ObzorniK Leto IV, številka 28, marec 2000 Labod M[lerv^^fenko ZENSK&SMQuSiPOSOBNEl NAREDItl SjlpLEPSI | i = - P0SAVSKE novice vsakega 15. v mesecu I ^v M "_j m4 rü^r^Lr^l BB foto GRAFOTRG d.o.o. KRŠKO, C.4. julija 44, Tel.: (07) 49-05-100 LJÜDSKA ÜNIVERZA "^Br KRŠKO —————^—————— učimo se za življenje — vabi k vpisu v naslednje PROGRAM ZA PRIDOBIMIZOBRAZBE: ¦ trgovec Q^RFIQ^B • kuhar, natakar** ^j^ •Mkonomsko komercialnftehnik ¦ gostinski tehnik *k ¦turističnitehnik ^* H Informacije in prijave: Mifc^g|||H Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krsko; ™ tel. 0608/22-811 ali 22-677; www.lu.krsko.si, E-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net ,^_^^^^^ TRGOMOTO d.o.o trgovina in servis "^™"81^^ 5ERT CkŽ 139, 8279 KRŠK0 ugodiii k redjüm Delovni cas: 8-12,13-17 ob sobotah: 8-12 TEL./FAX: 0608/22-442 Cavirasak aprilia TOMOS CAGIVA PIAGGIO Husqvarna 3 tretja ObžofniK Leto IV, St. 38 (U)VODNIK V y-fä^KOVANJU \POMLADI Komaj smo se dobro obrnili, že je konec tretjega meseca v znamenitem letu 3000, s tern pa kar četrtina leta, za katerega je bilo izreöeno in zapisano še posebno ve- liko želja, pričakovanj in - bojazni. A zdaj že vemo, daje tako zelo podobno vsem drugim, predvsem pa različno (ne)prija- zno do vsakega posameznika - kot vsa druga leta in kot je življenje nasploh. Res pa se nam očitno napoveduje leto številnih dogodkov in nemara tudi neko- liko večjih sprememb na širši, družbeni ravni in v državi, vse to pa bo prav gotovo odmevalo tudi lokal.no. Seveda govorimo politiki, četudi se zdaj pri nas z njo vsak- danje ukvarja razmeroma malo ljudi, pa trenutna razpoloženja in že samo najave bližnjih dogodkov ter vsakdanje poteze po- ll tikov vplivajo na marsikoga od nas, v daljšem obdobju pa na življenje vseh. Za vsak živ organizem so potrebne določene spremembe in prav gotovo tudi v naši družbi ni drugače, vendar pa preti- rani (pre)skoki najbrž niso odlika in zna- čilnost sodobnih družb, Öe se bodo raz- mere na nivoju države razvyale zelo dra- mationo, bodo ustavile nekatere procese, ki sicer tečejo prepoöasi, a se zdaj ven- darle premikajo. Predvsem pa se je bati nevarnosti, da bi prišlo do prekinitve težko dosežene tolerance in (ponovnega) znižanja politične kulture v komunici- ranju med različno mislečimi. Tudi v regijije občutiti bližajoče (predvo- lilne) dogodke, ki jih že naznanjajo pogostejši obiski ministrov in sekretarjev, in to ne le na reprezentančnih Mokricah, kjer se (brez prisotnosti lokalne skup- nosti) pogajajo o zadevah, ki so še kako pomembne tudi za naš prostor. Niö konkretnega ni za zdaj slišati v zvezi s projekti, kot so hidroelektrarne na Savi in regijska, deponija komunalnih odpad- kov. Zdi se, da v ten predvolilnih me- secih popušča pokrajinska vnema in da si vsaka od sicer prijateljskih občin hiti pridobiti öimveö obljub in obetov zase, v kar župane silijo tudi vse veöje zahteve svetnikov, krajevnih skupnosti in tudi pomembnih lokalnih lobijev. V pomladnopoletno obdobje gre Sevnica na strani osrednjih medijev s svojo naj~ starejšo salamiado, s prihodi muzejskih vlakov in zgodbami o zapuščeni boga- taški prince si. Brežice si skušajo še naprej zagotoviti razmeroma velik delež razvojnih sred- stev, izkoristiti obmejno lego, in so vpriöa- kovanju novih kvadratnih metrov trgovin in za kakšno stopinjo bliže svojim kilo- metrom prave avtoceste. Medtem se v Krškem (spet) ukvarjajo s preobilnim, vpreteklosti napihnjenim pro- računom, ki kljub vsej volji po zategova- nju pasu, sili že preko štirih milijard. Na obzorju so nesoglasja v znamenju vse ve- čjega prepada interesov med-podeželjem in mestom, kateremu se ponovno obeta medijsko odm even dogodek v pod obi iz- rednega kongresa izmed vladajočih st- rank. Če bo res zgodovinski, se bo poka- zalo v naslednjih letih all celo desetletjih. Urednik. IZVSEBINE - Naš gost - Milena Jesenko, str. 6 - Po Podgorjanski vinski cesti, str. 8 - Društvo vinogradnikov Dolina - Jesenice, str. 9 - Znamka kot spomin in opomin, str. 17 - Po sledeh pusta ... str. 19 - 39 let sevniških salamarjev str. 21 - Peugeoti za krške dirkače str. 23 - Brezkončno življenje Končevih tihozitij str. 24 - Svit ne gre v zaton str. 25 ZAKAJ OGLAŠEVATI IN SODELOVATI - V POSAVSKEM OBZORNIKU? - ker bo vaš oglas oziroma sporočilo natisnjeno v najmanj 12.000 izvodih - ker bo od tega vsaj 9.000 izvodov poštno dostavljenih gospodinjstvom v Posavju, ostalo pa na različne načine podjetjem, ustanovam, klubom, itd. - ker Posavski obzornik dostavlja pošta in zato doseže tako centre naselij kot najbolj oddaljene kmetije - ker Posavski obzornik ni oslasnik, pač pa revija z mnogimi zanimivimi informacijami in koristnimi nasveti - ker je Posavski obzornik brezplačen in po njem segajo tudi tisti občani, ki nimajo naročenih drugih časopisov - ker zato vaše sporočilo s Posavskim obzornikom ne bo romalo naravnost v koš, kot se zgodi z marsikaterim reklamnim letakom ali oglasnikom - ker svojim strankam nudimo partnerski odnos in medsebojno sodelovanje, - za redno oglaševanje nudimo ugodnosti, kot so: dodatno oglaševanje s popustom v Posavskih novicah, brezplačno objavljanje kratkih informacij o novostih v poslovanju oziroma ponudbi naročnika, možnost objave predstavitvenega članka ali reportaže na določen obseg naročenih objav, sodelovanje pri organizaciji predstavitev, prireditev, nagradnih igrah Oglašujtc in sodelujte v Posavskem obzorniku tudi zato, - ker bo vaše sporočilo iahko prebralo preko 30.000 bralcev v občinah Krško, Brežice in Sevnica - ker je tiskana objava trajnejša in si jo lahko bralce prebere oziroma jo vidi večkrat - ker je edino Posavski obzornik resnično domač tiskani medij, ki izhaja v Posayju... Uredništvo ObzorriiK hovTce najbolj domač časopis! TEL.: 20-320 št. 28. marec 2000 ObžorniK od tu in tarn 4 Pri nas dobite Posavske novice in Posavski obzornik! S takimi napisi so opremljeni /oka// oziroma mesta, na katerih boste lahko brezplačno dobili časopis Posavske novice (vsakega 15. v mesecu) in revijo Posavski obzornik (vsakega 30. v mesecu). Seznam distribucijskih mess bomo postopoma sir/7/in objavljali v obeh medijih. BREŽICE: Študentski servis Maribor, CPB 41, Papirnica Biro, CPB, Mladinski center Brežice, Gubčeva 10 a, Kavarna pri obgni, Srejemna avla občine Brežice; Market LIPA v Sentlenartu, Trgovina SNOOPY v Intermarketu, Market TRNJE na Lamutovi ulici, SPODNJA POHANCA: Trgovina POSA VJE; ART ICE: Trgovina DEČNO SELO: Trgovino GLOBOKO: Trgovina SROMLJE: PIŠECE: Trgovina BIZEUSKO: Trgovina ŽUPELEVEC: Trgovina KAPELE: Trgovina DOBOVA: Trgovina MOSTEC: Gostilna ČATEŽ: Trgovina KRŠKA VAS: Market POSAVJE, CERKUE Market DUŠAK, občina krško I KRŠKO: Študentski servis Maribor, CKŽ 23, Valvasorjeva knjižnica Krško, Ljudska univerza Krško, Gostilna MURKO, Foto stu- dio BB, C. 4. julija, Hotel Sremič- recepcija, Trafika na Vidmu, C. 4. julija; BRESTANICA. Market MERCATOR, SENOVO. Bar Oaza; Gostilnas Senica; KOSTANJEVICA: Pisarna Turističnoinformacijskega centra, Trafika, POLEN JA VAS: Športnorekreacijski center, DRNOVO. Trgovina MAROLT; SEVNICA: Avla občine Sevnica, Market MERCATOR na Glavnem trgu, Bencinska črpalka PETROL, Občinska knjižnica, Recepcija Hotela Ajdovec, Market MERCATOR, BOŠTANJ: Trgovina Urška, LOG: Trgovina Mercator, BLANC A: Trgovina AGROSAN . Časopisa boste lahko dobili tudi v drugih veqih naseljih v Posavju oz. krajevnih skupnostih, natančen seznam pa bomo objavili prihodnjič. Seveda pa lahko PN in PO tudi naročite na svoj naslov, poravnali boste le stroške pošiljanja. Naročilnico najdete na str. 26. Mercator-Sremič Hoteli-gostinstvo Krško, d.o.o. Lovska zveza Posavia ZA ČISTEJŠE IN PRIJAZNEJŠE OKOUE Lovska zveza Posavja bo v soboto, 8. aprila, že drugo leto zapored na območju Posavja organizirala in vodila akcijočiščenja polj in gozdov pod naslovom »Gozd ni koš za smeti«. Poleg 25 lovskih družin, strokov- nih služb vseh treh občin ter ko- munalnih podjetij, so se v akcijo vključile tudi osnovne sole, tu- ristična društva in Ribiški družini Brestanica in Kostanjevica na Kr- ki. Posavski lovci želijo, da se v sobotno akcijo, ki se bo pričela ob 8.uri zjutraj in predvidoma za- ključila ob 14.uri, vključijo tudi okoljevarstveno zavedni občani vseh treh občin in da bo skupna akcija pobiranja odpadkov v naravi še uspešnejša od lanskoletne, v kateri je sodelovalo 2160 ude- ležencev. V ta namen so že naba- vili 3000 PVC vreč za komunalne odpadke, poskrbeli pa bodo tudi za prehrano in pijačo za vse udele- žence. (B.M.) OTOČEC - Tajnice in poslovne sekretarke Dolenjske in Bele kra- jine so v četrtek, 16. marca 2000, na Otočcu pripravile ustanovno skupščino Kluba tajnic in posiovnih sekretark Dolenjske in Bele krajine. Omenjeni klub je že deseti po vrsti, ki združuje tajnice po posameznih območjih Slovenije, njegov slogan pa je: Združene tajnice, združeno znanje na poti k poslovni odličnosti. Klub vodi upravni odbor, kateremu predseduje Jerica Pezdič iz Krke, d.d. Novo mesto. Članice novoustanovljcnega kluba pou- darjajo podporo predsednika uprave in generalnega direktorja Krke d.d. Novo Mesto Miloša Kovačiča, ki jih je spodbudil pri njihovem delu in prispeval k uresničitvi ustanovitve kluba. Seveda vabijo tudi vse ostale tajnice z omenjenega obmoqa, da se včlanijo v klub, dodatne insormacije pa lahko dobijo pri Simoni Jerman, vodji področja za odnose z javnostmi na tel. St. 068/ 321-002. Na sliki zgoraj od leve proti desni: delovno predsedstvo skupščine na Otočcu: Vesna Medle, Sonja Gajič, Nataša Teropšič in Jelka Hrovat. GUS IN PIDŽAMEKI V KRŠKEM V petek, 24.3., je bila v prostorih v.d. mladinskega centra Krško, na Cesti 4. julija 58, otvoritev razstave stripov in slik Bojana Levaka - Gusa. Na otvontvi je nastopila tudi novopečena ekipa improlisašev "Pidžameki". Sestavljajo jo mladinke in mladinec, ki so pred tem obiskovali hitri kurz improhge pri mojstru Matjažu Javšniku. T.G V Krškem ponovno preveč SO2 v ozračju Po podatkih Hidrometeorolos- kega zavoda RS je bila v Krškem 27.3. z izmerjenimi 374 mikro- grami presežena mejna urna imi- sijska koncentracija žveplovega dioksida na kubični meter zraka (mejna imisijska vrednost znaša 350 mikrogramov/m3 zraka). št. 28. marec 2000 5 aktualno ObžorniK ZBRANI V LJUBLJANI Od 21. do 25. marca je v Ljubljani potekal 39. turistični sejem Alpe Adria, na katerem sta se pod geslom "Posavje - kjer so jutra bližja soncu" na skupnem prostoru predstavili obeini Krško in Sevnica s preko štiridesetimi ponud- niki turističnih storitev. Na sejmu je bilo posebno živahno v petek, predzadnji dan, ko so ga obiskali tudi mnogi znani in man] znani Posavci. (Večnastrani 16). Od leve proti desni: poslanec v državnem zbo- ru Branko Jane, državni sekretar v Ministrstvu za delo Damjan Lah, župan občine Sevnica Kristijan Jane, župan občine Krško Franci BogoviČ in podžupan občine Krško Andrej Božič. Društvo slovensko-hrvaškega priiatelistva ZA RATIFIKACIJO MALOOBMEJNEGA SPORAZUMA S HRVAŠKO ČATEŽ - V konferenčni dvorani ho- tela Terme Čatež so se 13. marca na pobudo Društva slovensko- hrvaškega prijateljstva (DSHP) sestali župani šestindvajsetih od trideset občin, ki mejijo z Repu- bliko Hrvaško. Na pobudo društva, ki mu predseduje dr. Božo Dimnik, so oblikovali in podpisali skupno zahtevo, da Državni zbor ponovno obravnava in sprejme Zakon o ra- tifikaciji Sporazuma o obmejnem in prometnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Med ude- leženci srečanja na Čatežu je bilo tudi večje število predstavnikov ob- čin in institucij s Hrvaške, med drugimi prof. Hrvoje Kačič, pred- sednik hrvaške državne Komisije za meje, Josip Boljkovac, nekdanji notranji minister Hrvaške in zas- topnik veleposlanika v Sloveniji Krešimir Maličič. Tako člani DSHP kot strokovnjaki za mednarodno pravno mnenje so prepričanja, da ne obstaja nikakr- šen tehten razlog, da parlamen- tarci sporazuma, ki je s hrvaške strani že ratificiran, ne bi sprejeli, saj ta med drugim vsebuje poseb- no določbo, ki izključuje možnost prejudica pri določanju državne meje na kopnem ali morju. S spre- jemom maloobmejnega sporazu- ma, k'i je trenutno še vedno v presoji na ustavnem sodišču, bi v prvi vrsti zadostili interesu tistih Ijudi, ki živijo v maloobmejnem pa- su na obeh straneh meje, saj bi jim bil omogočen lažji prehod, pre- tok blaga in življenjskih potreb- ščin. Odklon ratifikacije spora- zuma pa pomeni, da se bodo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo meje s Hrvaško zaprle, s čimer se bodo pretrgali že tradicionatni življenjski tokovi na obmejnih področjih obeh držav. Zato so ude- leženci srečanja naslovili zahtevo po ratifikaciji maloobmejnega sporazuma na Državni zbor in pristojne institucije z apelom, da morajo biti slovenski nacionalni interesi konsenz političnih strank in ne orodje medsebojnega obra- čunavanja ali predvolilnega boja. Bojana Mavsar O JEDRSKI SE ŠE POGAJAJO Konec marca (28. 