sprejet naš predlog. Naše mišljenje o skupnem jugoslovanskem domu ni bilo nasprotno. Toda ako smo se hoteli ravnati po sklepu Konvencije slovenskih društev smo morali vpoštevati da je Konven-! ciia sklenila ustanovitev enega same- j ga skupnega doma, ki bi bil središče vseh Slovencev. Že iz praktičnega raz-1 loga je potrebno da obstoja še eno središče za Slovence ker se Slovenci nahajamo lcčeni od ostale jugoslovan-ke naselbine s precejšnjo razdaljo, seveda ako bi bil sprejet načrt o zidanju lastnega doma tam kjer se nahaja Jugoslovansko društvo Samopomoči. Naše mnenje je, da ko se pripravlja načrte, najsibo o katerikoli združitvi, je treba delati previdno in preštudirati vse faktorje, da bi ne prišli do nasprotnega rezultata. Ko je bila izčrpana debata o ostalih načrtih, ki so bili sprejeti, je Konferenca prešla na volitev Centralnega Jugoslovanskega Sveta, ki je bil po- tom tajnih volitev izvoljen. Ta odbor, ki je precej številen bo imel nalogo pcvezatj vse kulturno, socialno in gospodarsko gibanje v jugoslovanski koloniji. Pod njenim ncdzorstvom bodo delovale vse gori omenjene institucije, pomoč domovini ir. naš tisk. V tem Centralnem Jugoslovanskem Svetu so razmeroma zastopane vse etnične skupine jugoslovanske naselbine, tako da bo igral ulogo centralnega vodstva v juqoslovanskem izseljenstvu v Argentini. V jugoslovanski koloniji se je v zadnjem času izvršila velika izprememba, cela revolucija. Podirajo se stara na-sprotstva in zida se novo jugoslovansko skupnost v izseljer.ištvu, po zgledu naših bratov v novi Jugoslaviji. M. Š. ★ Na Konferenci je bil izvoljen sledeči odbor, ki tvori najvišje vodstvo oziroma Centralni Jugoslovanski Svet, in kot tak je najvišje predstavništvo jugoslovanskega izseljenstva v Argentini, funkcije pa so takole izpadle: Predsednik: Rude Mikuličič Podpredsedniki: Emil Semolič, Ilija Draškovič, Trifko Perišič, Nikola Ka-zandjev Glavni tajnik: Peter Zanetič Tajnik: Peter Petkovič Tajnik za Tisk in Propagando: Mate Bojanič Zapisnikar: Elida Faraguna Blagajnik: Ivo Sazunič Podblagajnik: Josip Oguič Odborniki: Ir.ž. Borislav Djukič, Sta nislav Baretto, Boris Košuta, Josip Škodnik, Josip Samec, Franc Štekar, Mate Ljubičič, Franc Vouk, Anton Za- FABRICA DE MUEBLES ARTIST1C0S LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO PROVENZAL - COLONIAL - RUSTICO FADEMAR .Soc. Resp. Ltda. — Capital S} 100.000 ☆ Valentin Virasoro 1865 - T. A. 54 - 6656 Buenos Aires netič, Josip Vugdelija, Mihael Fredo-tovič, Pepca Kodelja, Anton Tulič. Pregledovalci računov: Dirko Filipovič, Ferdinand Cotič, Štefan Ogre-sta. Resolucije sprejete na Konferenci objavimo v prihodnji številki ker smo mnenja, da iste prestavimo na slovenski jezik iz kasteljanskega originala in to zato ker čitajo naš list predvsem naši izseljenci Slovenci in pa tudi zato ker pošiljamo list tudi v domovino. Znamenit goriški rojak Eden izmed bolj znamenitih goriških rojakov je bil tudi dr. Frc-nc Močnik rojen v Cerknem. Služboval je izprva deset let 09 normalni šoli v Gorici, potem je učil na šokih šolah v Lvovu in v Olomucu, leta 185! pa je prevzel mesto dolskega svžtmka 'n nadzornika ljudskih šol v Ljubljani, odkoder je bi! v isti lastnosti premeščen leta 1860 * Gradec, kjer mu je bilo izročeno nadzorstvo ljudskih šol ’in realk na Štajerskem in Koroškem. Kot šolski nadzornik za Kranjsk0 je dvignil zanemarjeno ljudsko šolstvo s tem, da je leta 1851 sestavil za glavne šole učni načrt, ki je v njem določil za slovenske otroke v prvem razredu po osem ur pouk^ na teden v dotlej prezirani materinščini- Pa tudi v ostalih ljudskih šolah se je P°_ znala njegova spodbujajoča delavnost, sodelovanjem Andreja Praprotnika in drugi*1 so po njegovih navodilih sestavili celo vrsto učnih knjig: slcvensko-nemški abecedni , razna berila za slovenske šole, nemška berile za nenemške ljudske šole in mali nefl1 ško-slovenski besednjak. Sam pa je sestavi po lastnih izkušnjah računske učne knjig® za ljudske in srednje šole, ki so bile ra 1 svoje znanstvenosti in lahke umljivosti dolg desetletja v uporabi po vseh avstrijskih Šolah in v raznih jezikih. V računskih veda je bil Močnik znamenit strokovnjak in je *a priznanje dobil tudi odlikovanje* Močnik je skrbel tudi za zboljšanje slabij gmotnih razmer kranjskega učiteljstva. K«-niti učitelji osnovnih šol niti njihovi rodbin ski člani niso dobivali pokojnine, je usta novil "Društvo v podporo vdov in sirot krani skih učiteljev", in na njegovo prošnjo je V° darila Kranjska hranilnica šest tisoč gol 1 nctrjev kot glavnico, s katero je društvo zacJ pali na Konferenci je dospelo prepozno. Av. Fr. Beir6 4916« T. A 50 - 5591. David Gril, Mar del Plata: Poslano Val" pismo je bilo vrnjeno radi nepravilnega n slova. Naprošamo Vas, da nam javite Pr vilen Vaš naslov. ZA TISKOVNI SKLAD Pipan Leopold ................... $ N. N................................ „ 1 '' Ferdinand Cotič ,, 8 2 ^ Naš rojak Anton Šinigoj iz Rio Negro, k letalom odpotuje v Jugoslavijo, da cbi Zagrebški velesejm, je daroval za tisko sklad $ 100.—. Vsem darovalcem najlepša hvala! i * Pozor rojaki! PRESELITEV URADOV POSLANIŠTVA Jugoslovansko poslaništvo javlja našin* jakom, da so se uradi Poslaništva prss® iz dosedanjih prostorov (Avda. de ^a., 1370) v prostore Poslaništva, ulica C H CAS 1705. j Vsa korespondenca so mora zato o a daj naprej pošiljati na: Charcas 1705. ^ Iatotam se bodo sprejemali rojaki v uf da v našem udruženju lahko mirno prepustite vse slučaje odedlku, ki je nalašč zato organiziran. Sodnijski odnošaji v razvoju naše obrti so ravno tako potrebni, da so v rokah zanesljivih odvetnikov kakor vse druge vaše stvari-Poznamo mnogo naših rojakov ki so poskusili svojo srečo kot spretni rokodelci v neodvisni lastni delavnici. ------- pustili so, — ter šli zopet delati pod vodstvo tujih gospodar' jev. Vprašamo: zakaj? Za dosego uspeha pr> svojem podjetju ni dovolj biti dober mojster, potrebne so tudi druge lastnosti za uspeh; in ako jih dober mojster nima, mora skrbet’ da doseže vse te potrebne lastnosti. t#r da jih združi s tistimi lastnostmi ki jih ž® jugoslovansko Trgovsko in Indutrijsko Udruženje” (UNION INDUSTRIAL Y COMERCIAL YUGOSLAVA) Vabi tem potom vse naše industrijalce, trgovce in intelektualce na SESTANEK, kateri se bo vršil v NEDELJO 25. MAJA ob 9 uri zjutraj v prostorih G.P.D.S. v Villa Devoto, ulica Simbrčn 5148, s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Položaj stanovanja. 