SVOBODNA/SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXII (66) • STEV. (N°) 8
prva je družina
ESLOVENIÄ LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de marzo - 14. marca 2013
TONE MIZERIT-
Začenjamo novo šolsko leto v naših sobotnih tečajih. Že dolga, dolga leta deluje ta naš »vzporedni učni sistem«, ki povsod vzbuja pozornost in tudi občudovanje. Druge narodne skupnosti v Argentini nam kar zavidajo. Slovenske skupnosti po svetu se zanimajo za naš način delovanja in ga primerjajo z lastnimi. V Sloveniji se govori o »argentinskem čudežu«, h kateremu gotovo bistveno pripomorejo naše šole.
Vendar se moramo vsaj za hip ustaviti in premisliti, koliko važnosti pravzaprav še posvečamo slovenskemu jeziku in koliko smo pripravljeni žrtvovati, da se slovenščina med nami ohrani še naprej. To ni samo naš problem, temveč prizadeva ostale slovenske skupnosti in tudi Slovence v zamejstvu. Od tam nam prihaja glas, ki vzbuja pozornost in - zaskrbljenost. V Primorskem listu z dne 31. januarja smo zasledili članek, ki je imel kričeč naslov: »Slovenščine se ne naučimo v šoli«. Takole beremo:
»Vsi si predstavljamo, da se bodo naši otroci naučili slovenščine v slovenski šoli, raziskave, opravljene tudi v drugih državah, pa dokazujejo ravno nasprotno: jezika se v največji meri naučimo spontano, v vsakdanjem življenju.« Znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik) Matejka Grgič, je po poklicu je-zikoslovka. V preteklosti je na novogoriški univerzi vodila program slovenistike, na raznih univerzah je bila lektorica za slovenski jezik, ukvarjala se je semi-otiko in filozofijo jezika. Skupini staršev je pred dnevi v Dijaškem domu spregovorila o usvajanju jezikov. »Starše vedno preseneti podatek, da se jezika ne naučimo v šoli, ampak tako rekoč mimogrede. Kdor nima možnosti, da bi se jezika učil v vsakdanjem življenju, bo dejansko izgubil okrog osemdeset odstotkov jezikovnega znanja. Kdor se bo slovenščine učil samo v šoli, bo sicer poznal sistem pravil, jezika pa ne bo znal uporabljati. Tak najbolj tipičen primer je pri nas učenje tujih jezikov: v enem mesecu pomivanja krožnikov v kaki londonski restavraciji se mladi naučijo veliko več kot med večletnim študijem angleščine v šoli. To je tudi največja razlika med jezikom in ostalimi predmeti: matematike, zgodovine ali zemljepisa se naučimo predvsem v šoli, jezikov pa ne.« Matejka Grgič pravi, da slovenskim šolam v Italiji nalagamo preveč odgovornosti. (Naša opomba: Kako pa mi našim tečajem v Argentini?) »Zavedati bi se morali, da lahko šola nudi le del jezikovnega znanja, če je dobra recimo 30 ali 35%, ne more pa nadomestiti realnega življenja. Jezika se naučiš, ko si ga prisiljen govoriti, na podlagi potrebe. Zato bi morali vsem dijakom dati možnost, da še pred maturo gredo na izmenjavo v Slovenijo. Paziti bi tudi morali, da bi njihove popoldanske dejavnosti potekale v slovenskem okolju, recimo, da bi košarkar eno sezono igral za novogoriško društvo. Slovenska društva v Italiji pa bi morala izbirati trenerje, ki ne znajo italijanščine - otroci bi bili z njimi prisiljeni govoriti v slovenščini ...«
Do tu mnenje strokovnjakinje. Kar velja za slovensko manjšino v Italiji, ki meji na matično domovino, je še bolj vredno, čeprav v drugih okoliščinah, za slovensko skupnost v Argentini, ki se nahaja 12.000 kilometrov od Slovenije. Vsekakor so njene trditve vredne, da jih premislimo. Ob njih si lahko stavimo kar nekaj vprašanj. Ali smo res trdno namenjeni, da naši otroci znajo slovensko? Kaj smo pripravljeni sami žrtvovati, da se med nami jezik še ohrani? Se zavedamo lastne odgovornosti, ali zapademo lagodnosti, da vse prepustimo učiteljicam, ki jih potem včasih celo kritiziramo, da »ne znajo učiti«. Smo pripravljeni »pljuniti v roke«, ali si bomo, kot Pilat, roke še naprej le umivali.
Začenjamo novo šolsko leto v naših sobotnih tečajih. To je primeren trenutek, da si izprašamo vest in si damo iskren odgovor, kako je z našo ljubeznijo do slovenščine.
Vlada ali volitve?
Gregor Virant, jeziček na tehtnici
Mandatarka Alenka Bratušek je že skoraj pred dvema tednoma začela pogajanja s potencialnimi koalicijskimi partnericami. Najprej je kazalo, da so stranke Pozitivna Slovenija (Jankovice-va PS), Socialni demokrati (Lukšičeva SD), Državljanska lista (DL, Virant) in upokojenci (DeSUS) že skoraj usklajene o ključnih usmeritvah morebitne nove vlade. Slišati je bilo, da so uspele streti celo najtrša oreha - vprašanji slabe banke in državnega holdinga, ki sta delili predvsem SD in DL. A Gregor Virant je pretekli teden trdil, da ni nobene obljube, da bo DL vstopila v koalicijo. Odločitev o tem naj bi padla na
seji sveta stranke, ki poteka to sredo. Prvak DL je med drugim dodal, da sta pri mnogih članih stranke pomembni vprašanji Zorana Jankovica kot ljubljanskega župana in domnevnega plagiatorstva pri magistrski nalogi Bra-tuškove. Pri odločitvi o nadaljnjih korakih naj bi v DL upoštevali tudi zahtevo po predčasnih volitvah, ki je v javnosti precej močna. Da slika le ni tako rožnata, kot so jo sprva predstavljale potencialne koalicijske partnerice, dokazuje petkov sestanek vodij PS, SD in DeSUS, na katerega prvak DL Virant ni bil povabljen. Začelo se je govoriti o manjšinski vladi.
A položaj ob zaključku tega lista ni bil jasen. V ponedeljek je sicer po izvršnem odboru je tudi svet DeSUS potrdil vstop v koalicijo mandatarke Alenke Bratušek. Predsednik DeSUS Karel Erjavec je po seji sveta stranke dejal, da bodo vlado podprli ne glede na to, ali bodo v njej tri ali štiri stranke. Sklep je bil sprejet soglasno. Poslanska skupina DL pa bo pri odločanju o vstopu v vlado enotna, je menil vodja te skupine Rihard Braniselj. Podpredsednik stranke Janez Šušteršič pa je bil do nove koalicije skeptičen: »Boljše volitve kot slaba vlada«, je trdil. Kdo naj jih razume ...