3. 2000) sta se na celodnevnem delovnem sestanku na Mokricah sešli pogajalski skupini Slovenije in Hrvaške, ki usklajujeta in pripravljata tekst meddržavne pogodbe o Jedrski elektrarni Krsko. Kot je bilo mogoče zaključiti iz skopih izjav predstavnikov slovenske in hrvaške strani, je pred pogajalci vendarle še precej nerešenih vprašanj. O katerih posameznih vprašanjih so razpravljali, nista želela komentirafi ne vodja slovenske pogajalske skupine Uroš Korže ne njegov hrvaški kolega Roman Nota, pač pa sta poudarila, da sta z delom skupin. Pričakujeta, da bo napredek v razumevanju staiišč med obema stranema v kratkem času privedel tudi do uskladitve oziroma parafiranja usklajenih tekstov meddržavne pogodbe, v vsakem primeru pa bosta sporazum verificirali obe vladi. Postopek sprejemanja dokumenta je na Hrvaškem nekoliko enostavnejši, saj ima hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulič že pooblastilo vlade za podpis pogodbe, ki jo bo v nadaljevanju ratificiral parlament. Ratifikacija s strani hrvaške vlade pa bo potrebna le v primeru, v kolikor bi prišlo do bistvenih odstopanj od dogovora v začetnem predlogu. Na slovenski strani se bo morala najprej pogajalska skupina uskladiti z vlado, verjetno pa bo o meddriavnem sporazumu razpravljal tudi Odbor za mednarodne odnose pri Državnem zboru. Sporazum bo po podpisu moral ratificirati še Državni zbor. (B.M.) št. 28. marec 2000 ObžorniK naš gost 6 Milena Jesenko ŽENSKE SMO SPOSOBNE NAREDITI SVET LEPŠI Kaj bi povedali o Milenci, ko še ni bila Milena Jesenko? Da je imeia eno zelo bogato, lepo otroštvo v zeio revni družini, z velikim številom otrok, pet nas je bilo, ampak imeli smo sonce, imeli smo travnike, krave na paši, imeli smo sozdove, bo- rovnice, gobe, zdravilna zelišča, imeli smo potok.., skratka, uživali smo. Cel svet je bil naš in nismo se obremenje- vali z nobemmi drugimi rečmi, tudi ne s term, kaj bomo, ko bomo veliki. In kje je ta kraj? Pravzaprav je teh krajev veliko, ker so se moji starši zaradi očetove službe pososto selili, mislim, da jih je bilo se- demnajst, ampak najdlje smo živeli v majhni vasi Mokro Polje pri Šentjer- neju. To so bila mladostna leta, ki se jih nekako najbolj zavedamo. In bogato otroštvo vas je pri- peljalo do bogatih izkušenj šolni- ce. Koliko let že poučujete in kdaj ste začeli? Pred 39 leti, kraj je bil Šentjemej na Doienjskem, ko sem začela delati na šoli, kjer sem pred nekaj leti končaia nižjo gimnazijo in sem bila seveda silno počaščena, ko me je tedanji pomočnik ravnatelja na avtobüsu povabil, da bi prišla učit na šolo. Šla sem s strahom, ker so bili ti prvi koraki do svojih prej- šnjih učiteljev nekako obeleženi, lahko bi rekla, z negotovostjo. Vendar sem bila izjemno lepo sprejeta, naenkrat sem postala sodelavka s svojimi nek- danjimi učitelji, začela sem poučevati slovenščino. Kolektiv se je izredno razlikoval od kasnejših, ker je bilo sko- raj polovica žensk m polovica moških, biio pa je zanimivo in lepo. Na to ob- dobje me vežejo lepi spomini. Milena Jesenko je ravnateljica Osnov- ne šole Brežice 18 let in pravi, da seji zdi da že kar predolgo, hkrati pa pou- darja, da delo opravlja z največjim veseljem. Zagotovo je Milena Jesenko na najvidnejšem in najbolj opazova- nem mestu v kraju. Gospa Jesenkova - šola včeraj, šola danes. Brežiška šola pokriva skorajda pol ob- čine, tako da imamo 43 odstotkov vseh otrok v občini na naši šoli, iz osmih krajevnih skupnosti. Šola je pač insti- tucija, ki na nek način posega v mnoge družine z vseh zomih kotov - od poučevanja do prehranjevanja učen- r.ev. Ravnatelj pa je še posebej izpo- stavljen, ker mora nastopati takrat, ko je lepo in ko mora povedati manj pri- jazne zadeve. Sola je v vsakem času zanimiva in če bi se odločala, katera je bila najboljša, ne bi mogla reči katera, kajti v času mojega šolstva sem do živela kar nekaj reform, vsaka je bila narejena z ambicijo, da bi bila boljša, in upam si trditi, da tudi je vsaka strme- la za boljšim, seveda pa se skozi čas pokaže, da je potrebno staro zame- njati z novim. Spreminjanje je pač pov- sod pnsotno in tudi šolniki ne more- mo mimo tega. Z nostalgijo se seveda spominjamo mlajših let in ob tem smo lahko krivični. Zato bi kar vztrajala pri tem, da je sola v vsakem obdobju pnnesla veliko dobrega in da je vsaka naslednja za korak naprej in, ker nič v tem življenju ne stoji, bi bila katastrofa, če bi sola stagniraia. Pred kratkim smo slišali besede slovenskega nadškofa Franca Ro- deta, da »to šolstvo ni naše šol- stvo«. Verouk v sole? Nisem bila edina zgrožena ob bese- dah gospoda nadškofa. Enostavno nisem mogla verjeti, da se najvišji cerkveni dostojanstvenik s takim nastopom in takirni besedami sploh pojavi pred slovenskojavnostjo. Govo- rila sem z večjim številom ljudi in tudi takimi, ki so globoko verni in tudi jaz cenim njihovo vero. Tudi ti so mi rekli, da gospod nadškof s takimi izjavami razdvaja, namesto, da bi združeval, kar je njegova dolžnost. Sem izredna zagovornica laičnih šol, laična sola pa ne pomeni, da otroci nimajo pravice izražati svojih verskih čustev. Gre sa- mo zato, da naj otroci dobijo versko znanje pri verouku, sola pajevsekakor dolžna dati znanje o verah. Izhajam iz ateistične družine, okoli se- be pa imam tudi polno globoko ver- nih, pravih vernikov. Sama nisem hodi- la k verouku, bila sem le krščena in ko sem študirala slovenščino in ko smo prišli do Ivana Cankarja, ki ima v svoji literaturi ogromno primerov iz verske ga podroqa, sem bila dostikrat v za dregi, ker mi je manjkalo to znanje. Zato sem globoko prepričana, da so- di poznavanje ver v neko splošno raz- gledanost vsakega človeka. Tako, da so ta znanja potrebna. Verouk pa so di v cerkev, v župnišča, kjer imajo te zadeve zelo dobro urejene. Najraje je med mladimi st. 28. marec 2000 7 naš gost ObžorniK Milena Jesenko je v politiki že zelo dolgo. Začela je že v samoupravnih organih, nadaljevala v sindikatu in družbenopolitičnem zboru občinske skupsčine. V občinskem svetu Brežice je svetnica že drug/ mandat, poleg tega je podžupanja, zadolžena za po- dročje družbenih dejavnosti. Oprav- Ija še delo predsednice območne organizacije ZLSD in regionalne koor- dinatorke Urada za žensko politiko in je posebno ponosna na animacijo žen- sk v brežiški in delno krški občini za akcije, ki jih organizirajo z Uradom in so nujne tudi v prihodnje. Zastavljene cilje v po/itik/ je dosegla do te mere, da je njen glas prispeval k sprejemu za občane koristnih odločitev. Je skromna, saj si ne pripisuje kakšnih posebnih zaslug, vendarje bila poleg in stvan z argument/ pod pira la. Zave- da pa se tudi, da so njene prednostne naloge v prihodnje konkretne in dra- AH lahko ponudite svojo oceno, videnje položaja vseh, ne le žen- sk,v Posavju in Sloveniji? Ker sem po naravi optimist, ne vidim prihodnosti tako erne, kot se nam vča- sih kaže in kotje prisotna zlasti v pred volilnih obdobjih. Takrat drus druge- mu rnečejo, ne bom rekla mečemo, ker jih sama ne in se trudim, da jih ne bi, polena pod noge, ko potenciramo slabosti, izničimo kvalitete, tako da je to nek nenormalen čas. Mislim, da gre perspektiva Posavja v svete! čas, da so tu neke danosti od naravnih do ljudi. Kajti narava sama ne more nič narediti brez ljudi in mislim, da se po- časi kopljemo ven iz ttstega obdobja, ko nam je bilo več ali manj vse dano, naredili smo šolo, dobili zaposiitev, dobiii stanovanje. Danes vse to ni tako samoumevno in mislim, da smo tisti krizni čas desetih oz. devetih let nazaj že prebrodili, da se vse bolj zaveda- mo, kako je za spreminjanje lastnih življenj potrebna aktivnost. In v tern smislu sem prepnčana, da bo to doseženo tudi s šolami, ki gredo na- prej in so, trdim z vso odgovornostjo, zahtevne in kvalitetne. Vidim pa prob- lem v nezaposlenosti. Mladi bodo morali dobiti delo, ker ko dobiš delo, imaš lahko tudi cilje, potem gre lahko voz dalje. Zaposlena mora biti tudi srednja generacija, saj če nisi zaposlen, si popolen invalid. Tudi zaradi drugih strahot, ki so vsak dan na preži - alko- holizem, mamila, pa vse tegobe, ki jih to dvoje potegne za seboj. Tu čutim bojazen in tu spet vidim vlogo sole, ki mora povrniti samozaupanje po vzgoj- ni plati. Žal se zapiramo v svoje kroge in trdimo, da ne moremo nič narediti. Pa bi morali - na družbeni, občinski in državni ravni, ne le na individuals. Velik problem vidim torej v nasilništvu, alkoholizmu, drogah, kar ugonablja mlade ljudi, starše in družbo. In to ni dobro. Kot izredno družbeno politično aktivni ste predsednica ZLSD Bre- žice. Pred kratkim ste gostili pred- sednika Boruta Pahorja. Ja, ZLSD je stranka, ki mem pač najbolj ustreza, verjamem v njen program in všeč mi je predvsem, da je to levo usmerjena stranka, vendar ne ekstre- mistično, kljub temu, da bi jo nekaten radi potisnili nekam, kamor sploh ne sodi. Moram reel, da je Borut Pahor dejansko vnesel v naše vrste nov veter. Tako mislim, da je to res stranka prihod- nosti, predvsem stranka prihodnosti zaradi poudarjenega socialnega pro- grama, ki je v času, v katerem smo izrednega pomena. Seveda pa je to tudi stranka, ki se vključuje tudi v evropske dimenzije in si ne zatiska oči pred sistemom, v katerem smo. Pndružuje se nam tudi vedno več mladih ljudi, stranka pa pelje zmerno politiko, vendar odločno in jasno. In nenazadnje, izpeljali ste pripra- ve in ponovno oživili Društvo prija- teljev mladine Brežice. Ob tern smo doživeli še eno izmed neumnosti, ki se dogajajo ob bistvenih in velikih družbenih spremembah, ko nekateri mislijo, da je treba naenkrat izničiti in popljuvati vse, kar je bilo prej, in stvari povsem razvrednotiti. In jih potem spet začeti znova.V soli sicer pravimo, da se učimo zato, da se nekaj naučimo. Vendar s svojimi dejanji do- kazujemo, da se iz zgodovine nikoli ničesar ne naučimo ali veliko premalo. Kot osmi marec, mednarodni dan vseh žena, ki je nastal v kapitalističnih ZDA, je bilo nemudoma potrebno pred leti ukiniti tudi DPM