2. Bodoče delovanje. 3. Razno. Točnost in polnoštevilno vdeležbo priporoča ODBOR mesecih. Je pa več prizadet delodajalec ker po končani bolezni potrebuje delavno moč. ki jo dosti težje nadomesti kot pa delavec delodajalca. — — Vsem. ki smo začeli s svojo trgovino, nam je dobro znan križev pot ki smo ga morali prehoditi da dobimo dovoljenje za vršiti svojo obrt: in ako smo tploh imeli srečo da nismo nasedli na liman-ce sleparskemu izkoriščevalcu, da nas ni že opeharil za precejšnjo svoto denarja, z eno ali drugo pretvezo da smo v jako nevarnem položaju protipostavnih akcij, kar enkrat pre- C a s a “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. de Victor M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermiidez U. T. 50 - 4791 poseduje, na ta način bo uspeh njegovega podjetja zagotovljen. Ravnati se moramo naravnost po modernem razvoju večjih produktivnih družb, mo' ramo vzeti ravno isto v poštev v razvoju naše obrti ali trgovine: vse moramo dobro prešteti, dobro zabeležiti in premeriti; v Sit' šem pomenu besede: neobhodno potrebno je nadzorstvo našega razvoja v trgovini, kakor v delavnici. Kadar smo snovali združitev vseh naših trgovcev in industrijalcev imeli smo največ v poštevu kje in kako lahko koristi eno takšno združenje našim rojakom. Seveda to naše združenje se je šele seda) začelo razvijati in priporočljivo je, da se pojasni da nobeden dvom o uspehu ni upravičen ker uspeh je in bo gotov povsod tam kjer se nastopa skupno z združenimi močmi-in dosegli bomo isto kar so dosegli naši bratje v Jugoslaviji, — — ker v slogi j® moč! — — in kar je glavno: dosegli bomo lažji in boljši razvoj gospodarskega polo žaja naše kolonije. Rudolf Ukmar Kadar pošiljate zavoj© v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do: Bratov KEitEK CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES RUDOLF K L A H I C INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES RABIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650 Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA- do He-crea in nazaj: Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A- 749 - 589 Rio Carapachay (atev.) 17 _ 20. Ma)c, \w "SLOVEN8KI GLAS” »ti. f Gias Izgubljenci č ^ favno imamo tukaj več naših društe/ 0r9anizacij, so še marsikateri naši rojaki, * Poznajo še nobenih. Kakor jaz, tako kislim j ^ m da marsikateri je te obiskal, da bi stvar razjasnil ter jih spravil na pravo Večkrat je naše delo imelo dober uspeh, jg L .» ^ v na na^in naš trud poplačan, a j Jalost so mnogi, ki niso hoteli in še dan-( 98 nočejo o naših društvih in tisku ni-'6sar slišati.' j kratkim sem obiskala neko slovensko , , ln° in PO raznem lazgovarjanju jim n®m Pripovedovati tudi o našem delu, o rem niso nič vedeli. Ko sem jim vso ° razložila jim predlagam naj se vpi-l v naše organizacije, naj se udeležijo 1 Prireditev, posebno pa onih, ki se 0 za pomoč domovini. Na vse moje go-l^eti*e 'n predloge pa dobim kratek od-r- Mi se zabavamo boljše med tujci, . r Pa med domačimi! Jugoslavija si bo j znala pomagati brez naše pomoči, ker L °v se itak ne mislimo več vrniti; za 10 , 0tn imel pokojnino (jubilaci6n), in tako j tahko živel brez si delati slabe krvi!" ; al)e jim predlagam naj se vsaj naročijo ^ našo glasilo Sloveski Glas, misleč da bodo pazljivo čitali prej ali pozneje bo obudil slovenski duh, ki ne dvo-■ da je še v njih. Tudi na to dobim slab ovor; "Cernu bomo čitali stare novice če (ukajšnjih časopisih čitamo vsaki dan '0Vq j” ^ ° človek pomisli na take odgovore, bi se Žalosti razjokal. Meni se ti naši izgubljo- ^AKci* ^stnoga gospoda Štefana Franca Pirha. lvsega predsednika banke, Trust d. d- °sPod, to pot. ni rojaki smilijo, ker so zaslepljeni in no vidijo več, kot do konca svojega nosa- Toda prišel bo dan, ko se bodo bridko kesali za svoje vedenje, ko bodo videli trume rojakov ki se vračajo veselega obraza in z zadovoljstvom v srcu v domovino in s čisto vesljo, ki se zavedajo, da so pomagali svojemu narodu po svoji možnosti, ne le materjai-no marveč tudi moralno. Ker naši hrabri borci so dobro vedeli in to jih je tudi vzpodbujalo v borbi, da po vsem širnem svetu m trdi na tej strani oceana, skozi vsa leta vojne so vtripala slovanska srca z eno samo željo: Zmago! Ko bodo ostali ti nezavedni rojaki sami se bodo zavedali svoje zmote, tujina se jim bo zdela premrzla in želeli si bodo spet v rojstni kraj. Tedaj jih bo vest vprašala: Kaj si napravil dobrega za tvoi narod?, Takrat pa ne meni, ampak sebi si bodo dali kratek odgovor: ničesar! Sonja Golja FEDERAOON JUVENIL YUGOSLAVA Temario del Primer Congreso BUENOS AIRES, JUNIO 14 — 21 DE 1947 ONARNA UMKA MOLITEV Usliši Že (Pri svojega slugo! ^ajset let te nisem prosil za uslugo. 6isnje čase bil sem v banki pj-esident, ■‘Vel sem od delnic in od rent — pomoč mi tvoja bila je odveč, cli asti iter ve vsak. v bančnih poslih nisi strokovnjak. zdaj vse je preč). J°spod, dv, ajset lot te nisem prosil za uslugo. -u Pot, j^Mlostno ozri na svojega se slugo: , “11 malorijo, tifus in kugo, 6r°, sifilis in drugo nadlogo 'Mladinsko, progo". s Pročelja moje bivše hiše , 1111 vsak dan roga trasparent, kjer piše: ’vela Mladinska proga!") °sPod, te preklete mladinske brigade da grade, rušijo naše nade, , 6rce nam počasi leze v hlače: 0r^a pa le nikdar ne bo drugače. •ato uvedi prej omenjeni postopek ,, ftcim breme dvoma dvigni z ramen. “Me* 'm z odličnim spoštovanjem, S, Amen. Šlo Če to storiš, navzkriš 000 prihrankov novi državi, ttioreš jih potem dostavi L*°i žep- a Vsti * ta ac 'c «< dr. 'e: ie fte it! Vc ta] «c trii 3c no U? Domače vesti SLOVESEN TE DEUM Ob priliki druge obletnice zmage nad naci-fašizmom se bo v soboto, dne 24. t. m. pel slovesen Te Deum v sirio-libanonski cerkvi Svetenga Jurija, ulica Canning 1261. Večernice ob 18.30 uri, Te Deum ob 19.30 uri. Cerkveni obred bo izvršil N. V. Škof Teodor (član moskovskega patriarhata sa vso Rusijo). ŽALOSTNA VEST Dne 7. aprila t. 1. je v Prvačini pri Gorici preminula Jožefa Sulič v starosti 70 let. Pokojnica je mati naše znane, in požrtvovalne pevke Zofke ter brata Franca in Cvetka- V domovini zapušča še 5 otrok. Tovarišici Zofki, kakor tudi bratom in ostali družini naše sožalje! Žalujočim starišem naše sožalje! Udruženje Svob. Jugoslavii1 Odbor Pineyro. BOLEZEN V bolnišnici Pirovano je internirana Karmela Turel, žena našega požrtvovalnega delavca Mirkota, člana društva Ivan Cankar v Saavedri. Dobila je notranjo infekcijo in rešili so i jo z penicilino, katero so ji tekom celih | 15 dni injektirali. Nevarnosti ni več nobene in upamo, da se I Karmela povrne na svoj dom tekom tega tedna. Želimo ji hitro okrevanje! ZAHVALA Sporočam vsem prijateljem in znan1 da sem( po dveh mesecih moje bolezni pustil bolnišnico Durand in se nahaja1*1 svojem domu. Izrabim priliko in se potom Slov. najtoplejše zahvalim vsem rojakom, me v času moje bolezni radi nezgode skovali. Kvala prijateljem za nabiranje Pr*s^ kov meni v pomoč in vsem onim, ki 9°» prispevali. Enako tudi se za pomoč za!