Poslanci so medtem pristojnosti ministrstev že prilagodili potrebam
morebitne prihodnje koalicije. Sprejeli so novelo zakona o vladi, ki oživlja samostojno ministrstvo za kulturo, tožilstvo znova vključuje pod pristojnost pravosodnega ministrstva, področje javne uprave prenaša pod ministrstvo za notranje zadeve. Po sprejetem dopolnilu minister brez listnice, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, ostaja kot doslej. Dozdaj-šnje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo po novem skrbelo še za enake možnosti. V razpravi je večina poslanskih skupin poudarila pravico nove vlade, da sestavo ministrstev oblikuje po svoji meri. Tistemu, ki bo v prihodnje na oblasti, pa je prihranjeno vsaj eno kislo jabolko - reforma trga dela, ki jo sestavljata zakon o delovnih razmerjih in novela zakona o urejanju trga dela. Potem ko so jo pet mesecev usklajevali pogajalci iz vrst sindikatov, delodajalcev in vlade, jo je v minulem tednu sprejel državni zbor. Reforma med drugim omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo ter poenostavlja postopke zaposlovanja in odpuščanja, vendar ne spreminja denarnih nadomestil za brezposelne. A v tretjem branju je bila deležna precej kritik. Sindikati in delodajalci upajo na nova pogajanja, stroka medtem v sprejemu reforme vidi pozitiven signal.
n v	v	■ •	v	•
Rešeno se zadnje vprašanje
Podobnega mnenja je tudi hrvaški premier Zoran Milanovic, ki je poudaril, da so pot do končnega dogovora, ki zadovoljuje obe strani, tlakovali dobra volja in intenzivna dolgotrajna pogajanja na več ravneh. Hrvaški premier je ob tem izrazil upanje, da meje med državama čez dve leti in pol ne bo več. »Kot pravnik nikdar nisem razumel, kje je problem s Slovenijo,« je poudaril in zagotovil, da bodo vsa vprašanja rešena v dogovorjenih rokih.
Na vprašanje, kakšne so možnosti, da slovenska stran kljub dogovoru v parlamentu ne ratificira hrvaške pristopne pogodbe, je Janša odvrnil, da takšna možnost ne obstaja, in izrazil prepričanje, da bo državni zbor že do konca meseca odločal o ratifikaciji, če bo seveda hrvaška vlada opravila svoj del posla in tudi sama ratificirala memorandum. »Hrvaška s 1. julijem vstopa v EU in mi smo tega veseli,« je dejal Janša. V dokumentu sta državi zapisali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog poiskali na podlagi sporazuma o nasledstvu, in sicer priloge C tega sporazuma, ki določa, da pet držav naslednic nekdanje Jugoslavije vprašanje jamstva federacije za stare hranilne vloge reši na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (Bis).
Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Zoran Mi-lanovic sta pretekli ponedeljek, 11. marca na Mokricah podpisala memorandum, s katerim vladi soglašata, da bosta vprašanje Ljubljanske banke (LB) rešili v okviru nasledstva.
Slovenski premier Janez Janša, ki opravlja tekoče posle, saj je njegova vlada tik pred odhodom, je izrazil veselje ob podpisu memoranduma o vprašanju LB, ob tem pa poudaril, da gre za izredno pomembno dejanje in rešitev, s katero dobivata obe strani. Kot je na skupni novinarski konferenci po podpisu memoranduma povedal slovenski premier bo slovenska vlada memorandum ratificirala predvidoma že v sredo in še ta teden v DZ poslala predlog zakona o ratifikaciji pristopne pogodbe. Janša je po podpisu dejal, da memorandum rešuje še zadnje odprto vprašanje, ki je stalo na poti ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU, ob tem pa izrazil zadovoljstvo, da je do podpisa končno prišlo. »Slovenija in Hrvaška sta si sami izborili pot za enakopraven položaj v mednarodni skupnosti,« je poudaril premier, ki je ob tem dodal, da si bosta državi tudi v prihodnje delili skupno evropsko usodo, perspektivo in mir.
Papež že ta teden?
V torek, 12. marca, ob zaključku našega lista, se je v Si-kstinsko kapelo podalo 115 kardinalov, da izvolijo novega poglavarja Rimskokatoliške cerkve, potem ko je dosedanji papež Benedikt XVI odstopil. Predvidevajo, da bi lahko kardinali Petrovega naslednika lahko izvolili že ta teden. Med kardinali volivci bo tudi slovenski kardinal, Franc Rode, sicer tretji kardinal slovenskega rodu.
KRSCANSKA KULTURNA ZVEZA
Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ena izmed obeh osrednjih slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem. Ustanovljena je bila leta 1953 kot naslednica Krščansko-socialne zveze. Cilj KKZ je ohraniti bogato kulturno dediščino koroških Slovencev ter slovensko besedo na Koroškem.
Zveza promovira delo slovenskih društev na Koroškem ter jih podpira in spodbuja na pevskem, instrumentalnem, gledališkem, literarnem, film-
skem in likovnem področju. Skrbi za kulturno izmenjavo s celim slovenskim prostorom, hrani notni arhiv in društvene arhive ter nudi vsestransko
60-letnica obstoja
vsebinsko in organizacijsko pomoč. Publicira notne zbirke, monografije, življenjepise, pravljice, zgoščenke idr.
Delo Zveze je bistvenega pomena za ohranitev in razmah slovenstva na Koroškem. Svoj sedež ima v Celovcu, delovanje pa razgrinja na celotno ozemlje dežele, ki jo imenujemo tudi »zibelko slovenstva«. Preteklo nedeljo, 10, marca so Korošci izvedli eno izmed slovesnosti ob tako lepi obletnici. Prireditev osrednjega koncerta »Koroška poje«, je potekala v Domu glasbe v Celovcu. Udeležila se ga je tudi Podpredsednica Vlade RS in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak.
Ministrica je vse prisotne nagovorila s pozdravnimi besedami. V imenu Vlade RS se je zahvalila vsem, ki delujejo v okviru KKZ za vse, kar dobrega delajo za ohranitev slovenstva na Koroškem, ter jim čestitala ob visokem jubileju. Prav tako je čestitala vsem trem novo
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
izvoljenim slovenskim predstavnikom na Koroškem s popotnico, da uspešno zastopajo Slovence v Avstriji.
Ker je bil to najbrž njen zadnji obisk na Koroškem, saj bo spričo vladne krize v Sloveniji kmalu zapustila svoj položaj, se je vsem navzočim zahvalila za dobro medsebojno sodelovanje z upanjem, da bo tudi nova vlada nadaljevala po poti krepitve medsebojnih vezi z matično domovino.
VTISI IZ SLOVENIJE
Ne zlato, ne gniloba
(Od našega dopisnika) -
V Južni Ameriki je običajno, da Argentinca opredelijo kot samovzvišenega, oholega človeka, ki se stalno važi, ven meče in je sploh v vsem najboljši. Znan je tisti štos, kako narediti najboljši posel (biznis, kšeft): kupiti Argentinca po vrednosti, ki mu jo pripisujejo drugi in ga prodati po ceni, po kateri se sam ocenjuje.
Ko pomislimo na španske Baske, nam najprej pride na misel teroristična združba ETA in njeno gverilsko delovanje in umori.
In vendar: to ni to. Ali vsaj posploševanje - tako v tem slučaju kot v mnogih drugih - ne pokaže prave slike.
Že več let ima gimnazija Vič izmenjavo s srednjo šolo iz Španije, iz baskovskega dela. Sicer je zadnja leta ETA vidno delovanje precej omejila, a v vsakodnevnem stiku z navadnimi ljudmi nikoli ni bilo opaziti kake prenapetosti, nadutosti, da bi se baskovske pokrajine osamosvojile. S tem ne maram ustvariti videza, da navadnim Baskom ni blizu želja po osamosvojitve. Jo podpirajo, a ne podpirajo gverilsko-teroristične dejavnosti.