Brežice. Po- tem pa smo takoj ugotavijali, kako smo prikrajšali otroke za mnoge akcye, ki jih vsa ta leta zelo uspešno vodi DPM Slovenye in v katere smo se, kljub te- mu, da nismo imeli domače zveze, vseeno vključevali. Nuja in žeija vobčini Brežice je, da bi naši otroci to vse spet imeli, kar smo izglasovali tudi na občinskem svetu in tako je spet prišlo do ustanovitve DPM Brežice. In za konec nazaj k šoli. Čemu bi bilo potrebno, po vašem mnenju in izkušnjah, v soli danes nameniti največ pozornosti? Največ pozornosti je treba danes v soli posvetiti nalogi, da otroke naučimo - učiti se. Nič novega ne bom pove- dala. Učiti in učiti se. Datijim delovne navade in kje lahko znanje poiščejo. Sola že dolgo ni edina, ki izobražuje. Danes imajo otroci ogromno možnosti, kako priti do novih znanj od interneta do televizije in tako dalje. Zato jim moramo vtisniti v zavest, da se bodo vse življenje učili. To pomeni, da ni konec učenja in izobraževanja s konča- nim šolanjem v osnovni ali srednji šoli all na fakulteti. Veliko, veliko večji poudarek bi morali dati vzgoji in tudi večjo moč šoli pri tern. In spet ne mislim na nobeno ideološko vzgojo. Mislim na vzgojo os- novnih vrednot. Krščanske in tudi splo- šne civilizacijske vrednote so vred- note, ki jih človek mora imeti, če želi živeti v urejeni družbi, da se ne bi bal, kje in kdaj te bo kdo oškodoval ali te poškodoval. Skratka, mladim pou- darek, da učenje ni nikoli končano in spoštovanje do življenjskih vrednot. Milena Jesenko je dmamična, kar ima vgenih, kot pravi, po mami. Veselaje, da je koordinatorka za Posavje pri Ura- du za žensko politiko. To delo ji hkrati nudi možnosti in priložnosti, da ustvar- ja hotenja in cilje, kisijihje Urad'zastavil - vrniti ženskam vlogo, kismojo nekoč že imele. Vendar ne ekstremno femi- nistično, saj ženske že po sami kon- strukciji nismo kot moški. Lahko pa in smo, kotpravi, sposobne za vse narediti ta svet lepši. In kot se je ponovno izkazalo, Milena Jesenko nikoli ne sklene misli o soli in šolstvu. Ko sva se na dan klepeta še enkrat srečali, so se njene misli še kar pletle okoli sole... "Verjamem v devetletko in v program prenovljene sole. Čas bo tudi tu še marsikaj izpilil, vendar so zasnove do- bre. Tekmovalnost, ki se očita sedanji soli, je res že skorajda pretirana. Toda, ali ni vse življenje danes naravnano tekmovalno7 Ne rečem, da je to prav, ampak: še zme raj je boljše, da tek mujemo v znanju kot da tekmujemo v kopicenju bogastva, ki mma vosnovi pokritja v znanju in delu. " Natja Jenko Sunčič »Mednarodni dan žena, ki je »padel« ob velikih družbenih spremembah, a sploh ni nastal v socialističnem svetu, ampak v kapitalističnem, s tern pa smo ženske na nek način veliko izgubile, pri nas spet pridobiva veljavo. Čas je tak, da je ta osmi marec v naših razmerah potreben. Potreben za ozaveščanje žensk, deklet, mladenk, žena, mladih mater. V tern je zadnja leta največ naredil Urad za žensko politiko. Prav je tudi, da imamo materinski dan, saj je materinstvo največje poslanstvo žene. Vredno se je spomniti in se zamisliti ob obeh. Vsaka ženska pa ni in zaradi različnih vzrokov ne more biti mama. Je pa ženska. Prav je, da obeležimo 8. in 25. marec, dan žena in materinski dan, mnogo vzrokov je tako za enega kot za drugega.« Pogosto je tudi na kulturnih prireditvah Mno$o obveznosti /ma tudi kot podžupanja občine Brežice St. 28. marec 2000 ObzörniK predstavitev 8 PO PODGORJANSKI VINSKI CESTI... KOSTANJEVICA - Projektni svet, sestavljen iz turističnih delavcev in predstavnikov občin: Brežice, Krško, Šentjernej, Novo mesto in Dolenjske Toplice, je 17. marca v Kostanjevici na Krki predstavil celostno podobo Podgorjanske vinske turistične ceste. Trasa poteka v dolžini 83 km ob reki Krki in povezuje kraje od Slovenske vasi do Dolenjskih Toplic. Podgorjanska vinska turistična cesta (PVTC) se začne v brežiški občini in poteka preko Cirnika, Koritnega, Pri- lip, Dvorc, Cerine, Stankovega, Piro- škega vrha, Vinjega vrha in Gadove peä, kjer preide v občino Krško. Ob PVTC imajo izdelano turistično ponud- bo za obiskovalce in turiste štirje ponu- dniki, in sicer gostilna pension Les in kmetija Zevnik na Catežu, gostilna Prah vVelikih Malencah in Tomšetova izlet- niška kmetija ali »Pri Martinovih«, kakor se jim po domače reče, v Globočicah. Tu je tudi kontrolna točka brežiške kolesarske poti, ki poteka po podgo- rjanski cesti in za katero lahko rečemo, da je zaenkrat edina vez z že poznano Bizeljsko-sremiško vinsko cesto. V krški občini je začetek ceste po de- želi cvička v Sutni in je speljana čez Bočje, Jablance, skozi Kostanjevico proti Ržišču v občino Sentjernej. Po- nudbo v krški občini nudijo v vinotoču Jelenič v Jablancah, na turistični kme- tiji Colarič, v gotilni Zolnir v Kostanjevici in v njihovi vinski kleti v Jablancah, na turistični kmetiji Grubič in kmetiji Vodo- pivec, ki v svojem programu nudi šolo jahanja ter organizira enodnevne in večdnevne izlete po Gorjancih. V ni- žinskem predelu gostinsko in turistično ponudbo seveda dopolnjuje tudi Ko- stanjevica s številnimi kulturnimi zna- menitostmi. Odsek PVTC skozi območje občine Sentjernej je geografsko izraziteje omejen s Tolstim vrhom na zahodu in Ržiščem na vzhodu. Osrednje mesto zavzema samostan Pleterje in v nepo- sredni bližini zgrajen muzej na pros- tem, kjer si lahko obiskovalci ogledajo kompleks stare domačije šentjer- nejske doline. V bližnjih Selah je tudi jahalna šola Hosta, ki nudi obisko- valcem ježo v nadkriti meneži. Stalno ponudbo ob trasi PVTC nudijo tudi v vinotoču Drča, v gostilni Majzelj in v kleti Stemberger v Sentjerneju ter pri vinogradniku in trsničarju Francu Martinčiču v Šmalčji vasi. Ob popoto- vanju po šentjernejskem odseku si lah- ko obiskovalci ogledajo tudi gradove Gracarjev Turn, Vrhovo in Prežek ali pa se povzpnejo na najvišjo lezečo vas Javorovico. V Mestni občini Novo mesto poteka Podgorjanska VTC v dolžini 35 km od Dolenjskih Toplic, Susie, Dubindol, Uršnih sei, med vinskimi goricami Lu- banc, Makute do razglednega hriba Ljuben na nadmorski višini 546 m. Od Uršnih sei se nadaljuje cesta pre- ko Bircne vasi na Ruperc Vrh, kjer se nahaja obora (številna zanimiva dre- vesa gigantskih sekvoj in lip), preko Stranske vasi, Lakovic in Jurne vasi, Koroške vasi, Sentjošta, Hrušice, Ga- brja do Brusnic. Na trasi vinske ceste se nahaja gostilna Žagar v Birčni vasi, na vinski gorici Ruperč Vrh turistično ponudbo dopolnjujeta vinogradnika Franc Stine in Drago Roženberger, v Gaberju pri Brusnicah, od koder vo- dijo številne pešpoti na Gorjance, pa se nahaja turistična kmetija Ivanež. Kakor je ob otvoritvi Podgorjanske vin- ske turistične ceste povedal predsed- nik Projektnega sveta Otto Sevšek, bo tiste, ki se bodo odločili za nedeljski izlet po naštetih krajih po celi trasi vodilo okoli 100 kažipotnih tabel in promocijske zloženke. Sicer pa si je Projektni svet zadal dolgoročni cilj us- tvariti pogoje, ki vodijo k boljši in kakovostnejši ponudbi ob vinski cesti in s tern večanju prihodkov iz kme- tijske in turistične dejavnosti na ob- močju, kjer se nahajajo številna lepa, a demografsko ogrožena naselja. BOJANA MAVSAR Podgorjansko VTC so uradno odprliOtto Sevsek, brežiški iupan Vladimir Deržičin iupan obcine Sen/erne/ Franc Hudoklin Degustacija vin v kleti Stemberger v Sentjerneju ¦¦ ".:¦-¦;....... - P«SAVSKE novice Prve volitve v Svet kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije POSAVSKI VINOGRADNIKI NA LISTI ALEŠA BALONA Vinogradništvo v Posavju je vseka- kor najbolj razširjena kmetijska pa- noga, s katero se ukvarja velik krog ljudi bodisi kot z virom preživetja ali bolj ljubiteljsko. Kljub temu pa po- savski vinogradniki ugotavljajo, da se vedno ne morejo sooblikovati po- litike vinogradništva in predelave grozdja na podroqu kmetijstva. Zafo so za prihajajoče volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico sestavili svojo listo. Lista posavskih vinogradnikov, v skladu z odlokom vlade o prvih volitvah v zbornico, nosi ime po prvo podpisa- St. 28, marec 2000 T dogodki ObžofniK DRUSTVO VINOGRADNIKOV DOLINA - JESENICE ŽELIJO IMETI LASTEN LABORATORIJ GAJ, 17. Marec 2000- DRUŠTVO JE SVOJ OBSTOJ OPRAVIČILO IN PRIPOMOGLO, DA SE JE NIVO KLETARJENJA DVIGNIL, PRIPRAVILI PA SO TUDI 1. NEURADNO SALAMIADO Leto je minilo , vinogradnice in vino- gradniki pa so se tokrat zbrali na svo jem 4. letnem občnem zboru na oce- njevanju lanskega pridelka. Dvo- mandatni predsednik društva Stanko Klemenčič je v letnem poročilu nave- del: "Za letošnjo degustacijo smo nekoliko dvomili, saj je bilo do dogo vorjenega roka zelo malo prijav. Izkazalo pa se je, da je letošnje oce- njevanje preseglo vsa naša priča- kovanja", pri čemer je mislil na število vzorcev in nadaljeval: »Letos smo jih našteli kar 78. Zal je komisija, v kateri ni bilo nobenega domačina, ugotovi- la, da kar 36% vzorcev ni ustrezalo in jih je tudi izloäla. Poseben problem je bil z rdečimi vini, kjer je kletarstvo še kako pomembno. Ocena komisije je bila, da je bilo veliko vzorcev izvrženih zaradi nepravočasnega pretoka in nepravilnega žvepljanja. Napak iz preteklosti, ko je bilo veliko beksreja , tokrat ni bilo. Med najveqe napake je šteti oksidacijo, cik, ki je nastal že ob vrenju v kadeh in seveda tudi nečist vonj vina.« Komisija je bila tokrat izjemno ostra, saj je poskušala ocenjevati njihova vina tudi v skladu z odredbo o cvičku, ki bo veljala za letnik 2000. Pred- sednik Klemenčič je nadaljeval, da je po tolikih letih, društvo svoj obstoj vse- kakor opravičilo. Društvo je v času svojega obstoja gotovo pripomoglo, da se je nivo kletarjenja dvignil, da lahko govorimo o vedno boijšem vinu iz našega območja. To so pokazale vse degustacije, čeprav za marsiko- ga niso bile vedno najboljše. Med na- logami, ki smo si jih v preteklem man- datu zadali, smo izpolnili praktično vse, od izleta do predavanj, na katerih pa še vedno pogrešamo večje število naših vinogradnikov, Brez izobra- ževanja očitno ne bo šlo.« Ze v lanskem letu so načrtovali lastni laboratorij, predračunska vrednost zanj je 17.000 DEM, ki bi bil še kako dobrodošel, saj brez pravih analiz kletarjenje ni mogoče. In čeravno ga lani niso dobili, je predsednik Klemen- čič dejal, da je prepričan, da bo to nalogo opravilo novo vodstvo društ- va. Pri tem je izpostavil vlogo svetnika gospoda Skrleca, ki ima največ zas- lug, da laboratorij končno prihaja k nam, ob tem pa pričakujejo tudi po- moč krajevne skupnosti, ki naj bi jim zagotovila ustrezne prostore. "Delo z vinom v kleti bo veliko iažje, če bo pri roki analiza, pa tudi Ijudje, ki bodo znali svetovati," je dejal Klemenčič. To so videli že ob letošnji degustacji, saj so poleg uradne komisije sode- lovali tudi trije njihovi člani, ki so tečaje za degustatorje že opravili, manjka jim le še nekoliko prakse. Zahvalil se je tudi vsem, ki so letos prvič sodelovali na neuradni salami- jadi, kajti k dobri kapljici spada tudi dober prigrizek, kar domača salama gotovo je. In ker jih je kar nekaj, ki se ukvarjajo tudi s tern, so nekaj teh dobrot poskusili tudi na pnreditvi. Sami pa se bodo v bodoče odločili, ali bodo tudi ta pridelek strokovno ocen- jevali. Zaenkrat je bil to le poizkus. Slasten. Ob koncu se je vsem, ki so v njegovem mandatu pridno delali v društvu, zahvalil, novemu upravnemu odboru in bodočemu vodstvu društva za zaželel veliko uspehov pri delu. Kajti, ob pridobitvah, ki se jim kažejo, je prepričan, da bo društvo eno priza- devnejših v občini. Prisotne je pozdravil tudi novi predsednik društva, Miha Kvartuh (na sliki zgoraj). Vinogradnike in člane društva je pozval, da ostanejo resni in delavni tudi v bodoče, kajti dobro delo v društvu je odvisno od vsakega posameznika, rekoč: » Druš- tvo je od vseh, ne le predsednikovo.