>v Svob. Jug. v Villa Scaso za poslano pomoč. Vsem moja hvaležnost in zahvala! ; Alojz Bizaj in dru^*1 Villa Madero KIMEN Dne 26. aprila se je poročil rojak Slavko Mozetič, sin poznane Mozetičeve družine v Cordobi, z gospodično Saro Ceballos. Na s vadbi se je zbralo veliko število starih prijateljev in znancev, ki so se spomnili tudi na slovensko pesem. Mlademu paru, čestitamo! PRERANI GROB Dne 30. aprila je umrla v Florencio Vo rela 3 letna N61ida Ivančič, hčerka Josipa in Marije Ivančič, Slovenska jiiridičn^ Pisarna Odškodnine, Odslovitve, Nezgod«' Dedščine in vse Sodnijske Tramitaci)9 Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 119 - Piso 8 , Escritorio 823 (Nasproti Obel>5^ T. A. 35 - 6243 Buenos __________ ELECTRICIDAD Y PLOMERl^ JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos M TOVARNA POHIšT^ VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 219-261 VILLA ESCASO U. T. 652-« TISKARNA Rudolf tivec SARMIENTO 40 C«1 Pt ie nii Vi: dc ,c< Vc Hi te 91 U TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C.CflRRE0J9d^J s. i ■ * •■! Beležke z dežele Ravnine se človek naveliča prav ta- 0 kakor enoličnega življenja. Toda ***> kot ravnina pa utruja danes ljudi fuPno življenje mesta. Zato ni čudno, 13 ninogi meščani nestrpno piičakuje- 1 ,lste r,a leto strogo in skopo odštete da pohitijo v naravo, v hribe. Citirani svat se želi oddahniti v goz-0vih, čimbolj samotnih in zaraščenih l°zodovih . . . . Zanimivo je poslušati te ljudi ko se Zlio v gore in zanimivo ko se domov ^čajo. Med em ko ene vsaka maj-a stvar razveseli: gorovje, voda, ki VlJe ob železniški progi, kcze, ki so visoko v strmem gorovju, bajte in od sonca zagoreli obrazi, v vsaki stvari najdejo vredno zanimanja. Drugi pa kašo topi prišli, tako se tudi topi vračajo. Tarnajo, da je v^e propaganda in da niso videli ni hste toliko opevane narave. Iri kakšna draginja! Draginja je zato pa je dvakrat škoda, da ne tisti kratek in dragocen čas bo-izkoristiti. ^di pravo veselje je v človeku in 12ven. njega. Od tod tolikšna razjed enimi in drugimi. Eni so na -1 da imajo doma vse pri rokah, j ‘ta jih neprestano mami radio, god-kino, ples, družba, bogate izložbe toedtem ko drugi, čeprav živijo v imajo zdrav čut do podeželske-, življenja in do narave, zato tudi Jaejo na deželi iskani razvedrilni žl*6k in zadoščenje. se popotnik vozi v vlaku iz Cor-proti San Roque, takoj ko pusti postajo Calera, zavije ozkotirna 1 med hribe in to je za letoviščar-užitek. Na obeh straneh želez-proge se dviaajo več in manj gore. Popotnika obide občutek, se je oddaljil mrzličnemu življenju, leto in v mnogih primerih mno-udarja na utrujene živce. Zado-'T >o opazujejo popotniki na vse stra- . ■ 5or visoko v hribu se dviga visoka q ^nosiva stena, ki zgleda kakor stran rtf’HorOInnR octarte knjige. Tam je nekaj \ Qi ^1Sano. Ko vlak vozi mimo, se čuje y °Sr>o branje popotnikov "Recordcd človeka obide hladen občutek: če-- ta napis v tej medgorski tišini1? Sko-. se jezil na pisca, ki se drzne ■jjj. 1 počitka željne popotnike. Toda y ^el prodira dalje; to ni napisal na-i, 6n zidni mazač, izbran je kraj in v rori napis. Morda se je pisec tod m užival tihi mir, a mu je misel 11,0 za trenutek ubežala v Lidice. . De stotero Lidic preko razdejane Evro- »01; 10 som zadnjikrat potoval po tisti ’ in ie vlak zavozil med hribe, se dan. že naaibal h koncu, a visoko v '“'J p« io dalo še razločno brati: Re-0t(tad Lidice! . . . ★ ^ Slovenskem Glasu od dne 21. aprili ,Cltam prijetno izjavo, katera je bila na Konvenciji slovenskih društev | “Uenos Airesu, v naslednji številki Cj. ^ Pa obširen opis o poteku Konven- družitev naših društev v Buenos je važnega pomena tudi z.': 6 ostale Slovence razkropljene ši-žnf1 ^r9entine, saj je bil Buenos Airos središče slovenskeaa kulturne-“ Pa tudi političnega aibanja v Ar--fitini. Zakaj tudi političnega? Zato. r pečina Slovencev nismo bili nev-n’ ob razvoju svetovnih dogodkov, posebno onih ne, ki so se razvijali v naši domovini. In prav rezultat teh dogodkov je glavni faktor, ki nas sili k skupnosti. To je tudi dckaz, da smo Slovenci v tujini, vkljub mnogim medsebojnim potrebnim ali nepotrebnim prepirom, ostali večinoma zvesti domovini. Združitev ne sme značiti odhod enih in prihod drugih, marveč združitev vseh naprednih sil, ki se skupno podvržejo disciplini organizacije. Brez te discipline ne bo sloge in brez sloge ne bo skupnosti. Brzojav predsedstva Ljudske Republike Slovenije, ki je bil prečitan na Konvenciji, je veličasten in popolnoma podčrtuje mišljenje ogromne večino slovenskega delavstva v Argentini. Na Konvenciji je bilo tudi rečeno, da pri listu delajo vsi brezplačno in žrtvujejo v ta namen svoj presti čas in svoj počitek ter da za izdajanje lista tedensko, bi bilo potrebno urednika plačati. Ta problem slovenskega tiska v Argentini je tako star, kakor je stara naša naselbina. Nikoli se ni upoštevalo, da uredništvo zahteva celega človeka, ki mora imeti zadaj še dobro družbo sotrudnikov, če se hoče oddržati list vsaj na primerni višini časa. Sem mn.eja, da je Slovenski Svet crganizacija, ki bo znala ta problem pravilno tolmačiti in rešiti. Slovenci živeči na deželi imamo večji interes do dobrega in podučnega lista, kakor pa do enega doma, ki ga konc koncev boste imeli v Buenos Airesu. Čeprav lahko smatramo, da bo ta dom tudi naše ognjišče, vendar nas bo grelo zelo od daleč, medtem ko bo list naš štirinajstdnevni in upamo celo tedenski tovariš in prijatelj. Seveda samo želeti bi značilo zahte- "V vsej svoji veličini prihaja do ugleda zgodovinska vloga sovjetskega naroda. Danes vsi priznavajo, da je sovjetski narod s svojo