Zanimivo je bilo razmišljanje tamkajšnje profesorice. Stalno nas zasipajo s frazo, ki pravi, da je Španija ena, celovita. Zakaj potem tako napihujejo bikoborbe, flamenko
kot razpoznavni znak Španije v svetu, če pa je to karakteristika le enega dela Španije? Zakaj nam niso v šolski dobi omogočili ali vsaj ponudili učenja drugih jezikov, ki se govorijo v Španiji, kot so galicijski jezik, katalonščina? V tem pogledu še nobena vlada ni naredila nobenega koraka v tej smeri, da bi to enost, celovitost vzbudila z integracijskimi prijemi. Edinole s poudarjanjem (vsiljevanjem?) kastiljščine, monarhije in podobno. (Vas ne spominja na čase Jugoslavije?).
Ko smo na letošnji izmenjavi v Sloveniji dijake in profesorje vodili po raznih slovenskih krajih (mimogrede: peljali smo se s slovenskim prevoznikom, ki uporablja avtobuse iz priznanega baskovskega podjetja za avtobusne karoserije Inzar), so tudi omenili Argentince in izjavili nekaj mnenj o njih. O tistih, »navadnih«, ne o kakih nogometnih zvezdnikih ali televizijsko medijskih zvezdicah. In lepo je bilo slišati, da jih cenijo (vsaj tiste, ki so se naselili v njihovem okolju). Moram reči, da sem bil prav vesel tega podatka. Ja: skoraj presenečen sem bil.
Ni vse zlato, kar s sveti - pa tudi ni vse gnilo, kot govorijo nekateri.
Dober glas gre v deveto vas - slab pa še dlje!
GB
ZDRUŽENI OB LIPI SPRAVE
Dopolnjena deklaracija
Društvo Združeni ob Lipi sprave je na novinarski konferenci v ponedeljek, 11. marca, predstavilo dopolnjeno besedilo deklaracije o narodni spravi. Kot je povedal predsednik društva Janez Juhant ugotavljajo, da je slovenski narod po formalno končani revoluciji še vedno razdeljen in da še niso opravljeni vsi postopki za odpravo hudodelstev in narodno spravo. V deklaraciji Združeni ob Lipi sprave ugotavljajo, da je bil boj partizanov in drugih uporniških skupin veliko dejanje za svobodoljubni svet in častni prispevek k zavezniški zmagi nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni, a hkrati narodova nesreča, ker si je Komunistična partija Slovenije prisvojila narodnoosvobodilni boj in ga zlorabila za uresničitev svoje leninistične ideolo-
gije ter absolutno oblast.
Enako kot boj proti okupatorju in nacifašizmu je bil po mnenju društva upravičen boj proti boljševistično-ko-munističnemu nasilju. Ob tem deklaracija opozarja, da je samoobrambo protikomunistov z organiziranjem vaških straž in pozneje domobranstva povzročilo nasilje Komunistične partije Slovenije, ki je pod krinko Osvobodilne fronte morila drugače misleče, neoborožene politične nasprotnike, z morjenjem pa je v še večjem obsegu nadaljevala po koncu vojne. Za vse te zločine je Slovenija kot demokratična in moralna država dolžna izreči obžalovanje, je zapisano.
Da bi Slovenski narod mogel zaživeti polno življenje, »ki ga je doslej hromila in ga še hromi iz medvojnega časa izvirajoča in več kot pol
stoletja dolga razdeljenost«, društvo predlaga, da Državni zbor (DZ) z deklaracijo izreče obžalovanje za vse žrtve komunističnega in protikomu-nističnega nasilja na Slovenskem med drugo svetovno vojno, posebej pa za vse »žrtve državnega terorizma po končani vojni«.
Hkrati naj DZ vlado pozove, naj iz spoštovanja do vseh žrtev v roku dveh let primerno uredi in zaznamuje vsa množična grobišča; sestavi in objavi naj seznam Slovencev, ki so pogrešani iz časa od 6. aprila 1941 do padca bivšega režima, jih vpiše v matične knjige umrlih, zanje izda mrliške liste in opravi simbolni pokop. Z deklaracijo naj DZ vlado tudi pozove, da čim prej popravi »očitno neo-bjektivno zgodovinopisje v učbenikih zgodovine«.
Čeprav do volitev manjkajo še dolgi meseci, je vse delovanje vlade, posredno ali neposredno, usmerjeno v ta dogodek. Cilj je en sam: zmaga za vsako ceno, v upanju, da bi dosegli dvotretjinsko večino v parlamentu.
Volilni koledar. Pravzaprav se letošnje dopolnilne volitve hitro bližajo. Do 30. aprila mora biti zaključen volilni imenik. 12. julija morajo biti prijavljene vse volilne povezave; 22. istega meseca morajo stranke zaključiti in predstaviti liste kandidatov in teden kasneje potrjene vo-lilnice. 11. avgusta bodo obvezne primarne (notranje) volitve in 27. oktobra splošne volitve po vsej državi. Volili bomo polovico poslanske zbornice in tretjino senata. Važno ob tem je, da se nadomestijo poslanska mesta, ki so bila voljena pred štirimi leti, ko je kirchnerizem doživel poraz celo v provinci Buenos Aires (Nestorja je premagal De Narvaez). Če letos doseže boljši uspeh, se vladna večina v poslanski zbornici lahko celo poveča. A to ne bo tako lahko. V treh ključnih okrožjih (Cordoba, Santa Fe in prestolno mesto) bo vlada predvideno poražena. Zato je tako bistvene važnosti, da zmaga v provinci Buenos Aires, ki v parlament pošlje kar tretjino poslancev. Tukaj pa gospa predsednica naleti na guvernerja, ki nastopa s pravo kitajsko potrpežljivostjo. Naj ga obmetavajo s kritikami, naj ga sabotirajo na področju varnosti, naj mu zanikajo potrebna sredstva - on vztraja in ne vrača udarcev. Vztrajno upa, da gospa ne bo dosegla potrebne dvotretjinske večine, da bi v parlamentu izvedla ustavno reformo. Torej ne bo mogla ponovno kandidirati leta 2015. Tedaj naj bi mu predsedniška kandidatura padla v naročje kot zrel sadež. A to so računi brez krčmarja: če Cristina ne bi mogla kandidirati, je skoraj nemogoče, da bi to prepustila Scioliju. Mu ne zaupa, ne ona, še manj pa njen najožji krog, ki ga že nekaj časa označuje kot »izdajalca«. Še več: na pohodu je kampanja, da bi ga prisilili, da odstopi kot guverner in se predstavi kot kandidat za poslanca - to pot ne »testimo-nialno«. To pa je zadnje, kar bi naredil Scioli. Kje bo meja enim in drugim?
Goreti bo začelo. Ker ni denarja, se Scioli sooča s požarom v provinci. Z učitelji ni prišlo do dogovora (sindikat je kirchnerističen) in sedaj napovedujejo dvodnevne stavke vsak teden. Javni uslužbenci se tudi gibljejo; pa ni denarja niti
za tekoče plače; kaj bo, ko pride na vrsto aguinaldo? Ali je res, da zvezna vlada prepušča ali celo bojkotira varnost v predelih in občinah, ki niso pod kir-chnerističnimi župani. Pri izgredih, ki so bili te dni v kraju Junin, baje niso bili domačini tisti, ki so se spopadli s policijo. So res prišli z dvema avtobusoma iz Matanze? Vse je tako zapleteno, da ni videti prave rešitve. Cene pa rastejo kljub vladnemu odloku, ki jih je zamrznil. Sedaj zlo-glasi Moreno napoveduje, da bo zamrznjenje v trajalo vse do volitev. Predlaga pa uradno kreditno kartico Narodne banke, ki naj bi edina ostala v veljavi za nakup v veleblagovnicah. Res, iznajdljivost v službi zla ne pozna meje. V trgovinah pa prav zaradi zamrznjenih cen že primanjkuje določenih pridelkov. Vlada vse zanika. Prav tako zanika, da državni računi slabo kažejo, čeprav iz uradnih statistik lahko ugotovimo, da je državni deficit v letu 2012 narasel za 55% v primeru s prejšnjim. Domača draginja pa vsekakor povzroča strah možnim investitorjem. Te dni je brazilsko rudarsko podjetje Vale ukinilo projekt za pridobivanje kalija v Mendozi: ne bo investicije v višini 4.900 milijonov dolarjev in 4000 delavcev na cesto. Druga stran pravljice o uspehu.