« Natja Jenko Sunčič NAJBOUŠI PO KATEGORIJAH: CVIČEK MIHA KVARTUH / C/, KO- RITNO, 15,72; JANEZ BIZJAK / S / , CIRNIK, 15,71; TONE BOGOVČIČ, LAZE, 15,68, DOLENJSKO RDEČE FRANC SEMENIČ, KORITNO, 15,96, BRANKO RO5TOHAR , PONIKVE, 15,68 - ŽAMETNA ČRNINA MIHA PRAH, KORITNO, 15,41 MODRA FRANKINJA: MIHA KVARTUH, KORITNO ,16,88 - MIRO ŠKOF- LJANC, KORITNO, 16,44 - DOLENJ- SKO BELO: FRANC DERŽIČ, LAZE , 16,51 - RUDI KOS ml., BREŽICE , 16,46,- FRANC SEMENIQ KORITNO, 16,34 - KERNER: JANEZ BIZJAK, CIRNIK, 17,26 - LAŠKI RIZLING MILAN VALEK, KORITNO , 16,61, JANEZ BIZJAK, CIRNIK , 17,06 - CHARDONAY JANEZ BIZJAK, CIR- NIK, 17,12 RENSKI RIZLING STANKO VUČAJNK, RIGONCE , 15,94. Vrstni red salamarjev na neuradni salamiadi: 1. mesta Franci Hedl, 2. Martin Prah, 3. in 4. mesto Franc Deržič in Srečko Barkovič, 5. Božo Bajs, ö.mesti: Srečko Barkovič in Andrej Kos. Dosedanjipredsednik Klemenčič (na levi) s Francijem Hedlom, tajnikom KS in o ban skim svetnikom nem predlagatelju, mlademu vinogra- dniku iz Bizeijskega Alešu Balonu, ki je bil v minulem letu proglašen tudi za Mladega gospodarja leta. Za obli- kovanje vinogradniško liste, kjer sta po dva predstavnika iz brežiške in krške občirte ter en predstavnik iz ob- čine Sevnica, so se odločili zato, ker so ne glede na to, da so se aktivno vključevali v oblikovanje volilnih list za prve volitve v Svet kmetijsko goz- darske zbomice Slovenije, ki bodo potekale po vsej državi 9. aprila, v primerjavi z ostalimi kmerijskimi pano- gami ostali v ozadju. Vinogradniki menijo, da posavsko vinogradništvo kljub doseženi kvaliteti še vedno nima ustreznega priznanega mesta v slo- venskem prostoru, le-tega pa bodo lažje uveljavljali znotraj in preko no- vegä zborniškega sistema. Sicer pa listo Aleša Balona sestavljajo kandi- dati: Ivan (Janez) Šekoranja, Stanis- lav Jarkovic, Ivan Mastnak, Anton Jordan in Anton Ajster. Bojana Mavsar St. 28. marec 2000 ObzörniK gospodarstvo, politika 10 KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA - pomembna priložnost za podeželje Po večletnem prizadevanju je bil v preteklem letu sprejet Zakon o kmetijsko gozdarski zbomici. Podan je temelj za postavitev polnopravnega zastopnika interesov kmetov in vseh prebivalcev podeželja. Člani zbornice, lastniki - uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov, bomo imeli tako prvič v Sloveniji priložnost, da se enakopravno pogajamo v smislu naših glavnih nalog: - zastopanje interesov članstva, I - svetovanje za umno in okolju prijazno kmetovanje, - ohranitev poseljenosti in kulturne krajine na podeželju. Pred nami so volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice, ki bodo 9. aprila. V naši volilni enoti št. 8 (Posavje - občine Brežice, Krško, Sevnica), boste lahko izbirali izmed šest volilnih list. Predlagamo vam skupno listo Društev Slovenske kmečke zveze in Slovenskega kmečkega gibanja, na kateri smo zbrali odgovorne, izobražene in razvoju podeželja predane ljudi iz celotnega Posavja: 1. Franci Bogovič, inž. agr., Koprivnica 39, občina Krško Zupan občine Krško, sicer od mladih nog povezan s podeželjem in kmetijstvom. Na lastni kmetiji se ukvarjajo s pridelavo jabolk. Kot mlad kmetijski strokovnjak je bil .pospeševalec in vodja kooperacije pri M-Agrokombinatu Krško. Od ustanovitve in še danes je predsednik Kmečke Zadruge Bohor. 2. Peter Camloh, inž. agr., Gabrje 14, občina Sevnica Na družinski hribovski kmetiji se ukvarjajo pretežno s prirejo mieka in vinogradništvom. I Skupaj z dvema sosedoma tudi polnijo kvaliteten Cviček z Malkovca. Je aktiven član Društva vinogradnikov Malkovec in predsednik Govedorejskega društva Sevnica. 3. Mihael Kvartuh, Koritno 12, občina Brežice Na kmetiji svojih staršev prevzema gospodarjenje. Ukvarjajo se z vinogTadništvom in I živinorejo. Pridelujejo odličen cviček in to usmeritev nameravajo razvijati tudi v bodoče. i Je aktiven član Društva podeželske mladine, Strojnega krožka Posavje in predsednik I Društva vinogradnikov Dolina-Jesenice. 4. Alojz Kerin, Straža pri Krikem 2, občina Krško Na družinski hribovski kmetiji se ukvarjajo s sadjarstvom, vinogradništvom in živinorejo. ' Pred leti so kupili večjo površino gozda, tako da mu je dobro poznana tudi ' problematika gozdarstva. Je soustanovitelj Kmečke zadruge Krško in član upravnega I odbora ter clan odborov za kmetijstvo in gospodarstvo pri občinskem svetu. 15. Roman Žveglič, Stržišče 4, občina Sevnica I Je lastnik hribovske kmetije. Glavni vir dohodka njim predstavlja prašičereja - reja [ plemenskih svinj. Med prvimi v Sloveniji so začeli z pašno rejo krav dojilj mesne pasme | Charolais. Je clan odbora za kmetijstvo pri občinskem svetu v Sevnici. | Prepričani smo, da navedeni predstavljeni kandidati razmere v kmetijstvu, gozdarstvu in | na podeželju v celoti zelo dobro poznajo (vodooskrba, ceste, zaraščanje, razvoj kmetijstva, Ivinogradništva, turizma, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pomen delovnih mest na ipodeželju....ipd.), saj sami delajo v različnih kmetijskih panogah (govedoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, prašičereja, vrtnarstvo, gozdarstvo) in hkrati opravljajo veliko pomembnih nalog v strokovnih društvih, zadrugah, občinskih svetih in upravi. Spoštovani, združite svojo navezanost na zemljo z odločnostjo, da sooblikujete nadaljni razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja; PRIDITE 9. APRILA NA VOLITVE V KGZ IN GLASUJTE ZA SKUPNO LISTO | SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE IN SLOVENSKEGA KMEČKEGA GIBANJA, POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 1. Krško, 27/3/00, Slovenska kmečka zveza in Slovensko kmečko gibanje Z letnega zbora krškega lokalncga odbora Sivih panterjev NIKO ŽIBRET PRVI (ZNANI) KANDIDAT ZA DRŽAVNE VOLITVE KRŠKO V petek, 17. marca 2000, so se v gosti- šču Tri lučke zbrali na letnem zboru člani lo- kalnega odbora Sivih panterjev, ki delujejo v okviru Liberafne demokracije Slovenije. Na zboru so med drugim sprejeli porodlo o delu, ki ga je podai predsednik odbora Ivan Petrišič in sprejeli program dela za letošnje leto. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Sivih pan- terjev Slovenije g. Mušič, ki je ob tern ocenil nekatere vidike trenutne politične situacije v Sloveniji. Hkrati je obvestil prisotne, da so na predlog lokalnega odbora v organizaciji že ve- rificirali Nika Žibreta kot kandidata za držav- nozborske volitve iz Krškega. Krški Sivi panterji so si v prosramu dela med drusim zastavili skrb za ostarele in onemogle, predvsem z ansažiranjem doma starejših občanov in socialnim skrbstvom za nego pomoči potrebnih občanov na domu, z gradnjo varovanih stanovanj za starejše občane. Na področju varovanja okolja se bodo zavzemali za ustrezno odškodnino pri odlaganju RAO iz JE Krško, za dosledno izpolnjevanje po- godbenih obveznosti tovarne VIPAP glede varova- nja okolja in varnega obratovanja, si prizadevali za čistejše okolje ter zbiranje, odlaganje in sortiranje vseh vrst odpadkov, posebno skrb pa bodo na- memli varnosti cestnega prometa v občini. Med pomembnejše cilje so uvrstili tudi aktivnosti pri na- stajanju pokrajine Posavje, pri čemer nameravajo sodelovati z Združenjem seniorjev - menedžerjev kakor tudi z ostalimi lokalnimi odbori Sivih panterjev v regiji. Kot smo lahko slišali na zboru, Sivi panterji zavestno prepuščajo pomembnejše funkcije mlajšim kadrom v skupni stranki - LDS, vendar so kar nekajkrat pou- darili, da pričakujejo spoštovanje svojih bogatih iz- kušenj ter upoštevanje konstruktivnih kritik, ki jih imajo do (ne)reševanja problemov v mestu in ob- čini Krško. Zbrane so pozdravili tudi predsednik OO LDS Krško Andrej Božič podpredsednik odbora in vodja svetniške skupme LDS Krško Pcter Žigante ter sekretar v Ministrstvu za delo, družino in social- ne zadeve Damjan Lah. (S.M.) št. 28. marec 2000 11 Informativna priloga Občine Krško ObžofniK občina krško Informacije OBČINE KRŠKO številka 7, marec 2000 V tej številki Vam predstavljamo organiziranost predšolske vzsoje v občini Krško ter razloge za povišanje cen v vrtcih, ki jih je občinski svet sprejel na svoji seji, 27. marca 2000. Predstavljamo Vam tudi Odlok o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnega sistema. Odlok je bil sprejet v januarju letošnjega leta. V mesecu marcu je v naši občini potekala humanitarna akcija »Krško za socialno ogrožene družine«. Zaključek akcije Vam bomo predstavili v Posavskih novicah. Opozoriti želimo še na občinski praznik, ki ga praznujemo 7. junija. Vabimo vsa društva ter druge organizatorje prireditev, da nam pošljete svoje predloge prireditev, ki naj bi bile vključene v praznovanje občinskega praznika. Informacije občine Krsko pripravlja uprava Občine Krško. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Krško, Cesta krškihžrtev 14, 8270 Krško. Telefon: 0608/22-771, falcs: 0608/22-221, el. pošta: občina.krsko@insert.si POMAGALI SOCIALNO OGROŽENIM DRUŽINAM V sklopu dobrodelne akcije »Krško za socialno ogrožene družine«, ki jo je v mesecu marcu v organizirala občina Krško v sodelovanju s Centrom za socialno delo, je v krškem kulturnem domu 26. marca potekal tudi dobrodelni koncert, na katerem je nastopila vrsta znanih izvajalcev slovenske glasbene scene, kakortudi nekateri domači izvajalci. Do zaključka redakcije je bilo na poseben račun, odprt pri Centru za socialno delo Krško, nakazano preko milijon tolarjev za izbrane družine. Prireditev sta povezovala Bogdan Barovičin Bernarda Žarn 5 prireditve Krško za socialno ogrožene družine Podžupan Občine Krško Andrej Božič S prvim marcem je službo- vanje na Občini Krško nastopi! podžupan Andrej Božič, ki je to funkcijo doslej opravljai nepoklicno. Božič živi z družino v Kosta- njevici na Krki. Po poklicu je pravnik, doslej pa je med dru- Sim opravljal dela in nalose vodje oddelka za notranje zadeve pri Upravni enoti Krs- ko, nazadnje pa je delal na Rudniku Senovo v zapiranju kot vodja Kadrovske in sploš- ne službe. V dogovoru z županom Fran- cijem Bogovičem in v skladu s prosramskimi cilji sodelovanja med občinskima odboroma LDS in SLS se podžupan še posebej posveča nekaterim delovnim področjem iz pris- tojnosti občine Krško. Eno takih področij je tudi proble- matika okolja in prostora, pri Nadaljevanje na 12. strani št. 28. marec 2000 ObzorniK tnformativna priloga Občine Krško UJ čemer bo še posebno pozor- nost posvečal skladnejšemu razvoju občine, sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, usklajevanju neusklajenih sestavin prostorskega plana obdne, sodelovanju občine pri reševanju problematike zapiranja rudnika na Se- novem, vzpostavljanju in delovanju režijskega obrata Sklada stavbnih zemljišč in še posebno programu dezin- vestiranja z razvojno kompo- nento v občini, ustanovitvi stanovanjskega sklada, itd. Na podroqu družbenih de- javnosti je prav tako veliko nalog, še posebno pa se namerava podžupan anga- žirati pri zagotavljanju pogo- jev za izvajanje programa devetletke na osnovnih so- lan vobčini Krško. Podžupan Andrej Božič sprejema občane v pisarni v občinski zgradbi na CKŽ 14 v Krškem