požrtvovalno borbo rešil evropsko civilizacijo od fašističnega barbarstva in ‘suženjstva. V tem obstoja velika zasluga sovjetskega naroda pred zgodovino človečanstva." I. V. STALIN vati le preveč, zato je potrebno, da vsi Slovenci živeči širom Argentine, se na list naročimo ali naročnino poravnamo ali pa kaj za tiskovni sklad darujemo. Ne pozabimo, da je list velika vez med nami in domovino. In tan am je danes potrebna bolj kot nikoli prej. B. Golobov Stare metode v novi izdaji V nobenem delu Evrope in najbrž nikjer po svetu ni bilo toliko nemirov, kolikor jih je bilo na Balkanu tekom poslednjih stoletij. Pred prejšnjo vojno so bile krvave borbe po jugovzhod nem delu Evrope nekaj tako vsakdanjega, da so se po svetu kar čudili, če ni bilo par tednov nobenih burnih poročil od tam. Balkanske borbe so bile tudi vzrok, oziroma so dale povod, raznim vojnam, radi česar je Balkan v mednarodnem svetu na slabem glasu. Balkanski nemiri pa niso bili toliko domačega izvora; nego so bili podpirani od raznih velesil, katere so s po-željivostjo gledale na ta nesrečen kraj Evrope, kjer je bilo zelo ugodno polje za razne intrige. Kot najbližja soseda si je Avstrija, v poslednjih desetletjih svojega obstoja, največ prizadevala, da si pridobi politično ali vsaj gospodarsko hegemonijo na Balkanu. In ko bi imela nekoliko bolj spretne državnike ter diplomate, bi se Avstriji ta namera najbrž tudi posrečila. Nespo-robnost, oziroma pristranost avstrijskih vodilnih krogov in nesposobnost dunajskih diplomatov, je spravilo državo v propast, kar je v splošnem pri- pomoglo k zboljšanju razmer na Balkanu. Pravega miru in stalnosti seveda še ni bilo na Balkanu. Italija se je smatrala v marsičem za naslednico Avstrije ter je s poželjivostjo segala po Albaniji, po Grški, po Dalmaciji... In v tej vojni 'je se Nemčija začela izvajati svoje stare načrte ter si osvajati Balkan ter druge vzhodne dežele ter imeli so Bolgarijo in najbrž tudi Turčijo že v svoji oblasti, a zraven še razne druge postojanke. Po zlomu Nemčije in Italije bi človek sodil, da bo na Balkanu končno vendar prišlo do miru, oziroma, da bo prišlo do ene pametno urejene balkanske federacije, kar bi še najbolj utrdilo mir v tistih deželah. Še predno pa je prišlo do splošnih mirovnih pogajanj, so poskrbele velesile, da bi tam ne prišlo do trajnega miru. To pot sc začeli nagajati Angleži, ki so vsilili Grkom kralja (Nemca), katerega so Grki že enkrat preje pregnali, in se izvečine tudi sedaj borijo proti njemu. Temu kralju, ki je pred nekaj dnevi umrl in ga nasleduje njegov brat, najbrž ni preveč prijetno v "njegovi" domovini. Zato mu skušajo napraviti razne usluge. Toda Angleže je vojna cslabeta in so tudi prezaposleni s svojim imperijem, zato so nekoliko popustili. In tu se začne vtikati še Amerika v balkanske razmere ter nudijo Grkom večjo podporo. Toda podpora bi ne bila v denarju nego dobijo Grki orožje in druge vojne potrebščine, ter vojne izvedence. In podobno "podporo", za katero se ne ve ali je iz "veliko-dušja", ali jo bo treba vračati naj bi dobila tudi Turčija, ki je do danes še balkanska država. Iz te ponudbe je razvidno, da bi Amerikanci radi kupčevali tudi z raz- ■ nimi narodi in ne samo s svojimi izdelki. Pa to je želja vseh imperialistov, ker z orožjem so še posebno dobre kupčije po Balkanu. V prejšnjih dobah so samo evropske velesile rovarile po Balkanu, po katerem so prodajale svoje orožje, a obenem so hinavsko izjavljale, da mora tam ostati "Status quo" in obenem iztezale svoje grabežljive roke po teh nesrečnih deželah. Danes sega po teh krajih tudi Sev. Amerika. In dela to na način, ki ni časten ni za Balkan a še manj pa za ostalo Evropo, a zraven navajajo podobne razloge, kot so jih navajali Nemci tekom poslednje vojne. Hitler je namreč vedno povdarjai, da mora braniti zavzete dežele pred boljševizmom. Podobne besede govo-ii sedaj tudi Truman, ki je tudi v skrbeh za zapadno civilizacijo. Razlika pa je v tem da bi Truman rad spravi! predvsem druge narode v borbo, medtem, ko je Hitler korakal v prvi vrsti z Nemci na čelu v bitke. NAŠI PROBLEMI j bi imela svoje pododseke, kateri bi samostojno delovali v svojih področjih, Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia Atiened: Lunes - Miercoles y Viemes Pedir hora por telefono Defensa 1153 U. T. 34-5319 0r. Minko Halpern Specijalist notranjih bolezni Z)rdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 Zobozdravnika MPra. Satnoilovie Mr. Feliks Falieov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Dr. A. Kirsehhaum Ura. Maria Kirschbauni DENTISTAS Poroča in komentira V. ČERNIČ Konvencija naših društev, katera se je vršila 19. in 20. aprila, bo imela prav gotovo zgodovinski pomen za našo kolonijo in to predvsem, ker so navzoči delegati potrdili in podpisali izjavo. "Združiti vsa naša društva v eno samo centralno organizacijo". Ustanovil se je tudi poseben odbor, kateri ima nalogo pripravit načrt za izpoolnitev gori omenjene izjave, kateri bo predstavljen Slovenskemu Svetu. O poteku konvencije bi samo pripomnil — čeprav smo bili še novinci, ker je bila prva te vrste —, da se je vršila v popolnem redu in optimističnem duhu in je prav radi tega dosegla zaželjene uspehe. Podlaga za združitev izvira iz predloga, ki ga je poslal Slov. Svet na vsa društva: "Za eno društvo in en dom". Na konvenciji smo slišali odgovor društev, ki se v tem strinjajo, a ker so pa različnega mnenja, je umestno, da vsak pove svoje misli napram skupnemu problemu. Za ustanovitev enega društva ali centralo, je treba pred vsem dobre podlage in to so pravila. V teh pravilih se mora natančno določit dolžnosti in pravice vseh bodočih članov te ustanove. Pred vsem, bo treba paziti, dq se vključi celo družino od posameznih članov v to novo organizacijo. Vsa naša dosedanja društva so imela skoraj enaka pravila, samo z razliko, da ena so bile kulturnega značaja, druga pa podpornega, toda delovala so vsa enako in izključno na kulturnem polju, izvzemši nekatera društva, ki so nudila tiste malenkostne podpore svojim članom v slučaju bolezni. V zadnjem času smo dobili Mladinsko Zvezo in Trgovsko Udruženje. Našim malim, bo treba posvetiti tudi več pažnje v organizatoričnem smislu in poučevanju našega jezika. Kakor je razvidno, nova organizacija bi morala imeti tri oddelke, odrasli, mladinski in otroški, kateri bi imeli svoja