Kaj je resnica? Hud sunek je pretresel argentinsko družbo, ko se je te dni zvedelo, da je žandarmeri-ja res špionirala osebnosti in skupine, od piketerov, preko Mater majskega trga, socialnih voditeljev in celo dobrodelnih organizacij. Pred časom je v nekem programu opozicijske televizije TN (Clarin) padla obtožba teh akcij. Ker je to po zakonu izrecno prepovedano, je zadevo začel preiskovati znani sodnik Oyarbide. Ugotovil je, da obtožba nima podlage in stvar je zaspala. Tudi ministrica za varnost Nilda Garre je odločno zanikala, da bi se kaj takega dogajalo. Potem pa je raziskava prišla v roke drugemu sodniku, ki je brskal malo globlje. Sedaj je dokazano, da je špionaža res obstajala. Kakšna je njena razsežnost še ni dokončno ugotovljeno. Vsekakor, vlada se ne more izgovarjati z »zmedo« ali »zmešnjavo«. V parlamentu pa opozicija zahteva interpelacijo odgovornih. Kako bo na vse te težave reagirala predsednica? Globoko prizadeta zaradi smrti prijatelja Chave-za se je znašla pred obzorjem, kjer se zbirajo temni oblaki. Edina svetla stran je, da tudi opozicija ne ve, kaj bi storila in kako bi izkoristila vladne spodrsljaje.
Umrl je Tine Debeljak ml.
Ponedeljek 11. marca je bil žalosten za slovensko skupnost v Argentini, posebej pa še za naš tednik. V dopoldanskih urah je postopoma pronicala med rojake žalostna vest, da je po daljši bolezni nenadoma umrl Tine Debeljak mlajši. Bil je vsestransko aktiven in kot kulturni delavec in vzgojitelj pustil globoko sled v naši skupnosti.
Pokojni Tine je bil rojen 25. avgusta 1936 v družini dr. Tineta De-beljaka in gospe Vere Remec. Njegovo otroštvo je kruto prizadela vojna, saj je oče moral leta 1945 bežati pred komunizmom in je mati s tremi otroci (sinom Tinetom, ter hčerkama Meto in Jožejko) ostala sama sredi sovražne povojne družbe. Družina se je znova sešla v Buenos Airesu leta 1954.
Tukaj se je Tine, ki je že v Ljubljani dokončal klasično gimnazijo, aktivno vključil v izseljenske dejavnosti. Vse ga je veselilo, najbolj pa družba vrstnikov. Zato je takoj vstopil v Slovensko katoliško akademsko društvo, v katerem je bil odbornik in pozneje tudi predsednik. Bil je vesele narave in je v skupino prinesel stare študentske navade. V spominu nam ostajajo silvestrska »brucova-nja« na stari Markeževini in včasih, v slovenskem zavodu v Adrogueju, pri katerih je bil pokojni nedvomen »starosta« znanja in duhovitosti.
Že mlad se je navdušil za gore in bil član in odbornik buenosaire-ške sekcije Slovenskega planinskega društva. Vsako poletje je več tednov, včasih celo mesecev, preživel v ljubljenih Bariločah. Ni bilo prijaznega kotička v bariloškem pogorju, ki ga Tine ne bi poznal. In kako je doživljal in vedno prosil, da je skupina zapela »Bariloško romanco«!
Vključil se je v gledališko dejavnost. Bil je član Slovenskega gledališča Buenos Aires, nastopal v raznih igrah, sodeloval pri recitacijah, pa tudi prevajal in pisal odrske nastope. Pripravil je več besedil za naše spominske proslave in tudi prizore ob raznih priložnostih. Naj posebej omenimo besedilo za avdiovizual Popotnik, ki ga je spisal za proslavo ob 15 obletnici SKADa. Rad je priskočil na pomoč s svojim znanjem in izkušnjo na vsako prošnjo naših krajevnih domov, kot lektor, pisatelj ali vsestranski sodelavec.
Bogastva svojega znanja in kulture pa ni ohranjal le zase. Rad ga
je podajal mlajšim generacijam. Trideset let je poučeval kot profesor na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. V sklopu tega tečaja je bil pobudnik in začetnik abiturientskih potovanj, ki jih je imenoval RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Prve je usmeril v ljubljene Bariloche. S petošolci je tudi pripravljal sedaj že uvedene almanahe. Kar trinajstim letnikom je botroval kot predmetni profesor, mentor in urednik. Nekaj časa je poučeval slovenščino tudi v Slovenskem podpornem društvu Triglav.
Zavzet kulturnik, je bil član in odbornik Slovenske kulturne akcije, kjer je vodil znanstveni in jezikoslovni oddelek. Več let je tudi urejal njeno kulturno revijo Meddobje in sodeloval pri informativnem biltenu Glas. Bil je tudi predavatelj pri kulturnih večerih SKa in govornik na Slovenskih dnevih, obletnicah in drugih prireditvah. V Sloveniji je sodeloval pri simpoziju o pokojnem očetu, ki je potekal v rodni Škofji Loki.
Pokojni Tine je bil čuteča duša, ki je našel izhod svojim čustvom v poeziji. Objavljal je v raznih medijih, bistveno v tedanji Mladinski vezi in v Meddobju. Izdal je pa tudi dve pesniški deli: Pesmi iz pampe (skupaj z Vinkom Rodetom) v okviru Mladinske vezi; ter Prsti časa, knjiga, ki je izšla v založbi Slovenske kulturne akcije.
Ko je tudi med nami potekal referendum za samostojno Slovenijo, je Tine vse glasovnice osebno ponesel v Ljubljano in jih tam slovesno predal volilnim oblastem.
Najbolj pa je Tine izstopal na področju časnikarstva. Že kot mlad študent je bil soustanovitelj in dolga leta sodelavec Mladinske vezi, pri kateri je okoli sebe zbiral vrsto mlajših sodelavcev, ki so bili potem pomembni kulturni dejavniki v slovenski skupnosti.
Kmalu ga je na tem mestu opazil g. Miloš Stare, ustanovitelj in lastnik našega tednika, in ga povabil k sodelovanju pri Svobodni Sloveniji. Njegovo globoko znanje slovenščine ga je postavilo na mesto lektorja, pa tudi sodelavca z raznimi članki. Ko je zaradi smrti celotne »stare garde« tednik zašel v težave, je prevzel vodstvo in bil nad dvajset let glavni urednik Svobodne Slovenije. Ko mu bolezen ni dovolila nadaljnjega urejevanja je, kljub zdravstvenim težavam, še naprej sodeloval kot izvedenec za slovensko politiko. Šele smrt ga je dokončno ločila od dela in uredništva.
Za vse svoje delo in zasluge je leta 2006 prejel priznanje Zedinje-ne Slovenije.
Pokojni Tine je bil poročen s kulturno delavko in sedanjo predsednico Slovenske kulturne akcije, dr. Katico Cukjati. Tudi skupaj sta aktivno posegala v življenje slovenske skupnosti.