med dcžurnimi urami ob sredah od 8. do 12. ure7 a tudi ostale dni, seveda ob predhodni na- javipo teles onu. i V občini Krško izvajajo programe predšolske vzgoje javni vrtci, katerih ustanoviteljica je občina Krško. Vrtec Krško je samostojni zavod, ostalih se- dem vrtcev pa je organiziranih pri osnovnih šolah, in sicer: vrtec pri OS Adama Bohoriča Brestanica, vrtec pri OS Koprivnica, vrtec pri OS Jožeta Gorjupa Kostanjevica, vrtec pri OS Leskovec pri Krškem, vrtec pri OS Podboqe, vrtec pri OS Raka in vrtec pri OS XlV.divizije Senovo. V vrtcih se izvajajo poldnevni (do 6 ur) in celodnevni programi (nad 6 ur) skozi celo šolsko leto. Programi predšolske vzgoje se izvajajo v skup- no 56-ih oddelkih. V letu 2000 bo v vrtce v naši občini vključenih predvi- doma 1000 otrok, kar predstavlja približno 62% vseh predšolskih otrok. Programi predšolske vzgoje se finan- cirajo iz javnih sredstev, sredstev usta- novitelja, plačil staršev ter donacij in drugih virov. RAZLIKA V CENI: Osnova za plačilo staršev je ekonomska cena programa, v katerega je vključen ot- rok. Od te cene starši plačajo dolo- čen odstotek, razliko do polne cene krije obäna. Ekonomska cena programov predšolske vzgoje Cene programov, ki jih izvaja vrtec, na predlog vrtca določi občina - usta- noviteljica zavoda. Cena programa obsega vse stroške izvajanja progra- ma (place, osebne prejemke, davke in prispevke ter materialne stroške v skladu z normativi in standardi), ra- zen sredstev za investicije in investi- cijsko vzdrževanje, ki jih zagotavlja ustanovitelj neposredno in niso ele- ment cene programa. To določa že sam Zakon o vrtcih . STRUKTURA EKONOMSKE CENE Delež posameznih kalkulativnih elementov v ekonomski ceni (povprečje vseh vrtcev v občini Krško) v % I Deležkalku-lativnega Kalkulativni elementa v element! ekonomski ceni i 1 2 1. Bruto place 53,8 2. Prispevki + davki 10,2 3. Uspešnost, boleznine 2,5 4. Jubilejne nagrade 0,1 5. Odpravnine v pokoj : 0,0 6. Regres za letni dopust ; 2,7 7. Regres za prehrano 3,3 8~ Prevoz. na delo 1,7 9. Izobraževanje zaposlenih 1,0 1-9SKUPAJ 75,7 . lO.Živila 14,0 ll.Vzgojni pripomočki 1,9 12.Hišno perilo in vzdrževanje 0,2 13.Material za higieno in čišč. ' 0,5 14.Drobni inventar 0,3 15.Pisarniški material 0,1 16.Ogrevanje 2,0 17Elektrika 1,4 18Komunalne storitve j 0,5 19.PTTstoritve,telefon 0,1 20Zavarovalne premije 0,4 21Tekoče vzdrževanje 0,8 22.Ostalistroški 1,4 10-22 SKUPAJ 24,3 122 SKUPAJ 100 Določanje plačil staršev Občina vsako leto po določilih Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, v nadaljnjem besedilu: ZVrt) in Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št.44/96, 1/98 in 84/ 98, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik), na podlagi podatkov o dohodkih, pre- jemkih in premoženju določi plačilo star- šev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Ugotovitve, ki izhajajo iz analize zbranih podatkov za leto 2000, so naslednje: 1. Postopek določanja placil staršev i Na podlagi 2. člena Pravilnika krije občina del cene programa predšol- ske vzgoje za: otroke, katerih star- si imajo na njenem območju stalno prebivališče, otroke, ki imajo na nje- nem obmoqu stalno prebivališče skupaj z enim od staršev, otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. Na podlagi 7. člena Pravilnika obči- na na podlagi podatkov o dohod- kih, prejemkih in premoženju na no- vo določi plačilo s 1. januarjem ozi- roma ob sprejetju otroka v vrtec. Tako morajo starši, ki imajo otroke že vključenev vrtec in zelijo uvelja- * vljati znižano plačilo za naslednje leto, oddati vlogo z vsemi prilogami do 15.novembra, da se jim določi znižano plačilo za naslednje kole- i darsko leto (od 1.1. do 31.12.). j Za otroke, ki se vključujejo v vrtec \ med šolskim letom, se znižano pla- I čilo uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo : vlogo najkasneje 15 dni pred ' predvideno vključitvijo. Staršem, ki 1 ne uveljavljajo znižanega plačila, \ vrtec izstavi račun v višini polnega ; plačila, kar znaša 80% od cene = programa; če je otrok vključen v program priprave na šolo, znaša polno plačilo 60% (vključitev nad 6 ur) oz. 40% (vključitev do 6 ur) od cene programa. \ Starši, ki prejemajo denarni doda- tek po predpisih o socialnem var- stvu, so oproščeni plačila. Plačilo staršev določi občina na po- dlagi lestvice, ki starše razvršča v j razrede, upoštevaje bruto mese- j čni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v RS in upoštevaje premoženje družine. V posame- znem plačilnem razredu plačajo straši določen odstotek cene pro- grama. Pri določitvi plačila za leto 2000 so upoštevani podatki o dohodkih, 0B OBČINSKEM PRAZNIKI^ Občina Kriko praznuje 7. junija občinski praznik v spomifd prvih padlih krških borcev ter vrnitve konfinirancev, internM rancev in izgnancev iz taborišč. ^. ^¦¦1 K sodelovanju pri oblikovanju letošnjega praznovanja,WBj potekalo od sobote, 03.06.2000, do nedel je, 11.06.2000, val bimo vsa druSh/a ter druge organizatorje prireditev, da nam., pošljejo svoje predloge prireditev, ki naj bi bile vkljuajn^g praznovanje občinskega praznika. -vHH Predlogi naj vsebujejo: naziv prireditve, kraj ter čas prireditv^ naslov organizatorja, ime in priimek ter telefonsko itevilk« kontaktne osebe, kratek opis in financno ovrednoten|« prireditve ter številko iiro racuna organizatorja. flfl| Predloge poiljite do 20.04.2000, na naslov: Obäna KrilcSl agmagOiü^gg^^^aObäi^dprcanjk^^^ št. 28. marec 2000 13 Informativna priloga Občine Krško ObžorniK prejemkih in premoženju družine iz le- ta 1998. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v RS v letu 1998 je znašala 158.069 SIT. Na podlagi tega znašajo dohodkovni razredi glede na povprečno bruto plačo v letu 1998: Lestvica iz 3. člena Pravilnika Plačilni Če znaša bruto mesečni Mesečni dohodek na Plačilo v % razred dohodek na družinskega družinskega člana v letu od cene člana v % od bruto povprečne 1998 programa plače na zaposlenega vRSv , CIT letu 1998 do 5IT 12 3 4 1. do 20% 31.614 15% 2. nad20%do35% ' 55.324 20% '3. nad35%do45% 71.131 30% 4. nad 45% do 55% 86.938 40% 5. nad 55% do 70% 110.648 50% 6. nad 70% do 90% 142.262 60% 7. nad 90% do 110% 173.876 70% 8. nad 110% nad 173.876 80% Primer (zasenčeno v lestvici): Ce znaša mesečni dohodek na družinskega člana v letu I 998 nad 35% do 45% povprečne bruto place na zaposlenega v letu 1998 (stolpec 2), kar pomeni nad 55.324 SIT do 71.131 SIT mesečnega dohodka na družinskega člana v letu 1998 (stolpec 3), so starši uvrščeni v 3.plačilni razred (stolpec I j, kar predstavl/a 30% p/aala cene programa (stolpec 4), razliko, to je 70%, pa krije obäna. 2. Pregled razvrstitve staršev oz. njihovih otrok v posamezne plačilne razrede Vloge za znižano plačilo vrtca so oddali starši za 940 otrok, za 27 otrok starši niso oddali vloge. Staršem, ki vloge niso oddali, vrtec izstavi račun v višini polnega plačila, kar znaša 40%, 60% ali 80% od cene programa. V tabeli "razvrstitev staršev oz. otrok v plačilne razrede" za čas od 1.1.2000 dalje so upoštevani tudi fisti, ki niso oddali vloge. RAZVRSTITEV OTROK V PLAČILNE RAZREDE za čas od 1.1.2000 dalje 1 2 Plačilni , Plačilo v % od Število i % razred i cene programa otrok , DD i 0 52 i 5,3 1. i 15 201 i 20,7 2. ' 20 267 ' 27,6 3. \ 30 157 | 16,2 4. , 40 131 | 13,5 5. i 50 64 i 6,6 6. ! 60 62 i 6,4 7. 70 15 1,5 8. ,80 18 1,8 SKUPAJ 967 100 POVPREČNI % PLAČILA 28,7 Glede na navedeno razvrstitev staršev v plačilne razrede znaša povprečni odstotek plačila, ki ga prispevajo starši za programe v vrtcih v letu 2000, 28,7% od cene programa, razliko do polne cene, to je 71,3%, krije občina. V letu 1999 je povprečni odstotek plačila, ki ga prispevajo starši za programe v vrtcih, znašal 28,4% od cene programa, razliko do polne cene, to je 71,6%, je krila občina. C..........._____._____________________________________ Poleg razlike v ceni občina zagotavlja še sredstva za naslednje postavke: PREVOZI OTROK: Občina je dol žna zagotavljati sredstva za prevoz otrok, ki se vozijo v program priprave na solo in so od vrtca oddaljeni več kot 4 km. SOFINANCIRANJE VZGOJ- NIH PROGRAMOV: Željeno je, da se predšolskim otrokom zagotovi del sredstev za zimovanje in letova- nje, predvsem otrok z motnjami v ra- zvoju ter cicibanove urice. SOFINANCIRANJE BOLNIŠ- NIČNEGA ODDELKA V BOL- NIŠNICI Brežice: Občine Breži ce, Krško in Sevnica vsako leto podpi- šejo Pogodbo o sofinanciranju vzgoji- teljice na otroškem oddelku bolnišnice v Brežicah z izvajalcem tega progra- ma Vrtcem Brežice. Vzrok temu je, da se na otroškem oddeiku v bolnišni- ci Brežice zdravijo otroci iz vseh treh občin in je smotrno, da se ti stroški sorazmerno porazdelijo. Obäna je tako dolžna zagotoviti sredstva za ta namen. NAJEMNINE: Vrtec Krško ter Vr- tec pri OS Leskovec imata za delo- vanje vrtca najete prostore. Vrtec Krško za delovanje 1 oddelka vrtca v stanovanjskem bloku na Gubčevi 8 ter 1 oddelka na Delavski ulici, Vrtec pri OS Leskovec ima najete prostore v Nakupovalnem centru. Ker najemnina ni del ekonomske ce- ne programa vrtca, je potrebno viši- no sredstev za ta namen zagotoviti iz občinskih sredstev. JAVNA DELA: Javna dela se izva- jajo v vrtcih v Brežicah, Krškem, Ko- privnici, Leskovcu in Moravčah. V letu 2000 bo na tern področju za potrebe predšolske vzgoje delalo 11 delavcev. Financiranje s strani ob- čine je potrebno zagotoviti na podla- gi sklenjene pogodbe. ŠTIPENDIJE: V šolskem letu 2000 /2001 bosta od oktobra dalje pre- jemali štipendijo 2 študentki za potre- be zagotavljanja kadrov v vrtcih v občini Krško. SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE IN OBNOVO: V skladu z Zako- nom o vrtcih je lokalna skupnost v svojem proračunu dolžna zagotoviti tudi sredstva za investicijsko vzdrže- vanje in sredstva za investicije v ne- premičnine in opremo javnih vrtcev. Za leto 2000 je predvideno sofinan- ciranje enote vrtca pri ŽU Podboqe. Po sklepu Občinskega sveta Kr- ško z dne, 27.3.2000, se cene v vrtcih z mesecem aprilom v obči- ni Krško zvišajo. Ker je dvig cen zaradi uveljavljenja sprememb kolektivne pogodbe in napredo- vanj delavcev, zaposlenih v pred- šolski vzgoji, nekoliko višji od obi- čajnega, so svetniki hkrati sprejeli tudi sklep o znižanju prispevka staršev za deset odstotkov. Zato bo povišanje cene, v deležu, ki ga plačujejo starši, manjše od real- nega dviga cen. Razliko, ki bo zaradi tega nastala, bodo pokrili iz občinskega proračuna. obäna krško št. 28. marec 2000 ObžofniK Informativna priloga Občine Krško TT DIMNIKARSKA SLUŽBA V OBČINI KRŠKO Vse občane, uporabnike in lastnike kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v Občini Krško obveščamo, da je dimnikarska služba organizirana kotobvezna lokalna javna služba tako kotto določa Zakon o gospodarskih javnih službah. Pooblaščena dimnikarska služba v Občini Krško je Dimnikarstvo Ivan Jelančič s.p. iz Sevnice. Dimnikarsko službo urejajo določeni predpisi in Zakoni, in sicer: 1. Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS 32/93) 2. Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS 32/93) 3. Zakon o dimnikarski službi (Ur.l.SRS 16/74 in 14/90) 4. Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur.l.RS 73/94) ter 5. Pravilnik o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Ur.l. SRS 1/76). Slednji določa, da je obvezno čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav v zasebnih gospodinjstvih v kurilni sezoni (od 1.10. do 30.5. naslednje leto) - na tekoče in plinasto gorivo 1 x letno - na trdo gorivo vsaka dva meseca V času od 1.6. do 30.9. v letu mora dimnikarska organizacija opraviti pregled na vseh kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah, ter o vseh pomanjkljivosti obvestiti uporabnike oz. lastnike teh naprav. Enkrat letno v kurilni sezoni mora dimnikarska služba opraviti meritve dimne emisije na vseh napravah na tekoče in plinasto gorivo oz. vsako tretje leto na napravah na plinasto gorivo tarn, kjer je vgrajen atmosferski gorilnik. Kurilne naprave, ki presegajo moč 60 KW, se čistijo glede na moč kotlov: - od 61 KW do 1000 KW vsak drugi mesec v kurilni sezoni oz. vso leto, če se te naprave uporabljajo neprekinjeno, - nad 1000 KW se čisti enkrat mesečno v kurilni sezoni oz. vso leto, če se uporabljajo neprekinjeno. Na kurilnih napravah, ki se uporabljajo samo v kurilni sezoni je po končanju le-te obvezno tudi opraviti tako imenovano generalno čiščenje in antikorozijsko zaščito. Ciščenje prezračevalnih naprav je obvezno enkrat letno, te so v večstanovanjskih objektih, gostinskih objektih, domovih, skratka povsod, kjer te naprave obstajajo. Vsled navedenega prosimo vse uporabnike prej omenjenih naprav, da omogočijo pooblaščenemu dimnikarju nemoteno delo. Informacije: Dimnikarstvo Ivan Jelančičs.p. Sevnica, GSM 041 649 590 - SEVNICA, Ribniki 12, tel: 0608 816 20 60 in fax 816 20 61 - KRŠKO, C. 4. Julija 60, tel: 0608 22 000 Odlok o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnega sistema Zaradi administrativnega določanja cen komunalnih storitev oz. cen storitev dejav- nosti gospodarskih javnih služb, ki jih doioča in maksimira država, se v obči- nah vedno znova srečujemo s proble- mom, da iz cen ne moremo pokrivati stroškov rednega in investicijskega vzdr- ževanja infrastrukturnih objektov. Nave- deno problematiko je obravnaval že prej- šnji občinski svet na svoji seji dne, 12. 02.1998, in v zvezi s tem sprejel tudi sklep, da se pripravi akt o urejevanju navedene problematike. V drugih občinah so problem rešili fako, da so uvedli tarifni sistem za obračun oskrbe s pitno vodo, ki vključuje postav- ke priključna moč, števnina ter prekomer- na poraba. Ta tarifni sistem je podoben tarifnemu sistemu za obračun oskrbe z električno energijo. Tudi v občini Krško smo pripravili odlok, s katerim na podoben način rešujemo raz- korak med administrativno določenimi ce- nami in realnimi stroški. Ta odlok o tarif- nem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnega sistema je bil sprejet na seji občinskega sveta dne, 27. 01. 2000. Pqsamezne tarifne postavke in namen porabe sredstev iz njih, je sledeč: - priključna moč se določa glede na na- zivni premer vodomera in konstanto, dolo- čeno v odloku. Na ta način zbrana sred- srva go namenjena izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo v okviru katere se opravlja redno letno vzdrževanje infra- tsrukturnih objektov in naprav. Sredstva se bodo uporabljala v skladu s planom rednega letnega in investicijskega vzdrže- vanja, primer: NO 15 (l/2cole) = 300 sir/mesec NO20 (3/4 cole) = 500 sit/mesec NO25 (1 cola) = 700 sit/mesec NO50 (2 cole) = 3000 sit/mesec - števnina se določa glede na nazivni premer vodomera in konstanto po odloku, sredstva pa so namenjena vzdrževanju, umerjanju oziroma zamenjavi vodomerov, ki jih je skladno z odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo etaloni in merila (Ur. list RS, št. 2/96), dolžan izvajati izvajalec oskrbe s pitno vodo, primer: NO 15 (l/2cole) = 105 sit/mesec NO20 (3/4 cole) =175 sit/mesec NO25 (1 cola) = 245 sit/mesec NO50 (2 cole) = 1050 sit/mesec porabljena prekomerna količina vode se ugotavlja na osnovi dejanske porabe, od katere je odšteta normalna poraba vode glede na premer vgrajenega vodomera v obravnavanem obračunskem obdob- ju in se obračunava s faktorjem 1,5, Na ta način zbrana sredstva so name- njena izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo v okviru katere se opravlja redno letno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Ta postavka vzpodbuja varčevanje pri porabi pitne vode. Normalna poraba je: NO15 (l/2cole) = 1,0 m3/dan NO20 (3/4 cole) = 2,5m3/dan NO25 (1 cola) = 6,0 m3/dan NO50 (2 cole) = 60,0m3/dan Obremenitev po posameznih postavkah je enaka za gospodinjstva in gospodarstvo in je predvsem odvisna od nazivnega premera vodomera in normalne porabe za ta vodomer. št. 28. marec 2000 15 Informativna priloga Občine Krško ObžorniK PRIREDITVE v a p r i lu 2000 1.04. ob 7.30 uH VODEN POHOD OKROG ŠTIRIH SLAPOV na Jablanci (nad Srebotnim) Organizator: PD Bohor in TD Senovo 1.04. ob 19.00 uri PESEM POSAVJA Leskovec pri Krškem - Osnovna šola PRAZNIK VINA VINORODNE DEŽELE POSAVJE 6.04. ob 18.00 uri: Večer rdečih vin - Kulturni dom Krško(velika dvorana) - predavanje o zaščiti vinogradov ob 20.00 uri: M - Hotel Sremič Krško - vodena degustacija najbolje ocenjenih rdečih vin 7.04. ob 18.00 uri Večer belih vin - Kulturni dom Krško(velika dvorana) - predavanje o stekleničenju vina ob 20.00 uri: M - Hotel Sremič Krško vodena degustacija najbolje ocenjenih belih vin 8.04. od 9.00-13.00 ure: Zaključna slovesnost- povorka »vinogradniški voz« s konjsko vprego po Krškem ob 18.00 uri: Kulturni dom - velika dvorana: slovesna podelitev vinskih odlikovanj z bogatim kulturnim programom ob 20.00 uri: M - Hotel Sremič Kriko: vinogradniški pies in degustacija vseh prisotnih vin iz ocenjevanja 8.04. ob 19.00 uri: PESEM POSAVJ A - Brežice - cerkev Svetega Roka 8.04. ob 20.00 uri: AKTIV KMEČKIH ŽENA POD GORJANCI Kulturna dvorana Kostanjevica na Krki - Organizator: Aktiv Kmečkih žena Pod Gorjanci 8.04. ob 07.00 uri: POHOD PO RESLJEVIH POT EH - Krakovski gozd - Z DRUŠTVOM ORNITOLOGOV - Zbiranje pred: Gostilna ŽOLNIR Organizator: TD Kostanjevica na Krki. Kontaktna oseba: Mojmir Pustoslemiek - 87-708 9.04. ob 20.00 uri: GOSTOVANJE: Aktiv KŽ Pod Gorjanci - Kulturna dvorana Podboqe - Organizator: KD Stane Kerin Podboqe 15.04. ob 19.00 uri: PESEM POSAVJA Boštanj - dvorana Partizan JURJEVANJE NA ZDOLAH 28.04. ob 19.00 uri: KULTURNI PROGRAM v: Kulturni dom Beno Zupančič Zdole 29.04 ob 10.00 uri: ZELENI JURIJ POBIRA JAJCA PO VASEH, POSTAVITEV MLAJA 30.04 ob 05.00 uri: BUDNICA S POTRKAVANJEM, KURJENJE KRESA ob 07.00 uri: PEKA CVRTJA, KULTURNI PROGRAM PREKO CELEGA DNE na športnem igrišču na Zdolah, organizator: Turistično hortikulturno drustvo Zdole RAZSTAVE: 31.3 - 22.5: NUŠA LAPAJNE - ŠTUDUSKA RAZSTAVA, Lamutov likovni salon Kostanjevica na Krki 21.04 - 12.06: RAZSTAVA - VATROSLAV KULIŠ - izmenjava z Zagrebom - Galerija BJ Kostanjevica Krki - samostanska cerkev 24.04. LIKOVNA RAZSTAVA S PROMOCIJO VINA, Grad Rajhenburg-KD Svoboda Brestanica PLANINSKI POHODI: SNEŽNIK- 1797 m Zahtevnost: LAHKA, Vodja: ALEKSANDER BOHINC Točen čas izletov bo objavljen na oglasni deski PD (pri trafiki v Kostanjevici) Pripravila: Turistična pisarna Kostanjevica na Krki št. 28. marec 2000 ObžofniK Informativna priloga Občine Krško 16 39. Sejem Alpe ¦ Adriajj Na sejmu turizma Alpe Adria so se prvi dan predstavili turistični ponudniki, organizatorji in izva- jalci programa iz Krškega in z Zdol, drugega dne so nastopili predstavniki iz občine Sevnica, tretji dan je bil namenjen Seno- vemu, Brestanici in Koprivnici. v petek. 24. marca, pa so se pred- stavili turistični ponudniki iz Kostanjevice, Podbočja in Rake. Tega dne je bil na glavnem odru izveden tudi enourni program, v katerem sta zupana Kristijan lanc in Franci Bogovič predsta- vila svoji öbcini, sledil pa je nas top senovske folklorne skupine. prve cvickove princese. pustne skupine Prforcenahus, kostanje viških jamarjev ter mladih ig- ralcev. ki so v okrilju OŠ lože Go- rjup in Galerije Bozidar lakac pred- stavili zanimivosti Kostanjevice. Čeprav je bil predstavitvi obeh občin oziroma Posavja namenjen razmeroma skromen razstavni prostor. ki vsaj v času največjega obiska zal ni omogočal normalne komunikacije z vsemi zainte- resiranimi, je bilo v priprave na prvi tovrstni nastop vlozeno ve- liko truda tako s strani Podjet niškega centra Krško kot posa- meznih ponudnikov in sodelujo- cih skupin. A kot so dejali neka- teri sodelujoči turistični ponud- niki, bo rezultat najbolje viden preko celega leta - po morebitnem povečanju zanimanja Slovencev za naso turistično ponudbo. »LUNINO KRALJESTVO« GOSTOVALO V KRŠKEM Ko se zvečer prižgejo zvezde na nebu, luna pa na nas strese čarobnizlatiprah, takrat... Učenci Osnovne šole Jožeta Gor- jupa Kostanjevica na Krki so 19.decembra lani prvič uprizorili glasbeno-plesno pravljico LUNINO KRAUESTVO, avtoricc Brigitc Tor- nič Milharčič. V mesecu marcu so »luna in zvezdice« pod vodstvom mentoric: Lucije Kuntarič (koreo- grafija), Vesne Zakonjšek (scena in kostumi), Melite Skušek (odrska postavitev) in zborovodkinje Moj- ce Jevšnik, nastopile že osmič. Tokrat so Lunino kraljestvo priča- rali v sklopu Sončkovcga abonma- ja na odru Krškega kulturnega do- ma. št. 28. marec 2000 17 od tu in tarn ObzörniK Za začetek sem si dovolil izposoditi misel R. D. Lainga, ker najlepše prikaže trenutno politično situacijo: "Oni so resnični. Neva mi so zato, ker obsta- jajo. Vse dokler obstajajo, smo mi v nevarnosti. Zatojih moramo uničiti. Ce moramo miuničih'njih, morajo oniuničiti nas, da bi nam prepreäli, da uničimo njih, mi pa moramo uničiti njih, preden oni uničijo nas, preden mi uničimo njih...in tukaj smo v tern trenutku. " Stranke desnice in stranke levice v pri- pravah na volitve (v skladu z večinskim volilnim sistemom) izkazujejo interes po polarizaciji na politično ekonom- skem kontinuumu, kar bi pomenilo sa- mo še manj strpnosti v političnem diskur- zu. Ravno strankarski pluralizem je tisti, ki zagotavlja racionalnost, strpnost in različnost mnenj, gledano s tega stališča dvostrankarski sistem pomeni politično regresijo. Združevanje desnice je veliko bolj evidentno, če nismo po- zorni na programske usmeritve ZLSD. Tretja pot vpeljuje elemente neoliberalizma in prilagajanje /aissez faireekonom)\\, kar nujno pomeni približevanje LDS. Združitev desnice, ko bodo uspeli uskla- diti ambicije posameznikov, naj bi pri- vedla do nove kvalitete. Vendor pa ome- njena koalicija ne predstavlja nikakršne nove alternative. Pr- vič, stranke so že do sedaj imele možnost za oblikovanje močne opozicije in vlade v senci, ki bi izostrila njihova politična stališča in programe. Drugič, SLS ni pre- mogla toliko načelnosti, da bi ostala v opoziciji in se uprla lastnim oportunistič- nim ciljem, napovedani izstop iz vladne koalicije pa predstavlja samo kontinu- iteto tako nekonsistentne politike ter pos- kus razbremenitve kolektivne odgovor- nosti za dejanja vlade. Tretjič, vse tri stranke vseskozi hodijo po spolzkem ideološkem terenu, s tern ko svojo politi- čno pripadnost enačijo z nekaterimi svetovno nazorskimi opredelitvami. Na takšen način posredno vzdržujejo pri življenju in povečujejo politični razkol (polpretekle zgodovine), ki pa v resnici spada v civilno družbo in ne državo. - --- Reprezentativen primer razumevanja politike, je izjava nadškofa Rodeta:" Ta sola ni naša so- la." Diskurz je v tem stavku zveden na /win oni, oziroma sveto versus profano. Stavek, ki je bil izrečen v duhu politične agitacije, hitro zadene ob ločitev verskih skupnosti od države in svobodo ves- ti (7. in 41. člen Ustave RS). Oprostite, ta sola je de iure in de facto slovenska sola. De