pravila v skladu celokupne organizacije. Glavna podlaga bi bila: kultura, samopomoč, gospodarstvo in fizična vzgoja. Zraven te glavne društvene podlage, LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 Stavbinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA Krojjavnica "Gorica” Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Patemal JOYERIA — RELOJERI A Deslavnica in popravila ADAR’S CARLOS PELLEGRINI 887 PLATERIA — REGALOS Delavnica Klijenti, ki se predstavijo s tem oglasom dobijo 5 % popusta. a za to delo bi bili odgovorni centralnemu odboru. Ali bi ta organizacija delovala samo v Buenos Airesu in okolici? Zaenkrat, vsled poizkusov pri Slov. Svetu in pa združitev Slovanov v slovanske odbore po deželi, bi bilo priporočljivo se omejiti samo na mesto in okolico, dodalo naj bi se: če prosi za vstop kakšno društvo ali skupina da je tem vstop prost v centralo vedno da sprejmejo pravila iste. Glede društev ali skupin v mestu in okolici bi bilo potrebno, da bi imeli v centralnem odboru enega ali dva zastopnika, ker le na ta način bi bilo bolj povezano organizatorično delovanje v demokratičnem duhu in iz praktičnega stališča bi potem tudi dosegli večje uspehe. V mestu bi nastal problem radi dveh naših društev: Ivana Cankarja in Samopomoči. Ali bodo ostala na dosedanjem mestu ter nadaljevala z istim imenom? Društvo Ivan Cankar iz Saavedre je tudi tega mišljenja, vedeti pa moramo, da iz materialnega stališča bi bilo na mestu, ne pa tako iz kulturnega< ker bi bil mogoče polom vsega našega tolikolet-nega delovanja. Radi imena pa je j drugače. Resnica je, da smo vsi več odobrila? Kakšen bi bil najboljši najpraktičnejši načrt za našo koloni)1 Poizkusimo na kratko pregledat ta P ložaj. Naši bratje pri društvu SaB® pomoč, so po mojem mneju, še ve^1 gospodarji svojega premoženja, 1 kler niso pod državno zaščito to pravi( dokler nimajo takozvane "j11! dične osebnosti" ("personeria jurlj ca") in v kolikor mi je znano, do ® nes pri Samopomoči tega še ni®0!' Drugič pa tudi pravila podpornih štev (Mutualismo) imajo člen pravi. "Priporočamo, da se vsa društva, posebno tista katera se hajajo v neposredni bližini, združi ker na ta način omejijo straške dvignejo podporo svojim članom." rej to je ravno isto, kar bi moralo v pravilih nove organizacije, kjer podpora igrala veliko vlogo. Z kult( nega stališča pa moramo upoštevat kar sem zgoraj omenil. Bolj zapleteno vprašanje pa je Devctu. Predlog Slovenskega DoniO-bi se pomaknili bolj v Villa del & que, iz ekonomskega ter tudi P1 tičnega stališča ni priporočljiv, tega mišljenja je tudi tov. F. Kov“ eden najbolj požrtvovalnih aktivih večletni tajnik Slovenskega D o® in Vs| bi n< ti, x< Iz ekonomskega stališča bi pometf' ali manj samoljubni, toda v teh časih | prodati obe premoženji naših drw bo treba najbrž marsikaj žrtvovati v j jn nakupiti novo zemljišče, ki p° blagor skupnosti in tudi ime društva. ; vemo, kakšen položaj je danes in Zato je priporočljivo uredit kolonijo j liko stane zemlja v Villa del Par^ na praktičen način. Nesmiselno bi bi- Ali bi pa dobili taka zemljišča kot lo, da bi hodili tovariši iz Saavedre j imajo naša društva v Devotu? N3': ki i< < U: V; TRGOVINA JESTVIN Srečko Tur el ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 herreria de obra HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 Ferdinand Coiie Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAM AS 1265 TJ. T. 59-1892 Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFIC«” Anton Bojanovi# CHARCAS 769 — BUENOS AIRES 4 ji b ti pd n .e« 't ;t« II Ije Slov. Dom pravi, da bi se moJ< upoštevat prevozna sredstva. ToJ prav gotovo jih je za v Devoto veC upoštevati moramo, ako bi pa zraven železniške postaje prim1 prostore? Če pa gremo malo v s' smo na istem, saj tudi iz Deveta le dober kilometer' do železniške staje. Iz praktičnega stališča vsa naša društva, oziroma pevci, igr, odborniki in vsi tisti, ki sodelujem0 Slov. Glasu, bi morali rabit PreV°^L sredstva in ravno tako tudi člani -venskega Doma. Zatorej radi nav® nih vzrokov ni praktično mesto v ’ del Parque. Naša devotska društvi predlagala v svojih prostorih bo^ sedež. Analizirati moramo ta prot1 iz stališča celokupne kolonije, ne a š | sl tH T ali pa z Centenere v Devoto k pevskim ali dramatičnim vajam, odborniki pa k sejam ali pa mogoče obratno. Slovenska kolonija bi morala imeti radi kulturnega delovanja tri središča, a vsako središče svojo močno, disciplinirano organizacijo in seveda, če bi bilo mogoče, tudi z lastnim domom. Ta tri središča bi bila: Devoto; kateremu bi spadala sledeča društva: Gospodarsko Podporno Društvo, Ljudski Oder Slovenski Dom in Svobodna Jugoslavija (Slov. oddelek v Villa Devoto). Drugo središče bi bilo Centenera, kjer bi pa pripadala: Jug. društvo Samopomoč, Svobodna Jugoslavija (pododbori: Villa Escaso, Parke Patricios, Liniers in eventualno odbor iz Piheyra). Tretje središče bi obsegalo: Ivan Can iz _____________ ________r .j_> Saavedre in podbore Svob. Jugosla-1 iz društvenega samoljubja ali kaf1 in upam, da članstvo obeh društeV. upoštevalo željo naše skupnosti. dve zemljišči ležita približno 200 trov eno od drugega, ki merita bližno 1000 var2 (800 m2).Toda ljišče Ljudskega Odra ima pred1’ radi dveh razlogov, prvič je na šem kraju in drugič je skoraj 20 'j trov daljše kot pa v Simbronu- ‘ upoštevamo za zgraditev dvorane činsko postavo, katera pravi, koncu zemljišča je treba pustit s& eno tretjino prosto, pridemo do ključka_ da zemljišče v Simbron^ bi odgovarjalo, ker nima zadostne c žine za napravit dvorano, kateri odgovarjala vsem našim kulturni A trebam. Če računamo, da bi se oP, pilo še poleg Ljudskega Odra parcelo, bi dobili okoli 520 var2 se DF vije v Saavedri, San Martinu in Vi-cente L6pez. Kje naj bi bil sedež tega središča, naj bi odločila zainteresirana društva. Iz teh razlogov je torej razvidno in umestno, da bi ti centri ali središča nosili skupno ime. Glede imena imamo dva predloga in sicer: "Ljudski Oder" in "Slovenski Dom" so za: "Slovenski Ljudski Dom"; Gospodarsko Pod porno Društvo je pa predlagalo: "Slovensko kulturno društvo "Edinost" Upam, da radi imena ne bo težkoč_ toda priporočljivo je, da gremo z duhom časa in zato odbor za združenje bo gotovo izbral najbolj primerno ime. Preidimo k drugemu vprašanju: "Kaj so odgovorila društva na predlog Slov. Sveta?" Izmed