Slovo od pokojnika je potekalo v torek 12. marca popoldan in zvečer v Slovenski hiši; in v sredo 13., ko je bila v cerkvi Marije Pomagaj darovana žalna sv. maša. Vodil jo je pokojnikov svak župnik Franci Cukjati, ob asistenci delegata dr. Jureta Rodeta. Priložnostni nagovori so bili zadnja zahvala skupnosti in priporočilo, da bi ga Bog obilo nagradil za vse njegovo delo.
Naj počiva v miru! Sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje.
tm
MENDOZA - COLEGIO ESLOVENO
Ponovno v šolo!
V najnižjih razredih -v predvrtcu - so nekateri učenci še zelo majhni, in navadno pričakujemo, da v prvih dneh šole vidimo na obrazkih tudi malo solz: nočemo stran od mamice!
Kaj pa je bilo letos? Samo veseli, srečni in nasmejani otročki! Nekateri starši so nam zaupali, da so naši malčki imeli že nekaj tednov doma pripravljene torbice in nahrbtnike. Težko so šteli dneve, kdaj se zopet snidejo s sošolci. Res korajžni! Tako naprej!
S takim razpoloženjem lahko sedaj potrdim, da smo z velikim veseljem in navdušenjem 25. februarja začeli novo šolsko dobo za leto 2013.
Si lahko predstavljate sliko? V širokem sprejemnem prostoru še enkrat več otrok kot v pretekli dobi. Tudi letos je uradna slovenska šola Anton Martin Slomšek podvojila število učencev. Zahvalimo se našemu blaženemu zavetniku za pomoč in Bogu za blagoslov!
Malčki so nasmejano klepetali. Srečali so lanske sošolce in nove obraze. Pozdravljali so vzgojiteljice prejšnjih let ter z zanimanjem ogledovali še nepoznane učiteljice. Letos je tudi nastopila nova ravnateljica za osnovno šolo in vrtec. Visoko število mamic in očkov je prvi dan pouka spremljalo svoje otroke. Kolikor je bilo staršev, toliko fotografov!
Prostorna dvorana je sprejemala goste pripravljena za ta dogodek: na odru podoba brezjanske Marije Pomagaj in slika zavetnika šole blaženega škofa A. M. Slomška. Slovenska in argentinska zastava sta opominjali dvokulturno identiteto kolegija. In kot srednji okras odra, pozdrav z dobrodošlico ob začetku šolskega leta: »Bi-envenidos, buen comienzo«.
V	kratkem povzetku omenim spored prvega dneva šole. Najprej je pozdravila vso publiko ga. Angelca Šmon Bajda, ki uči slovensko kulturo, petje in ples, in izrekla posebno dobrodošlico šolarjem.
V	prvi točki so štirje učenci višjega razreda dvignili argentinsko zastavo med recitiranjem pesmi »Oracion a la bandera« vseh navzočih, saj jo v kolegiju vsi poznajo že iz prejšnjih let. S tem so otvorili preprosto sveča-
nost, ki se je nadaljevala s petjem argentinske himne.
Potem je ga. Angelca predstavila novo direktorico šole in ji podala besedo: g. Danisa Fernandez je poudarila, da globoko ceni, ko starši zaupajo kolegiju največji zaklad vsake družine: njihove otroke. Zato se vsi vzgojitelji vsakodnevno trudijo, da podarijo svojo najboljšo pripravo in pozornost v prid učencev. Ker pa imamo vsi napake, smo v šoli odprti in pripravljeni na pogovor. Vsaka kritika, nasvet in dobra beseda pomaga izboljševanju šolske ekipe. Izrazila je željo srečnega začetka šolskega leta.
Nato je ga. Angelca priporočila vse učence in kolegij naši božji materi Mariji Pomagaj, zavetnici Slovencev, z molitvico »Bendita sea tu pureza«, pri kateri so vsi navzoči sodelovali.
Končno je ravnateljica povabila gojence v razrede, da se dejansko začne prvi dan pouka. Samo trenutek je še dopustila za skupne in posamezne fotografije: in tako je nastala živahna zabava slikanja!
V kolegiju si ogledujem učence na dvorišču. Koliko jih je! Kako so veseli, zdravo nemirni, radi se igrajo in tudi so nagajivi, živi in hrabri kot drenov sok! Ko gledam za njimi, mi iz srca vzkipi velika zahvala Stvarniku, ker je vsakemu poskrbel angelčka za varstvo.
T.Š.
v
Zena leta v Clevelandu
Federacija slovenskih narodnih domov je za ženo leta izbrala Bredo Lončar, angleško urednico časopisa Slovensko-ameriški časi. Slovenski narodni domovi so pomemben del slovenske skupnosti, ki podpirajo in ohranjajo ter bogatijo slovensko dediščino v Ameriki, posebno pa združujejo vse Slovence v pestri panorami večetnične kulture in vizije. Priznanje bo prejela to soboto, 16. marca 2013.
Breda Lončar je bila izbrana kot prva ženska iz begunskih družin. To si šteje v čast, saj vse življenje dela v dobrobit slovenstva, jezika in kulture. Meni, da če bi vsi skupaj delali v dobrobit slovenstva, bi bilo za vse koristno.
Lončarjeva je učiteljica v pokoju, a še vedno pomaga mladim. Bila je tudi dejavna v folklori. Šteje si v dolžnost, da lahko kjerkoli pomaga. Vedno se je rada družila v slovenski skupnosti, ne da bi prezirala ameriško.
Breda Lončar je angleška urednica Slo-vensko-ameriških časov. Ti so se rodili iz gole potrebe. Kot je povedala, je to služba, ki zahteva veliko časa - že samo odgovarjanje na e-maile zahteva nekaj ur na dan. Hvala Bogu, ima tudi pomoč.
Breda Lončar je mati petih otrok, pa tudi soavtorica učbenikov slovenščine.
SAN JUSTO
Superpust naše mladine
Ko se prikrade mesec februar, se že veliko družin in posameznikov poslavlja od obale, morja, gora in se vrača domov. Drugi pripravljajo kovčke in zapuščajo mesta, saj pričenjajo svoj tako zaželeni počitniški oddih. Mnogo mladih pa ponovno vzame knjige v roke ter se pripravlja na izpite, ali prične s študijem na univerzi; spet drugi počivajo in uživajo ob sončnih in vročih dneh.
Toda, za sanjuško mladino drugi mesec v letu pomeni vse drugo kot pa dopust ob prijetnem soncu in osvežujočem morju. Čaka jo priprava pustne veselice! Kaj sonce in
ši človek na svetu. Misli so nam uhajale v tista brezskrbna in razigrana otroška leta, ko smo se v igri spreminjali v naše najljubše
morje! Prijetna družba, veselje in dobro razpoloženje, so tudi počitnice. Zato je mladinski odbor krepko pljunil v roke že meseca januarja in odločil, da bo 9. februarja pust v Našem Domu pod imenom »superPUST«. Zastavili smo si tematiko, ki naj bi na letošnjem pustu razveselila posebno otroke; saj po lastni izkušnji dobro vemo, kako si je vsak želel v mladih letih postati »superjunak«, imeti veliko moči in biti najhitrej-
junake ...
Pred nami je bilo mnogo dela in veliko idej! Razdelili smo naloge in si skupno pomagali. Dekleta so risala in barvala vse, kar je bilo treba, fantje pa so poskrbeli za bar in oder. Mnogo nas je hodilo večkrat na teden pomagat, da bi pustna veselica dobro izpadla. Vsak dan smo imeli novo delo in potrebovali smo veliko pomoči. Razveselilo nas je, ker se je na našo prošnjo odzvalo mno-
go marljivih rok.