iure, ker je zakon sprejel državni zbor kot predstavniško telo vseh državljanov in de facto, ker po raziskavah slovenskega javnega mnenja šolstvo uživa visokozaupan/e (neprimerno veqe kot cerJcevj Tovrst- ni zanosi vedno privedqfb do omeje- vanja pravic trenutne rfianjšines ime- nu nose resnice, pa rV>j ji bo ime libe- ralna, klerikalna ali^akšna druga re- snica. Zelo rad bi koli^nno zakljuäl bolj opti- mlstično, vendor pomeni oblikovanje dvostrankarskega sistema v odsotnosti demokratičnih vrednot in še neizobli- kovane politične kulture zero sum ga- me za slovenskega državljana. Kljub vsemu pa norost ni norost, če v njej sodelujete (S. Freud)\n tudi to je lahko poziv k politični participaciji. \~K11kfr KLUB POSAVSKIH ŠTUDENTOV DIJAŠKA SKUPNOST POSAVJA Ob koncu lanskega leta je bila ustanovljena Dijaška skupnost Posavja, katerega člani so vsi dijaki, ki so se s pristopno izjavo, potrdilom o vpisu, sliko in dobro voljo včlanili v DSP, pod vodstvom predsedstva DSP, katerega sestavljajo pred- stavniki srednjih sol Posavja in en član za dijake šolajoče se izven Posavja, a tudi mi nismo sami zrasli , saj smo pod okvirom KPS. DSP je začela svojo »trnovo« pot z dijaškim plesom ob koncu februarja, in s tem prebila led. Po enomesečnem »počitku«,smo se spet odločili narediti nekaj za nas (dijake). Ze v drugi polovici aprila se boste lahko ponovno zabavali, natančneje 20.aprila. Namen tega projekta je, da bi dijakom zaključnih letnikom olajšali življenje v univerzitetnih mestih (Maribor in Ljubljana), naredili bomo nekakšen zbornik informacij. Ker smo tudi mi mladi in bi radi to predstavili na am boij zabaven način, Vas vljudno vabimo, da pridete na kratko predstavitev vseh potrebnih informacij za študentsko življenje v katerem boste zvedeli kje vse se bodo lahko družili, ceneje jedli, ceneje kupovali vse potrebščine za študij in še in še. Po kratki predstavitvi v Mali dvorani Kulturnega doma Krško, ki bo 21.04. 00 ob 16. uri, pa Vas vabimo v MC Brežice na zabavo ob zvokih mladih nadebudnih slovenskih skupin, s Holderji na čelu. Vsi, ki boste prišli v Kulturni dom na predstavitev, boste dobili brezplačno vstopnico za večerni koncert. Seveda pa vstop v MC ornogočen tudi drugim dijakom, študentom in mladim po srcu, po simbolični ceni 500 sit.Tudi pijača ne bo manjkala, zato ste vsi vljudno vabljeni na predstavitev in koncert! Tudi drugi projekt, katerega pripravljamo dijaki oz. člani DSP-ja, se bo zgodil le nekaj dni za tem. Ze 30.aprila pripravljamo celodnevno likovno delavnico, ki se bo za zaključila z zabavo ob kresu, na Lovskem domu na Libni. Likovne delavnice in risanje ter slikanje grafitov, bodo potekale pod strokovnim vodstvom. S seboj lahko prinesete razne pripomočke za ustvarjanje Vaših umetnin, najboljše med njimi bomo razstavili v okviru projekta Srot 2000, zato ste vsi lepo vabljeni. Tudi tu bomo poskrbeli za pijačo, tako da vse kar potrebujete je dobra volja, nekaj pripomočkov za ustvarjanje, saj so naše finančne zmožnosti bolj male. Vljudno vabljeni! Na vse skupaj ste še posebno vabljeni Vi, brez katerih ne bi bilo Dijaške skupnosti Posavja. Rok Kerin, predsednik predsedstva DSP Slovesna predstavitev spominske priložnostne poštne znamke ob 55 - letnici vrnitve izgnancev v Slovenijo Znamka kot spomin in opomin Leta 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano in razkosano med tri tuje države. Največji del je zasedla nacistična Nemčija, ki si je zadala nalogo, da napravi velik del Slovenije nemški. V okvir ten načrtov je sodil tudi izgon Slovencev. Cele družine so se morale v pičlih dveh urah pripraviti za pot v neznano. Njihovi domovi in zemlja, s katero so iiveli, jim nenadoma ni več pripadala. Okradeni so bili lastnine, domovine in dostojanstva. Grad Rajhenburg je bil leta I94l eno največjih zbirnih taborišč v Evropi. Sko- zenj je šlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slovencev. Petdeset let kasneje, junija I99l, se je na njem zbralo okoli 8.000 slovenskih izgnancev in ustanovili so Društvo izgnancev Slovenije 1941 1945. Društvo danes skrbi za ohranjanje zgodovinskega spomina na tragedijo slovenskih izgnancev in dejavno poma ga in sodeluje pri uveljavljanju statusa pravic civilnih žrtev vojnega nasilja. Da- nes je v Sloveniji še 18.500 izgnancev in beguncev, od tega jih je več kot 5000, torej ena tretjina, živi v občini Brežice. Ravno zato so se odločili za predstavitev znamke v občini Brežice. Sicer pa je slovesna predstavitev spomin- ske priložnostne poštne znamke ob 55 letnici vrnitve izgnancev v Slovenijo v Termah Čatež potekala v znamenju slo- venske ljudske pesmi. Peli so jih Ljudski pevci iz Globokega pod mentorstvom Francija Keneja, Anite Strgar ob sprem- Ijavi na citre ter Elizabete in Dragutina Križanič, ki vedno poudarjata pomen ljudske pesmi za vsak narod. Prireditve so se udele- žili general- ni direktor Pošte Slo- venije ma- gister Al- fonz Pod- gorelec, predsednik Društva izgnancev Slovenije in župan občine Brežice, Vladi- slav Deržič, podpredsednica društva Ivi- ca Žnideršič, podžupanja Milena Jesen- ko, župani vseh treh občin Posavja, po- slanci, predsedniki Krajevnih organizacij društva, člani Izvršilnega odbora Društva izgnancev Slovenije, ravnatelji sol, direk- torji muzejev in drugi gostje ter zaslužen za spominsko priložnostno znamko, predsednik komisije za informativno in publicistično dejavnost Ivan Živič. Slav- nostni obeležitvi je prisostvovala tudi av- torica znamke Darja Brečko. Sporočilo znamke je spomin na tragedijo izgna- ncev in opomin, da se izgnanstvo in be- gunstvo dogaja še danes. Ne le drugod po svetu, ampak tudi blizu nas, v naši bivši državi. Natja Jenko Suncic St. 28. marec 2000 ObžorniK pisma 18 OHRANIMO KULTURNO DEDIŠČINO Letos smo praznovali 200 letnico Pre- šernovega rojstva. Ob tako pomem- bnem dogodku smo na OS Leskovec pri Krškem pripravili kulturni teden. Zeleli smo obuditi dogodke iz pretek- losti, iz dni naših dedkov in babic. Pri- reditve smo strnili z naslovom Ohra- nimo kulturno dediščino. 'V kulturnem tednu so nas obiskali učenci OS Artiče (folklorna skupina) in nam predstavili pesmi, igre, plese in narečje, ki je bilo značilno za njihov okoliš. Profesor Andrej Strmecki nas je obiskal z glasbili in nošami dežel, ki jih je prepotoval. S petjem in vkijuče- vanjem učencev v svojo izvedbo je popestril svojo že tako zanimivo pred- stavo. Zaključek oziroma vrh vsega je bila razstava starin, ki so jih učenci zbrali po domovih in jedi v času kolin ter nastop učencev, ki so prikazali po- govor, petje in pies ob ljudskih običajih (ličkanju, luščenju fižola, kolinah, sva- tovanju). Ob lepi sceni in žfvahnem nastopu igralcev, pevcev, plesalcevv narodnih nošah je bila predstava še pristnejša. Ker pomeni marec prihod pomladi in je to mesec vseh žena, smo predstavo pripravili tudi zanje. Zbralo se je mno- go krajanov Leskovca, ki so z zanima- njem in veseljem spremljali vsebino predstave. Pohvaliti moramo predvsem nastopajoče učence, ki so porabili veliko svojega prostega časa za vaje, se trudili in dobro izpeljali nastop. Mentorici: Gajšek Aleksandra in Pernar Tanja Območno združenje Rdečega križa Krško V PRIČAKOVANJU POMLADI «Prišla bo pomlad, čakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, lepe pesmi pel...« Tako kot je pričakovanje pomladi opevano v eni od naših pesmi, se po dolgi in hladni zimi vsi veselimo snidenja z njo. Vedno znova pa se veselimo tudi srečanja s starejšimi, bolnimi in invalidnimi Ijudmi, ki jih skozi vse leto, še posebno pa ob praznikih, obiščemo na njihovih domovih ali v domovih za starejše občane. Tako smo v mesecu marcu obeležili tudi 8 marec - Dan žena. Predsedniki in aktivisti krajevnih organizacij Rdečega križa so s po- sameznimi obiski razveselili mnoge starejše ženske na njihovih domovih, mladi člani Rdečega križa pa so s svojimi mentorji v šolah in vrtcih izdelovali voščilnice. S pripravljenim kulturnim programom pa so mladi člani RK iz Osnovne sole Jurija Dalmatina razveselili tudi varovanke in varovance Doma starejših občanov v Krškem. Ob obisku so jim odigrali igrico z nasiovom T»Ne bom se opravičil«, v znak pozornosti pa so vse obdarili tudi z lično izdelanimi košaricami, ki so jih bili napolnili s sveže nabranim pomladnim cvetjem. (S.B.) 14. rcgijskotekmovanjcturističnih podmladkov Mladi o turizmu Na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo je 22.marca potekalo 14. regijsko tek- movanje turističnih podmladkov os- novnih šol Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Mladi tekmovalci so tudi le- tos dokazali, da se nam za razvoj in promocijo turizma v prihodnje ni ba- ti, kajti marsikatero izdelano seminar- sko naloso, razstavo ali odrsko pred- stavitev, bi lahko v tistih dneh dostoj- no prestavili tudi na mednarodni se- jem turizma Alpe-Adria, ki je od 21. do 25. marca potekal v Ljubljani. Državnega tekmovanja turističnih podmladkov osnovnih sol se bodo udeležili učenci črnomeljske osnov- ne sole, sicer pa so zlata priznanja prejele ekipe OS Senovo, OŠ Čr- nomelj in OŠ Pišece, srebrna .priznanja OŠ Semič, OŠ Velika Dolina in OS Brusnice, podeljeni pa sta bili tudi dve bronasti priznanji učencem iz OS Trebnje in OS Brežice. B.M. y^V 1 PQSAVSKi 9 -w y ObzorniK PUSTNO Ljudsko izročilo pravi, da pust preže- ne zimo in pripelje k nam pomlad. Več ko je pustnih šem na pustni dan, pravijo kmetje, bolj obilnejša je letina s pridelki. Prav s tern namenom smo uätelji in učenci v torek, 7.3.2000, organizirali veliko pustovanje. Z raz- nošenimi vabili smo na dan odprtih vrat s pustovanjem povabili vse kraja- ne. Našemili smo se v najrazličnejše pustne maske. Najmlajsi so bili zelo zanimivi kužki, mucki, zajčki, indijanci, kavbojci, in seveda klovni, ki jih ta dan ne sme manjkati.. Princese 5. razreda so v raznobarv- nih oblekah iz maminih omar popes- trile živahnost rajanja. Fantje z živo barvo las so uživali v novih pričeskah. Pika nogavičke in vojaki iz šestega razreda so prodajali spominke. Kme- tice in kmetje iz sedmega razreda so skrbeli za domačnost, »punkerji« in »punkerice« pa se veselo plesali. št. 28. marec 2000 19 pusto vanje ObzöriiiK Dobovski Fašjenk P3! sledeh pusta... RAJANIE NA RAKI Ciganke in cigani iz osmega razreda smo s kupom krme puščali sledi, kjer smo se ustavili. Na trgu je tako pofe- kalo prešerno rajanje. Mimoidoči so se ustavljali in si radovedno ogledo- vali pustne seme. Privabile so jih tudi naše stojnice, na katerih so lahko ku- pili izdelke učencev. Na njih je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Zasluženi denar smo naložili na hra- nilne knjižice, kjer bo počakal do zaključnih ekskurzij, naravoslov- nih taborov, šol v naravi. Ziva glasba nas je prevzela in po- tegnila v vrtinec zabave, plesa in druženja. Pustnih šem je bilo ve- liko in iz Rake smo zagotovo pre- podili dolgo in sneženo zimo. KATARINA NOVAK, 8. r OS RAKA "FASJENK" CVE11, "SELMA" BLEDI ?! Če smo v preteklih letih ugotavl/ali, da je pust že premalo norčav, osiromašen domiselnih in izvirnih mask, smo bili letos prijetno presenečeni na mnogih prizoriščih - tudiposavskegapustnega rajanja. Zzadovoljstvom smo ugotavljali, daje vprimerjavi s preteklimi leti man/ strašljivih gumijastih mask med otroci in da tiponovno nosijo skoraj že pozabljene pravljične podobe. In če smo bili prijetno presenečeni nad organizaci/o in pustno po vorko nekaj sto mask na Fašjenku v Dobo vi, smo bili toliko bolj