osmih organizacij, ki sestavljajo Slov. Svet, so tri poslale proti predloge, kje naj bo sedež skupnega doma. Gospodarsko Podporno Društvo in Ljudski Oder, kot je logično, sta predlagala v svojih prostorih, Slovenski Dom pa naj bi se pomaknili bolj v bližino Villa del Pargue. Samopomoč je mneja, da je njih društvo zavezano z podpornimi organizacijami, ki so pod vladnim pokroviteljstvom, oziroma, da spada njihovo društvo pod tozadevne zakone (Socorros Mutuos). So vsi ti predlogi umestni in priporočljivi? Ali bomo našli izhod, ki ga bo večina društev daj za dvorano, ki bi to lahko rabili za razna igrišča za našo ^ din o. Nekateri so mnenja, da bi obd^ obe zemljišči, toda iz ekonomS' kakor tudi iz kulturnega stališča 11 priporočljivo. Razumljivo je, da nikdar ne bodo zadovoljni, toda £ dati moramo za našo bodočnost, v imenu naše skupnosti smo d°' vsi, kateri smo podpisali slovesn0 javo na konvenciji s tem, da post° mo ona prednja straža za priborite^ dosego res prave bratske zdruz’ slovenskih izseljencev v tujini. $ uri5 3 me? dF ki ©c 3 » užii i 1 O jr ul« at' je ta, prJ Vs 0^ /is« )o5* en' ■us« n irO11 ;0t! 'Jeti ioK> To^ reč Kako se razvija zdravstvena služba v Sloveniji Spisal Dr. VITKO MUSEK Narodna osvoboditev je prinesla na ^seh področjih slovenskega javnega ^vijenja in ustvarjanja nove pobude. . Prožila je celo vrsto velikih del, ki si jih v predaprilski Jugoslaviji ljudje ni-1 zamišljati včasih niso mogli. 2e obnovitev domovine, ki jo je tako strašno razdejala in uničila vojna s svojimi strahotami, je tako veličastno dejanje Narodov Jugoslavije, da si ga je težko samem opisovanju predstavljati, tisti, ki je videl, kako narodi Jugoslavije z vso voljo in največjo požrtvovalnostjo obnavljajo, gradijo ,in ^jajo svojo domovino in svoje življe-^6- si lahko ustvari vsaj približno sli-g.° o novi Jugoslaviji in novem živ-»enju, ki je zraslo v težkih borbah za Pf**obcdo. Pridobitve - narodno-osvobodilne bor-■;6 se povsod kažejo v dejanjih. Tako ' ® gospodarskem, kakor tudi na poli-‘Cnem, socialnem in kulturnem polju j* kažejo lepi uspehi in plodovi veli-e Ustvarjalne volje, s katero so leta vzeli jugoslovanski narodi svojo ^ k v ^astne roke. V novi Jugosla- si resnično ljudstavo ustvarja bolj-življenje. ‘Udi v zdravstvu se je začelo gra- diti Uli in delati z novim poletom in novi- močmi. Velike socialne izpremem- T6- ki so iz dosedaj izrabljanih in za- Jpfrtih naredile vsestransko ustvarjal- 11 6 ljudske množice, so našle svoj od- ev tudi v ljudskem zdravju po vsej stf* 'Uq ‘Sloslaviji in tudi v Sloveniji. ■«ovi odnosi v zdravstvu. V pred-0 I Jugoslaviji je bilo najbolj zna- ltl0, kar se zdrastva tiče, da so de-’ l*/?1 1iudie imeli od vsega, kar naj bi a°!< >.0 ljudskemu zdravju, zelo malo. , ki so uživali malenkostne do-'rttie socialnega in zdravstvenega žalovanja, je bilo v Sloveniji soraz-errio malo. Toda tudi tedanje socialni sl u2avarovanie je bilo polno birokrat--. ^ priveskov ki so bili samo na ško-i ih° kovnemu človeku. Drži popolno- V0‘ u ■ vi V<3 )0' o\ je cflP' z«1 >d»c ' k! 3 ie o lU. ec :rfl, do11 še 4 J ni .a ’ i 0 1A dol* r\0 stcfl1 Ki až' stv( resnica, da so pridobitve zdrav-ki so — fI ,Cf lahko uživali samo tisti 3V,I^ieli denar. Vsi drugi so bili bolj ali kar se zdravstvene zaščite tiče, dostavljam in nepreskrbljeni. ^ ™°Vo, ljudsko zdravstvo v Sloveniji ^e oskrbeti in nuditi vso zdravstve-Y zaščito in pomoč vsemu ljudstvu. tem cilju je bilo izvršeno tudi v jCri Qvstvu veliko delo, ki dokazuje i „ 0)e. Na eni strani so tudi v zdrav-Se ^ Ustvarieni novi odnosi. Ljudstvo . vedno bolj in bolj zaveda, da bo jJ^lo storiti vse naloge, ki so nujno |rebne, če bo zdravo. Zaradi tega ^tesneje sodeluje v organizaciji avstvene službe_ zato pomaga or-ljudskega zdravstva na vseh ^očjih. Na drugi strani so pa na-rr^Hi zdravstveni delavci, ki so naj-aktivno sodelovali v narodno-obodilni borbi, prinesli in skupaj z f|j.Qlirni zdravstvenimi delavci ustva-^ Prisrčne odnose sodelovanja in lj. j^ega dela med zdravstvom in v ^kimi množicami. Zato danes mir-|rdijo, da raste v Sloveniji resnič-ljudsko zdravstvo. To ljudsko zdrav-j ° si je postavilo kot svojo največje j Znost in nalogo ščititi, ohranjevati v Migati ljudsko zdravje, prepreče-1 nastajanje in razvijanje bolezni ^zdravstveno delo dvigniti na naj-stopnjo ter ga izpoolnjevati z najnovejšimi pridobitvami zdrav- ^Ščita otrok in mater. Otroku in materi posveča zdravstvo posebno skrb in pažnjo, kajti dobro se zaveda, da pomenjata največjo vrednoto mladi državi. V okviru bolnišnic je bilo dosedaj ustanovljenih in opremljenih troje porodniških oddelkov (v Celju, Mariboru in Novem mestu). Prav tako sta bila ustanovljena odelka za otroške bolezni v Celju in Mariboru. Zraven teh sta bila v obeh omenjenih mestih ustanovljena in opremljena krasna dečja domova, posebno lep v Mariboru,, ki ga je uredila in organizirala partizanska zdravnica dr. Grosmano-va. V Celju je nameščen dečji dom v razkošni vili hitlerjevskega kapitalista Westna. Vzgoja zdravstvenega naraščaja. Po sebno občutno je v Slvoeniji pomanjkanje zdravstvenih delavcev. Vsega je zdravstvu primanjkovalo: zdravnikov, zaščitnih sester, otroških negovalk, lekarnarjev, bolničarjev, babic. Kot ena najvažnejših nalog zdravstva v Sloveniji se postavlja vzgoja zdravstvenega naraščaja. Ljudska oblast je zato izpopolnila dosedaj nepopolno medicinsko fakulteto v Ljubljani, ki je začela takoj po osvoboditvi z delom na vseh oddelkih. Zraven medicinske fakultete je zdravstvo odprlo tečaj za bolničarje, za instrumentarke in ortopedke, asistentke, šolo za zaščitne sestre, srednjo zobotehniško šolo, tečaj za desin-lektorje, tečaj za otroške negovalke in za zdravstvene nadzornike. Zgradbi ljudskega zdravstva so potrebni kadri in z vsemi silami jih je treba izšolati in pripraviti za delo. Bolnišnice. Vojna je mnogo bolnišnic težko poškodovala, mnogo so jih okupatorji, posebno Nemci, popolnoma izropali. V Sloveniji je pred vojno bilo premalo bolniških postelj. Skrb zdrav stva v Sloveniji je, da dobi odgovarjajoče število bolniških postelj. Zato se polagoma izgradujejo tako imenovani bolniški centri, kjer bodo vse potrebne zdravstvene ustanove, ki bodo stale na strokovni višini dela v klinikah. Ob osvoboditvi je bilo v Sloveniji 4680 postelj v bolnicah, v sredini leta 1946 pa jih je bilo že 5906. Nujno je bilo