Imeli smo tudi vaje, saj smo pripravili kratka plesa in sketch, pri katerem so se predstavili naši »superjunaki«. Sanje so se nam uresničile! Postali smo »Superman«, »Batman«, »Catwoman«, »stotnik Amerika«, »Wonder woman« ...!!!
Na pustno soboto, proti večeru, se je dvorišče Našega doma pričelo polniti z obiskovalci. Prihajale so družine z otroki, mladi in starejši ... Med njimi tudi ma-škare, ki smo jih potem nagradili. Najbolj smo uživali, ko smo tekali, plesali in se obmetavali z »mil-natim snegom«.
Večer nam je popestril bend iz Ramosa, »Zlatorock«. Ob njihovi glasbi in pesmi smo se veselo zavrteli. Kmalu za njimi pa nas je na odru presenetil nastop naših »superjunakov«, ki so nas z dokazovanjem svoje »super moči« potegnili v čudežni svet fantazije .
Skupaj smo se zabavali, smejali, plesali in peli do zgodnje jutranje ure.
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali in pomagali pri pripravi te veselice, posebno pa glavnemu odboru Našega Doma, ker nam je vedno stal ob strani s svojimi modrimi nasveti.
Mladina Našega doma
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Naše vrednote
So tiste, za katere se splača živeti. Na prvem mestu je naše življenje. Je to splošna vrednota vseh ljudi. Pa je prav, da jo omenimo na tem mestu, ker niti v Sloveniji ne gledajo vsi in pravilno na dobrino, prejeto od samega Boga.
Življenje samo je dobrina in to največja v naravnem redu.
Slovenski narod je obstal doslej prav za to, ker je ljubil življenje, ga podarjal potomcem in tako izpolnjeval božjo voljo. Dokler bomo Slovenci tako gledali na življenje in na število otrok, bo narod stal in obstal ter kljuboval največjim viharjem. Slovenija nas potrebuje in ne smemo jo prevarati. Ker imamo življenje, razum in voljo, smo človek, smo ljudje.
Najprej živimo v družini, ki je prva vzgojiteljica človečanstva in domača cerkev. Kadar družina pozna in razume svoje poslanstvo, je v njej lepo in prijetno živeti. Je tudi najpomembnejše okolje, ki naj nas najbolje vzgoji. Lepo sožitje v družini, med sosedi in prijatelji ter v skupnosti, ne nadomesti nobena druga stvar.
Krščanska vera v troedinega Boga, Stvarnika in Plačnika vsega lepega in dobrega, nas je ohranjala
do danes in nas mora v vseh prihodnjih stoletjih. Ostali smo Slovenci, ker smo živeli, verovali in delali na in po krščanskih načelih.
Velikega pomena je dobrina - Tradicija, ki nas vpelje v poznanje in delovanje naših prednikov, ki jih moramo poznati in posnemati.
Slovenstvo je naša velika dobrina. Pripadamo narodu, ki je po božji volji na tem svetu. Prav tako naši potomci, ki so rojeni izven Slovenije. Oni imajo vso pravico do tega bogastva. Stoletja smo stali in obstali in si pridobili tudi svojo državo. Skrbimo za vse to še naprej in svet naj po nas pozna Slovenijo.
Sožitje z raznimi skupinami, sosedi, narodi in drugimi verskimi pripadniki, naj bo naša odlika. Pred Bogom smo vsi enaki in On je Bog vseh.
Kulture ne smemo pozabiti. Slovenstva ne prodamo za krožnik leče. Vedno smo bili nosilci kulture in ta naj nas dela spoznavne še naprej. Pazimo tudi na slovenski jezik, ker nas ljudje spoštujejo, ko govorimo med seboj. Naj vsi vedo, da je to naš materini jezik.
To so nekatere od mnogih vrednot in ki morajo ostati še v prihodnosti.
Držimo se Matere in Učiteljice, pa ne bomo nikjer in nikoli ostali sredi poti. Z vrednotami stojimo in obstanemo. Če pa jih zavržemo, bodo tudi one nas.
VELEPOSLANIŠTVO RS
Izbor fotografskega natečaja (3)
Nadaljujemo z objavo petnajstih fotografij, ki so bile izbrane na natečaju, ki ga je izvedlo slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu, pod naslovom »Slovenske besede na drugem koncu sveta; raziščimo uporabo slovenskih besed na južnoameriških javnih mestih«.
Gino, Teresita Princich, Entre Rios
Leandro Rossano, Cordoba
Victor Leber, »Slovenska vas«
Liliana Belloni, »Kozolec«
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
STISKI OPAT DR. KOSTELEC UMRL
Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 23. februarja v Stični na Dolenjskem ugasnilo plemenito življenje tamošnjega opata dr. Avguština Kostelca, ki se je po svojem vsestranskem delu in ljubezni do slovenskega naroda uvrstil med osrednje slovenske postave.
Pok. opat dr. Kostelec se je rodil 5. avgusta 1889 v Drašičih pri Metliki, kot sin kmetskih staršev. ...
Pod opatovanjem dr. Kostelca je stiški samostan postal redno shajališče odličnih slovenskih političnih, kulturnih in cerkvenih osebnosti. Opatov reden gost je bil vedno dr. Korošec, prav tako dr. Ku-lovec, Natlačen, dr. Krek, od kulturnih delavcev pa skoro vsi. Redna obiskovalca njegova sta bila oba že pok. škofa dr. Jeglič in dr. Rožman. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Pustne prireditve so tudi letos privabile precej rojakov, da so v veselem razpoloženju prebili pustno nedeljo. Bile so dne 24. februarja v Lanusu, Našem domu v San Justu, v Slomškovem domu v Ramos Mejii, na slovenski Pristavi v Moronu, Slovenskem domu v San Martinu, Slov. domu v Cara-pachayu ter v Berazateguiju. Na vseh prireditvah je bila vesela godba, ki je družabnost samo še stopnjevala, za postrežbo gostov je pa bilo tudi poskrbljeno.
OSEBNE NOVICE
Poročila sta se meseca februarja v Villa Ballester Anton Simončič in gdč. Elizabeta Saper. Poročil ju je duhovni svetnik g. Alojzij Košmrlj, za priči sta bila Franc Ilc in nevestina sestrična. Čestitamo.
MORON-CASTELAR
Taborjenje na zeleni Pristavi. V petek 22. februarja se je zbralo 16 naraščajnikov moronske-ga odseka SFZ pod nadzorstvom predsednika I. Majhna, ki vodi naraščaj in je taborjenje tudi organiziral.
Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval g. dr. Alojzij Starc. Nato so pripravili zajtrk pod vodstvom Matjaža Kunčiča, ki je skrbel ves čas za iz-borno kuhinjo. Avgust Poglajen in Tine Vivod sta pomagala, kjerkoli je bilo potrebno. ...
Svobodna Slovenija, 7. marca 1963 - št. 10
RESUMEN DE ESTA EDICION
Številke o brezposelnosti
Februarja je bilo v Sloveniji registriranih 124.066 brezposelnih, kar je 0,2 odstotka manj kot januarja in 7,8 odstotka več kot februarja lani. Zaposlilo oz. samozaposlilo se je manj brezposelnih, prav tako je bilo manjše povpraševanje po delavcih.
NEKATERE CENE PADAJO
Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v zadnjem lanskem četrtletju povprečno za 3,5 odstotka nižje kot v trimesečju poprej, na letni ravni pa so se stanovanjske nepremičnine pocenile za 8,8 odstotka. Najbolj so se pocenila novozgrajena stanovanja. Cene novozgrajenih stanovanj in družinskih hiš skupaj so se med oktobrom in decembrom lani glede na predhodno četrtletje povprečno znižale za 5,7 odstotka.