potrebno dvigniti kvaliteto dela v bolnišnicah in seznaniti vse zdravnike v njih z najnovejšimi pridobitvami medicine. Temu služijo posebni izpopolnjevalni tečaji za zdravnike bolnišnic, ki se vršijo na klinikah v Ljubljani, a obenem pošiljajo klinike v posamezne bolnišnice svoje asistente, da morejo posamezni zdravniki na nekajmesečne specializacije v Ljubljano. Zdravilišča. Med zdravilišči je posvečena posebna skrb zdraviliščem za tuberkulozne. Tuberkuloza se je sorazmerno zvišala med slovenskim narodom in ljudsko zdravstvo hoče nuditi ljudstvu vsa razpuoložljiva sredstva, da se zajezi porast tuberkuloze. V Sloveniji delajo tri ljudska zdravilišča za jeliko: na Golniku, v Topolšici in v Novem Celju. V okviru vsake bolnišnice pa bodo v letošnjem letu že imeli poseben oddelek za jetične. Zobozdravstvo. Dosedaj so imeli le člani socialnega zavarovanja možnost zdraviti si zobe. Ljudsko zdravstvo Slovenije se v polni meri zaveda, da je nujno potreba ljudem priskočiti na pomoč. Ustanovljenih je bilo zato dosedaj 21 javnih zobnih ambulatorjev, ki jih pred vojno v Sloveniji sploh niso poznali. Zdravstvena zaščita. Med najvažnejše naloge ljudskega zdravja spada brez dvoma, kakor smo že rekli, zaščita ljudskega zdravja. Tem namenom služi v Sloveniji 34 splošnih ambulanc, 44 dečjih posvetovalnic, 19 šolskih poliklinik, 22 protituberkuloznih dispanzerjev, 4 bakteriološko laboratoriji, 7 laboratorijev za pregled živil in 7 javnih kopališč. Vse te ustanove so bile na novo ustanovljene, izpopolnjene ali modernizirane po osvoboditvi s pomočjo najširših ljudskih množic. Zdravstvena prosveta. Pred vojno skoraj niso poznali v Sloveniji ljudske zdravstvene prosvete. Šele po osvoboditvi so začeli v tem pogledu z načrtnim in uspešnim delom. Redno izhaja zaravst veno vzgojna revija "Priroda, človek in zdravje", a zraven tega je bilo izdanih preko 128,000 zdravstve-noprosvetnih brošur in preko 800,000 letakov. Ljudsko zdravstvo v Sloveniji se, kakor smo videli iz na kratko povedanih podatkov, močno razvija in pridobiva na obsegu. Kakor vidimo povsod drugje živahno aktivnost in razgibanost, tako so tudi v zdravstvu na delu vse sile, da čimpreje uredijo zdravstveno službo tako, da bo resnično služila delovnemu ljudstvu, ki je priborilo Jugoslaviji in Sloveniji svobodo in boljše življenje. M E R C A D O "Las Magdalenam” CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 FARMACIA "SOLEH" Servicio noctumo de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079 KROJACNICA Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 Colocaci6n de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calder6n 2779 U. T. 50-6695 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 Queserla y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 856.1 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaing6 4267 MUNRO TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901 RESTAVRANT “ČAVEN” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aire* _ _ _ ,r _ „ _ _ „ „ SLOVENSKA GOSTILNA RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF ALEKSIJ TREBŠE Afiasco 2622 Avda' San Martin 6470 U' T* 5°-5106 RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ ExceIsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P. ZALOGA VINA FRANC KURINČIČ Garay 3910 U. T. 61-5384 Corporation Mčdita "SUIPACHA” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores: Dr. A. Izaguirre, Dr. II. J. Duran y Dr. L. V. De La Puentc Sprejem: pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28 Restavracij a A. BENULIČ & KUSER1Č * Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 ELEKTRIČNE INSTALACIJE RAZPRODAJA KRUHA GILDO KLINEC TROBEC GUŠTIN Morlote 159 U. T. 59-2295 Dovažam na dom KmJIemčl 4,7_______________T- M-,1M CIRIL PODGORNIK i STAVBENI PLESKAR IN TAPETAH ___________________ Tinogasta 520fi j MARIJ MEDVEŠČEK KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-2629 RESTAURANT "LAS ROSAS" Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042 Buenos Aires Guevara 525 F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugarcs - 271 MERCADITO "CHISPAZO" MILAN SIRCA Lope de Vega 2746 U. T. 54-0624 BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-0838 TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU" C. Ramon Lista 5650 - U. T. 64-1509 CASA "SOULET" Materiales de construcci6n Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beir6 5682. U. T. 64-3288. Bs. As. “ALMACEN” PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pefia LA VOZ ESLOVENA editado por el consejo esloveno formado por todas las sociedades eslovenas Kako je na Goriškem; (Vtisi in doživljaji po 32 letih) Bijo je v maju 1915 ob vojni napovedi Italije Avstriji in Nemčiji. Tedaj smo prvič čutili krutost usode. Raztepli smo se na vse strani. Po taboriščih smo trpeli in bili lačni. S koprnenjem smo čakali lepših dni: kdaj se bomo zopet vrnili na Goriško, v sončno Gorico? To upanje nam je vlivalo moči, da smo prestajali trpljenje in lakoto. Prišlo pa je drugače. Nismo mogli več nazaj. Naša rodna zemlja je pripadla tujcu. Čez desetletja pa je prišla nad naš primorski rod še hujša, težja preizkušnja. Toda tudi to je hrabro prestal, četudi z ogromnimi, krvavimi žrtvami. Po 32 letih sem prvič zopet prestopil tla( ki smo jih v begu pred vojnimi grozotami zapuščali leta 1915. Zlata, sončna Gorica, mučenica med slo- INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires F. H R A D I L A K ★ FIAMBRERIA — Puesto N* 8 Mercado "LAS MAGDALENAS" Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990 F r a n c S 1 e k a r Stavbinski podjetnik Ramon L. Falcon 6371 U. T. 64-3084 I ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Puhlico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosario TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa sc boste prepričali! Se priporoča Albert Reltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires RESTAURACIJA “PRI ŠKOD NIKU” Kroglišče in Keglišče Joicf Škodnih Anasco 2652 U. T. 59-8995 venskimi mesti! Mar slutite, dragi rojaki v Ameriki, ki vas je zanesla usoda daleč stran od nas, kako je tedaj človeku, ko se po 32 letih zopet vrača v rodni kraj, da si ga dodobra, natančno ogleda še zadnji hip pred novo usodo, ki mu je namenjena? Kakor omotičen sem bil, ko sem se bližal Gorici. Srce mi je tolklo, kakor ne pomnim. Kolena se šibijo pod težo doživetja. Bilo mi je, kakor da bi pokleknil na to sveto zemljo in jo poljubil. Potem pa sem taval po Gorici, poživljal v sebi vsak drobec doživetja, ki je še obvisel v spominu. Toda čas, v katerem sem se zopet srečal z rodnim mestom, je bil prepoln trpkosti, razočaranja. Ravno tedaj je "poslovala” tista komisija, ki ji je bila določena naloga podrobne razmejitve Gorice. Kakor ostrina noža v srce se je zarezala tista francoska "črta" v prijazno, vabeče obličje nase Gorice. In ta "črta" prinaša gorje in bolečino, krivico iu razočaranje, nove preizkušnje. Ne vem že, kako je prav za prav bilo. Kakor da me je nekaj zagrabilo in že sem jo mahnil proti Kostanjevici. Kot študentje smo radi zahajali tja gori. Oglašali smo se v frančiškanskem samostanu, kjer so nas vratarji dobro poznali. Tisti ajdov kruh, ki so nam ga dajali, nam je tako prijaj da ga ne bi bili zlepa zamenjali s kakšno drugo dobroto na tem svetu. Tukaj gori je živel in pisal svoje jezikoslovne razprave p. Škrabec. Ko sem pa sedaj prišel do vrha, me je prevzela čudna tesnoba. Ni več tistih' krasnih samostanskih sadovnjakov. In prelepi samostanski vinogradi? Grenka kaplja je kanila v moje srce, ko sem izvedel za vse, kar se je pripetilo. Kostanjevica, ki se ponosno dviga nad svojo slikovito okolico, pripada Titovi Jugoslaviji. Tujci pa so poskr- PLANOS — CALCULOS V. LOJ K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-7186 Foto - Arto MARCftS Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327 RESTAURANT MIRO MERKU?, A LORIA 472 SLOVENSKA BABICA Filomena tteneš de llilek LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires CORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL RESTAVRACIJA in BAR Peter Benčič Lastnik. INDEPENDENCIA 4202 — BS. AIRES Jekše Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 beli, da je bilo vse sadno drevje posekano, vse trsje v vinogradu porezano. To uničevajne ni zadoščalo. V samostanu so napravili pravo razdejanje. Prišli so slovenski frančiškani na Kostanjevico. In so morali šele na pot, trkat na vrata dobrih goriških ljudi, da so jim dali posodo in druge potrebščine.^ Naši Goričani so pokazali pri tem široko razumevanje in odprte roke. Tudi v Solkan me je zaneslo. Svoj sloves jma po znamenitem mostu preko Soče, zgrajenem v enem samem loku, in pa Po pridnih, delovnih rokah solkanskih mizarjev-zadrugarjev. Zanimalo me je, kaj je še ostalo od rodne hiše moje matere. S stricem, mizarjem, ki je preživel obe vojni, sva jo mahnila v bližnjo gostilno. Ure in ure sva sedela pri mizi in se pogovarjala. Povedala sva si podrobno vse, kar sva doživela v 32 letih, kar se nisva videla. To je edini sorodnik, ki ga ni moglo upogniti gorje dveh svetovnih spopadov in četrtstoletnega fašističnega divjanja v presledku med obema. Ob tem pogovoru je stopila predme posastna pot, ki jo je moralo v svoji kruti usodi prehoditi naše dobro, goriško ljudstvo. Tako, kakor se je godilo mojemu stricu in njegovim, Keinaltlo Was8erntan MEDICO Nazca 2381 u, 'p, 50-2845 Po MEHANIČNA DELAVNICA Anton Klinc ★ Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750 PIVARNA — Kroglišče in Keglišče D J U R O KOVAČ Warnes 2113 La Patcrnal MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O Š E R Guido Spano 655 Munro, F. C. E. MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 Tienda WL a Vili a” PARA COMPRAR MEJOR LOPE DE VEGA 3186 B A H - P I Z E R I J A Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine. P v to v Filipčič WARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu U. T. 59-2295 se je približno godilo vsem, ki se nis hoteli po letu 1918 umakniti z rodP zemlje. "No, sedaj poslušaj še to-le'' mi dejal. "Tudi na Sveti Gori so tujci ufl čili sadovnjake, razdejali samostani opremo. Tuje skomine so segle tu1 Po orglah. Naložili so jih, da bi I1 odpeljali bogve kam. Solkanci pa s® se zbrali in preprečili nakano. Orgles se vrnile, kamor spadajo. Slovenk ljudstvo je prispevalo zanje, nasert ljudstvu pripadajo." "Pri Jelenu" v Gorici sem našel re znance. O vsem mogočem smo vfirili. Pri sosedni mizi je sedel kmet5 gospodar iz Ročinja, ugleden K10 znan po vsem Kanalskem. Mars#1 sem slišal te dni, kar hcdim po Gop1 ter njeni okolici. Zanimalo me je, ^ je s temi govoricami. Ni mi dalo m'11 Prisedel sem k ročinjskemu gospod® ju. "Slišal sem", tako sem pričel sv( razgovor, "da je mnogo kmetov P11 dalo svojo zemljo in pobegnilo $ gam, ker ne marajo živeti v novi Ij goslaviji. Kaj je prav za prav s tel® "Tudi takšni primeri so", mi odvf1 z zaupnim povdarkom. “Vendar v $ rah ni bogve' koliko takšnih primer^ Preje bi lahko dejal, da jih je ze‘ malo in da predstavljajo le redke j jeme." "Pa toliko čenčajo o teh stvareh- "čenčajo že_ čenčajo. Toda glaVJ1 ga ne povedo." "Glavnega ne povedo.. ..?" "Veste, to so tisti tiči, ki jim kos®111 ta vest ne da miru. Med temi druži111 mi so tudi takšne; katerih sinovi! bili pri zloglasnih "Čerinih", ki so |c ljudstvo pretepali, ga preganjali in® tirali. Sedaj se bojijo. Mar je to " čudnega? Kateri zločinec ne trep^J pred pravično kaznijo, ki ga čaka? ko je s to stvarjo in niti za pičico $ gače. Vse drugo, kar čenčajo, je in pravljica." Ko sem se zopet poslavljal od G® ce, mi je bilo približno tako '^a pred dnevi, ko sem po 32 letih z stopil na njena tla. Tam okoli sred je nekaj stiskalo, kakor da bi bil ^ nil težo par kvintalov. Iz daljave P zdravlja ponosni Števerjan z Os* ljem in Pevmo, tam bliže, Pod^®1 Mimo Štandreža drvi vlak. Toda "črti" ostanejo vsi ti kraji naši. slednjič ožarja moj pogled čarob^ nepozabna slika sončne Gorice, slednjič? Ne, še jo bom obiskal I videl. Tedaj ne bo več prilepljeno, njo odurna sled tiste "črte". > smešna, otročja in neumna se na1 j ta "črta". Ljudje božji, kdaj je še P v zgodovini kakšna takšna črto premagljiva, večna? —'Hs Ki TRGOVINA JESTVIN “JUGOSLOVANSKA ZVEZDA' Močnik Ivan SARACHAGA 4800 U. T. 67-6988 KROJAČNICA Franc Melinc Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 MATERIALES para CONSTRUCCION MIGUEL M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča del» Segurola 1608-14 U. T. 67 - Buenos Aires KROJAČNICA “LA TRIESTlNA’ Izdeluje po najmodernejšem kroj0 DANIJEL KOSI*' « Calderon 3098 - Devoto - Buenos A’*! P I Z Z E R I A Emil E a v r c n $ Avda. Fco. Beir6 5315 U. T. 50-3525