VELIKO VODE
Zaradi taljenja snega in padavin je Krka poplavljala v manjšem obsegu na običajnih mestih vzdolž vodotoka. Ljubljanica je poplavljala na Ljubljanskem barju na območju pogostih poplav. Zelo veliko vode je bilo zaznati tudi v Postojnski jami, kjer ni le občasno padla kaka kaplja, ampak je ponekod tekla kar v curku. In na tleh se je voda zbirala v majhne potočke.
BOLJ VARNO
V Sloveniji začenja veljati evropska uredba s področja licenciranja letalskega osebja, v katero so vključeni tudi piloti balonov. Poudarek je predvsem na varnosti letenja.
Nove zahteve se navezujejo predvsem na »profesionalizacijo« letalskih šol za usposabljanje pilotov, s poudarkom na varnosti letenja, so sporočili z agencije za civilno letalstvo. Zapisali so še, da se odgovornost za zagotavljanje kakovosti in varnosti letenja prenaša na letalske šole, kar pomeni, da morajo te zagotoviti primerno usposobljene kadre, programe šolanja, opremo za usposabljanje, prostore in podobno.
PO SVETU
UMRL JE HUGO CHAVEZ
V torek, 5. Marca, je umrl sporni latinskoameriški revolucionar, trikratni venezuelski predsednik Hugo Chavez. V 59. letu starosti izgubil boj z zahrbtno boleznijo. Čeprav je trdil, da je raka že premagal, in se je zato tudi podal v boj za nov predsedniški mandat, ki ga je tudi dobil, mu ni bilo usojeno, da bi prisegel še za četrti mandat. V začetku decembra lani je Chavez sam sporočil, da se mu je bolezen ponovila, nakar je odpotoval na novo operacijo na Kubo, od koder se je po več kot dveh mesecih vrnil februarja letos. Na Kubi je prestal že četrto operacijo zaradi raka. Številne države in visoki predstavniki izrekajo sožalje ob njegovi smrti. Oblast je začasno prevzelč podpredsednik Nicolas Maduro, ki ga je Chavez izbral za svojega naslednika. V roku enega meseca pa mora izvesti nove volitve, ki naj odločijo kdo bo v nadalje vodil državo, kateri ne manjka družbenih problemov.
MADŽARSKE SPREMEMBE
Madžarski parlament je kljub pomislekom EU in nasprotovanju opozicije potrdil več spornih sprememb ustave. Med drugim omejuje pristojnosti ustavnega sodišča.
Ustavne spremembe oziroma tako imenovani četrti amandma so poslanci sprejeli z 265 glasovi za in enajstimi proti. 33 poslancev se je glasovanja vzdržalo, opozicijski socialisti (MSZP), ki imajo v 386-članskem parlamentu 47 poslancev, pa so sejo parlamenta bojkotirali. Vladajoča stranka Fidesz ima v parlamentu dvotretjinsko večino. Ustavno sodišče v skladu z sprejetimi spremembami ne bo več moglo razveljaviti zakona, ki je bil v parlamentu sprejet z dvotretjinsko večino. Poleg tega ustavno sodišče odslej ne bo več moglo presojati o vsebini prihodnjih zakonskih sprememb ter se sklicevati na svojo sodno prakso izpred uveljavitve nove madžarske ustave 1. januarja 20l2.
VROČA KOREJA
Razmere na Korejskem polotoku so se zaostrile, potem ko je Severna Koreja februarja izvedla svoj tretji jedrski poskus. Varnostni svet Združenih narodov je zaradi tega proti njej prejšnji teden še zaostril sankcije. V napetem položaju so enote vojske Južne Koreje in ZDA začele skupne dvotedenske vojaške vaje, na katerih sodeluje prek 13.000 vojakov. Pjongjang je v odgovor uresničil napoved in prekinil telefonsko linijo s Seulom. Južnokorejska vlada je sporočila, da se na klic v Pjongjangu ni javil nihče. Preko telefonske zveze, ki
je bila vzpostavljena leta 1971, se strani običajno sliši -ta dvakrat na dan, saj državi sicer nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov. Severna Koreja jo je doslej prekinila petkrat, nazadnje leta 2010. V Pjongjangu so vojaške vaje že pred začetkom označili za izzivanje ter sporočili, da ne bodo več spoštovali leta 1953 sklenjenega premirja, s katerim se je končala korejska vojna, ter dogovora o nenapadanju z južno sosedo.
GRŠKE OBLJUBE
Potem ko je predsednik grške agencije za privatizacijo državnega premoženja Takis Athanasopulos odstopil s položaja, je grška vlada zagotovila, da se bo proces privatizacije nadaljeval nemoteno. Privatizacija državnih podjetij je del reformnega programa, za katerega se je Grčija v zameno za mednarodno finančno pomoč dogovorila z EU-jem in Mednarodnim denarnim skladom. Athanasopulos je odstopil zaradi odločitve državnega tožilstva, ki je proti njemu in generalnemu sekretarju finančnega ministrstva Giorgosu Mergosu uvedlo kazenski postopek. Čeprav zavračata očitke, sta oba odstopila. Athanasopulos je odstopil le nekaj mesecev za tem, ko je nastopil svojo funkcijo.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Tončka Šmon, Maksi Malovrh in Veleposlaništvo RS. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
IMPORTANCIA DE LA FAMILIA
Este fin de semana comienzan las clases en nuestros cursos de idioma y cultura eslovena. El momento es pro-picio para una reflexion, acerca de cuanto nos interesa, en realidad, conservar el idioma de nuestros ancestros. En el artfculo editorial reproducimos las expresiones de Matejka Grgič, especialista de idioma esloveno, que ac-tua entre la minona eslovena en Primorska, Italia, qui-en asevera que en la escuela no se puede aprender el esloveno. Es la familia la que juega un rol decisivo en el aprendizaje. La practica cotidiana es la que nos acerca al dominio del idioma. žLos padres son conscientes de esto? žEstan dispuestos a un sacrificio y no dejar todo en manos de los maestros? Debemos hacer un examen de conciencia, evaluar nuestro amor por el idioma esloveno y luego decidir nuestra actitud. (Pag. 1)
iGOBIERNO ESTA SEMANA?
Alenka Bratušek, encargada de formar un nuevo go-bierno en Eslovenia, esta ultimando las gestiones para completar su equipo de ministros y presentar un plan, que conforme a todos. En esta tarea encuentra varias difi -cultades, especialmente por parte del Gregor Virant, lfder de la Lista Ciudadana, quien platea varias exigencias en la formacion del equipo ministerial, y tambien en cuanto a la accion del futuro gobierno. La formacion de una coalicion solida esta puesta entre signos de interrogacion. Asoma asf la posibilidad de que asuma un gobierno de minona parlamentaria. Esta semana sera decisiva, pues a la mandataria se le acaban los tiempos. Mientras tanto el actual premier Janez Janša firmo un convenio con su par de Croacia, acuerdo que pone fin a los diferendos entre ambos pafses. Con ello se abre la puerta para la proxima entrada de Croacia a la Union Europea. (Pag. 1)
FALLECIO TINE DEBELJAK
En la noche del pasado domingo fallecio en Buenos Aires Tine Debeljak (h). Hombre de mucha cultura, cum-plio numerosas funciones en el devenir de nuestra colec-tividad. Hijo de un refugiado, llego con su madre y hermanas a la Argentina en 1954. Pronto se integro al grupo juvenil universitario. Participo en la vida teatral como actor y escritor. Fue profesor de idiomas en el curso secun-dario "Marko Bajuk", organizando los viajes de egresa-dos RAST y dirigiendo varios anuarios de los alumnos del ultimo ano. Tambien enseno esloveno en la AME Triglav de Villa Devoto. De alma sensible, se destaco en la poe-sfa y publico dos libros de poemas. Fue decisivo tambien en la edicion de nuestro semanario en la epoca del re-cambio generacional. Por mas de veinte anos fue director de Eslovenia Libre y colaboro con la publicacion aun despues que la enfermedad lo alejo del puesto directivo. Fue muy apreciado por todos, por su cultura, buena pre-disposicion a colaborar siempre, y su don de gentes. El velatorio tuvo lugar en las instalaciones del Centro esloveno, donde numerosos miembros de la colectividad y amigos del difunto se acercaron, para brindarle el ultimo adios. Finalmente tuvo lugar una misa de cuerpo presen-te en la iglesia de Marija Pomagaj. Que descanse en paz. (Pag. 3)
UN SUPERCARNAVAL
Ya es tradicional en Naš doma de San Justo, que las organizaciones juveniles organicen una fiesta de carna-val. Mientras otros todavfa descansan en la playa o las montanas, estos jovenes van preparando todo, para que el evento resulte todo un exito. Cada ano abordan una tematica diferente. Este ano el tema elegido fueron los superheroes. Todos fueron"super", al menos por unas horas. Hubo disfraces y juegos, ademas de la habitual nieve qufmica. Hubo un gran baile, amenizado por el conjunto Zlatorrock, de Ramos Mejfa. El espfritu de alegria y cama-radena fue una constante. Los jovenes agradecen la cola-boracion y la comprension de todos, especialmente de la comision directiva del Dom. Ojala estos festejos se sigan repitiendo, para la sana alegna y el esparcimiento de nuestra juventud. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
tM
TURIZEM turismo BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
advokati
Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507, (1439) Buenos Aires Tel./Fax: 4602-7386 E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
gastronomija
od torka
'__i.
do vključno sobote
CETERTEK, 14. marca: Zveza slovenskih mater in žena bo imela sejo ožjega odbora ob 14.30 in širšo sejo ob 15.30 v Slovenski hiši.
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Carapachayu.
SOBOTA, 16. marca: Popravni in dopolnilni izpiti, vpisovanje na SSTRMB ter začetna sv. maša v Slovenski hiši.
Vpisovanje in začetek pouka v slovenskih osnovnošolskih tečajih.
NEDELJA, 17. marca: Občni zbor v Našem domu v San Justu.
Občni zbor v Slomškovem domu v Ramos Mejii po maši.
Občni zbor društva Slovenska vas ob 10,30 v Hladnikovem domu.
Začetna prireditev osnovnošolskih tečajev, ob 16. uri v Slovenski hiši. četrtek, 21. marca: Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu izjemoma ob 15.30. Predvajali bomo dokumentarni film »Dober prijatelj Pedro Opeka«.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V petek, 22. februarja se je rodila Zofija Jana Gaser, hčerka Adriana in Andrejke rojene Puntar. Srečni družini naše čestitke!
Krst
10. marca je bil v cerkvi Marije Pomagaj krščen Pedro Rossetti; očka je Santiago Martin, mamica pa Maria Alejandra Omahna. Botrovala sta Nicolas Agustin Rossetti in Andrea Carla Omahna. Krstil je g. Franci Cukjati. Srečni družini iskreno čestitamo!
DAROVALI SO
Za Zvezo slovenskih mater in žena je društvo Zedinjena Slovenija darovalo $ 400.- namesto cvetja na grob pokojnemu predsedniku Božidarju Finku. Bog povrni.
sabor europto oc| 9. ure
naprej.
Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika - Ani Rode Slovensko mednarodno pecivo. Naročila na Tel.: 4655-4422 ali 15-4073-3495
Začetek slovenskih šol:
-	Baragova šola, sobota 16. marca ob 8.30
-	Jegličeva šola - ABC, sobota 16. marca ob 9.30
-	Jurčičeva šola, sobota 16. marca ob 8.30
-	Prešernova šola sobota 16. marca ob 8.30
-	Rožmanova šola, sobota 16. marca ob 8.15
-	Slomškova šola, sobota 16. marca ob 8.15
-	Balantičeva šola, sobota 16. marca ob 8.10
CONVOCATORIA CENTRO ESLOVENO NAS DOM ASOCIACION CIVIL MATRICULA N° 30230
Domicilio legal: Hipölito Yrigoyen NQ 2756 - San Justo - La Matanza
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria para el dia 17 de Marzo de 2013 a las 10:00 hs., en su sede social de la calle Hipölito Yrigoyen 2756 de San Justo, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires.
ORDEN DEL DIA
-Designaciön de dos asociados para suscribir el Acta de Asamblea, conforme al Estatuto Social.
-Elecciön de dos asociados para el escrutinio de votos.
-Consideraciön de Memoria, Inventario, Balance general, Estado, Anexos e Informe del Sindico correspondiente al 8Q ejercicio econömico cerrado al 31 de Dici-embre de 2012.
-Elecciön de tres asociados para consejeros titulares por el termino de tres anos.
-Elecciön de cinco asociados para consejeros suplentes por el termino de un ano.
-Elecciön de Sindico titular y Sindico suplente por el termino de un ano.
Buenos Aires, Febrero 2013	CONSEJO DE ADMINISTRACION
VERONICA EMILIA MALOVRH	MARIA MALAVASIC CASSULLO
Secretaria	Presidente
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se velikonočni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421 Po elektronski pošti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar ali esloveniau@sinectis.com.ar
Po pošti ali osebno: Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR Buenos Aires
Velika noč je že pred vrati. Pohitite!
CONVOCATORIA SOCIEDAD COOPERATIVA NUESTRO HOGAR LTDA.
MATRICULA N° 3939
Domicilio legal: Tucuman 1429 - Piso 9- Dep.A - C.A.B.A.
De conformidad con lo previsto por el Estatuto Social y atento a lo nombrado por el Art.47 y ccdtes. de la Ley NQ20.337, convöcase a los asociados a la Asamblea General Ordinaria para el dia 17 de Marzo de 2013 a las 10:00 hs. en su sede social de la calle Hipölito Yrigoyen 2756 de San Justo, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires.
ORDEN DEL DIA
-Designaciön de dos asociados para suscribir el Acta de Asamblea, conforme al Estatuto Social.
-Elecciön de dos asociados para el escrutinio de votos.
-Consideraciön de Memoria, Inventario, Balance general, Estado, Anexos e Informe del Sindico correspondiente al 56Q ejercicio econömico cerrado al 31 de Diciembre de 2012.
-Elecciön de tres asociados para consejeros titulares por el termino de tres anos.
-Elecciön de cinco asociados para consejeros suplentes por el termino de un ano.
-Elecciön de Sindico titular y Sindico suplente por el termino de un ano.
Buenos Aires, Febrero 2013 VERONICA EMILIA MALOVRH Secretaria
CONSEJO DE ADMINISTRACION
MARiA MALAVASIC CASSULLO
Presidente
MARATON
i
NAS DOM SAN JUSTO
PRO JMJ 2013 Skupaj gremo se naprej!
(p
vi..
Ik
Družinska 'marcha aerobica'
Maraton
Vabimo vse člane slovenske skupnosti!
H. Yrigoyen 2756, San Justo