razočarani na prizoris'cu v Kostanjevici, kamor se je na sončno nedeljo zgrnila množica ljudi. Mnogi obiskovalci so razočaranizapustiprizorišče še pred koncem programa, ka/ti več kos oätno je bilo, da je organizatorjem v kraju, ki se ponaša s preko stoletno tradicijo »šelme«, preprosto zmanjkalo idej, kako nadgraditidosedanja pustovanja. Če izvzamemo godbo na začetku in zaradi hrupa predelanih avtomobilov nemirno konjenico na koncupovorke, smo maske lahkoprešteliskoraj naprste. In če odmislimo še tisfe, ki naj bi nekajpredstavljale, pa n/so, nam ostane še skromnejši izkupiček. Le ena skupina z lastno podobo in nastopom je pač premalo. Povorkapo Kostanjevici je opravila krožno potpredvsem zase, kajtiljud/e so se nagnetlipredvsem predLamutov likovnisalon, namesto da bi jih organizator usmeril ob celi krazni poti po otoku, da bi si ti lahko ogledali še novo, vsekakor privlačnejšopodobo kraja, Obiskovalce naprizorišču vDobovije kratkočasilspreten moderator, ki je v nadaljevan/u tudi predstavil posamezne skupine domaäh in gostujoäh mask. V tej smeri bodo moral izačeti razmišljati tudi organizatorji pustovanja v Kostanjevici, če ne želi/o, da bi naslednje leto hodili v sprevodu le še kanonik, godba, par avtomobilov in kakšen moški našemljen v žensko. Morda bi veljalo v osrednjo pustno povorko povabiti skupine iz sosednjih krajevin celo obän, kajti vse druge pustne prireditve, kos so baklada okoli otoka, pa oben/ zbor Prforcenhausa in druge, si ogleda neprimemo man/še število ljudi. (B.M.) st. 28. marec 2000 ObžofniK posavski utrip MJ PONOVNO DRUSTVO PRUATELJEV MLADINE BREŽICE V občini Brežice je bila po osamosvojitvi ukinjena Zveza prijateljev mtadine, prenehala so delovati društva v krajevnih skupnosHh, ostati sta registrirani le društvi v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki in na Osnovni šoli Velika Dolina. Po sklepu občinskega sveta Občine Brežice in zadolžitvi župana Vladislava Deržiča ter na pobodo podžupanje Mi- lene Jesenko se je predzadnji dan fe- bruarja sestal iniciativni odbor za oživi- tev dela Zveze prijateljev mladine v občini. Sestanku so prisostvovali pred- stavniki vseh krajevnih sredin, kjer so društva prijateljev mladine že delovala, podžupanja Milena Jesenko, vodja od- delka za družbene dejavnosti Anica Hribar ter generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Anita Al- breht. Albrehtova je pozdravila pobudo o obnovitvi dela DPM v občini, predsta- vila je program dela, organiziranostter programske in strateške usmeritve ZPMS. Na pobudo iniciativnega odbora je bil 13. Marca ob 18. Uri v zbornici osnovne šole Brežice ustanov- ni sestanek DPM Brežice. Vodila ga je podžupanja Milena Jesenko, ki je uvodoma poudarila pomen dela za otroke, ki temelji na entuziazmu članov društva s ciljem zagotoviti kvalitetnejše življenje otrok. Sestanka so se udeležili ravnatelji in predstavniki šol in vrtcev ter Božena Devčič z Oddelka za družbene dejavnosti Občine Brežice in Patricija Čular, direktorica Mladinskega centra Brežice. Na sestanku so potrdili sklepe inici- ativnega odbora: ustanovi se DPM Bre- žice, v krajevnih sredinah bodo delovala krajevna društva PM, ki bodo po posa- meznem šolskem okolišu občine Brežice delovali kot krajevni odbori prijateljev mladine - KOPM - in sicer Artiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Dobo- va, Kapele, Globoko, Pišece, Velika Doli- na, za predsednico je bila potrjena Zdenka Močnik, podpredsednico An- dreja Ninkovič, sekretarko Slavica Seb- rek, z dopolnitvami so obravnavali in sprejeli Statut društva, izvolili člane v upravni odbor, častno razsodišče in nadzorni odbor ter določili blagajni- ka,določili višino članarine za članstvo v društvu, 500 tolarjev ter obravnavali in sprejeli program dela in finančnega načrta za leto 2000. Okvirni program dela kot prioriteto dolo- ča pridobivanje članstva, zatem konsti- tuiranje KO DPM Brežice, izvajanje programov na podroqu socialne in hu- manitarne dejavnosti po nacionalnem programu ZPMS/akcija NE OBRNITE HRBTA OTROKU, akcija POMEŽIK SONCU - dajmo počitnice vsem otro- kom/, obeležitvi dneva družin / sodelovanje na srečanju družin na Raki 15. Maja letos/, akcijam v tednu otro- ka, veselemu decembru, zdravstvenim programom / evidentiranje otrok z zdravstvenimi indikacijami / , razisko- valnim in drugim interesnim dejavnostim otrok in mladine, postopnemu vključe- vanju osnovnih šol iz občine Brežice v projekta V imenu prihodnosti in Evropa v šoli ter povezovanju z društvi v Posavju oziroma z regijsko koordinacijo ZPMS v Krškem in Mladinskim centrom Breži- ce. Upravni odbor bo plan uskladil z možnostmi ter izdelal časovno razporeditevzzadolžitvami. Deb DPM Brežice bo postopno vključevalo tudi ustanavljanje klubov prostovoljcev, pod geslom Sožitje generacij kar pomeni vključevanje starejših in mlajših, ki skupaj delujejo v dobro otrok in mladostnikov. In ob koncu - vsi navzoči so bili mnenja, da je še kako dobro in nujno, da DPM Brežice ponovno zaživi. N.JENKO S. QDZIVNE ČLOVEKOLJUBNE AKCIJE LIONS KLUBA KRŠK0 OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL - NOV ZAČETEK ZA MIR Ssobotnim3. dobrodelnimplesom so članiLions kluba Krškozbrali okoli t milijon 200 tisoc tolarjev. Zbiranje denarja še nizaključeno, saj donacije še prihajajo. TERME ČATEŽ- 17. in 18. marec - Lions club Krško je v treh letih delovanja s pomočjo različnih donatorjev iz Po- savja in drugih podroäj Slovenije zbral okoli 4,5 miiijona tolarjev. Z zbranim denarjem so pomagali Društvu gluhih in naglušnih Posavja pri nakupu ra- čunalniške opreme in izobraževanju, Splošni bolnišnici v Brežicah pri nakupu diagnostičnega monitorja, za otroke z astmatičnimi obolenji so kupili inhala- torske pripomočke in jih podarili ZD Krško in ZD Sevnica, Ordinaciji za pediatrijo dr. Marka Lipovška v Breži- cah in pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Brežice. Deklici iz Mrčnih sei pri Koprivnici so darovali anatomsko prilagojeno mizico in stolček, že dru- go leto pa štipendirajo dva likovno nadarjena študenta restavratorstva iz S t a r e g a Grada pri Krškem. Na 3. dobro- delnem ple- su v soboto, 18. marca, v hotelu Ter- me Catež so zbrali okoli 1 mili- jon 200 ti- soč tolarjev. Z zbranim denarjem želijo Lionsi poma- gati predvsem mladim. Tudi v bodoče bodo pomagali mladima študentoma restavratorstva, del sredstev bodo na- menili dvema nepreskrbljenima mami- cama, večji del denarja pa bo name- njem tistim mladim, ki so zasvojeni z drogami, kajti ena izmed pomembnih nalog lionov je tudi sprejemanje in ra- zurnevanje vseh ljudi sveta ne glede na raso, položaj ali način življenja, iska- nje mirobljubnih rešitev problemov in nenazadnje tudi prenašanje miroljub- nega lionističnega duha na naše po- tomstvo, naše otroke. Mednarodno združenje Lions klubov že 12 let organizira likovni natečaj za otroke na temo MIR NA SVETU. Vsa- ko leto ima natečaj nov naslov - lani "Posejmo seme miru", - letos "Nov začetek za mir". Natečaja se lahko udeležijo otroci iz vsega sveta v starosti od 11 do 13 let iz šol in organiziranih skupin kotso npr. skavti, taborniki, otroška likovna društva ipd., vendor le pod pokroviteljstvom Lions kluba. 24 najboljših del predstavijo na eni izmed pomladanskih sej OZN v New Yorku, iz njih pa izdelajo tudi plakate, koledar- je in čestitke. Do zdaj je skupno sodelo- valo že preko 2 miiijona otrok. Lani so se člani Lions kluba Krško prvič vključili v to mednarodno akcijo in natečaj za najboljši mirovni plakat na svetu prenesli tudi v Posavje. K sodelo- vanju so povabili 5 osnovnih šol. Uspeh akcije je bil izjemen. Dela so bila čudo- vita. K temu pa je bilo lani delo učenke iz OS Jurija Dalmatina Krško, Sare Hiti, izbrano za najboljše delo v sloven- skem lions distriktu in je bilo zato posla- no na mednarodni del natečaja. Mo- tive 4 zmagovalnih del so uporabili za novoletne voščilnice, izkupiček proda- je pa namenili za letošnje človekoljubne akcije kluba. St. 28. marec 2000 21 posavski utrip ObžorniK K letošnjemu sodelovanju so povabili 4 osnovne sole, 3 med njimi pa so natečaj uspešno zaključile osnovne so- le: Bianca, Adama Bohoriča Brestanica in Jurija Dalmatina Krško. V OS Bianca je zmagovalno delo ustva- rila Ana Kozinc, stara 12 let, pod mentorstvom likovne pedagoginje Al- mire Volčanšek, v OS Adama Bohoriča Brestanica je zmagovalno delo nasli- kala UrškaMirt, stara 11 let, mladi us- tvarjalki je pomagal likovni pedagog Uroš Srpčič, v OS Jurija Dalmatina Krško je zmagovalno delo ustvarila Tjaša Lipar, stara 12 let, pod mentor- stvom likovne pedagoginje Danice Peč- nik. Petkove otvoritve razstave likovnih del učencev OS iz Posavja se je udeležil tudi past - guverner distrikta slovenskih Lions klubov , profesor doktor Stojan Plesničar, ki je v svojem govoru pou- daril: »Svet bi moral imeti čimveč mla- dih, ki bi ustvarjalno ustvarjali mir v svo- jem notranjem nemiru, kajti ohranjati mir na tern svetu je izredno žlahtna naloga slehemega na tern svetu.« Darja Mirt, dr. sci. in predstavnica za stike z javnostmi Lions Cluba Krško, ki je vodila otvoritev razstave 12. Med- narodnega likovnega natečaja NOV ZAČETEK ZA MIR, je dejala, da so ob zaključku akcije zelo ponosni, saj so otroci ustvarili presenetljiva in presun- Ijiva dela ter »Pravo bogastvo naroda je prav mladi rod. Vzgajajmo ga in negujmo skupaj z njim vrednote, ki jih ne smemo nikoli pozabiti: spoštovanje in ljubezen, do samega sebe in ljudi, ki nas obkrožajo. Bodimo jim dober vzgled, pomagajmo jim in prepričana sern, da bodo tudi oni v bodoče poma- gali drugim,« je še dejala Mirtova. Natja Jenlco Sunčič ŽE 39 LET SEVNIŠKIH SALAMARJEV - MUČENIKOV SEVNICA - Najboljšo salamo letnika 2000 ima Novomeščan | Miloš Munih. Ženske imajo vstop le, če posumno tvegajo po Stefan vina za vsa nenehno žejna omizja. Doslej je to zdržala le botra mučeniškega praporja, sevniška šivilja Vidičeva. Salamiade rastejo po Sloveniji na dan mučenikov lO.marca kot gobe po dežju, ena najstarejših pa je v Stan trški gostilni pod sevniškim gradom Jožeta Teraža v Sevnici, v nekdanji Vrtovškovi gostilini. Franc Vrtovšek je namreč na dan mučenikov pred 39 leti malical domačo salamo. S sosedom Kozmusom je beseda dala besedo in menila sta, da bi najpravičneje ugotovila katera je boljša, če bi izvedli tekmovanje. Tako so sestavili komisijo, ki ima podobno kot karte napisane ocene od 1 do 6. Ob pozivu jih pokažejo in zapisnikar, ki je preje salamam podelil številke (le tako je zajamčena tajnost), zapiše rezultat. Kasneje so k ocenam dodali še desetinke, taka je bila konkurenca. Najnovejše je, da ima komisija po šest členov, med ocenjevalci namreč izločijo najboljšo in najslabo oceno. Letos so na tekmovanje prinesli ker 96 salam in 16 klobas. Nekaj salamarjevje pnspelo celo iz Kranjske Gore in Gonških brd ter iz Reke iz sosednje Hrvaške. Pri salamah je zmagal Miloš Munih, mesar iz Novega mesta, za svojo salamo je prejel 41,05 točke. Drus/ je bil Andrej Kozmus iz Blance, 3. Stevan Zee iz Novega mesta, 4. France Hočevar iz Loke, 5. Miran Kozmus iz Sevnice, 6. Brane Trefalt iz Sevnice, 7. France Hočevar iz Loke, 8. Željko Ribič iz Bretsanice, 9. Goran Beguš iz Reke, 10. Vera Rangus iz Novega mesta. Ženske praviloma nimajo pravice vstopa v gostilno, razen če se ne odkupijo tako, da postavijo štefan cvočka na vsako omizje. Še za Rangusovo je pnznanje raje prevzel moč. Pred leti je med to moško družbo stopila odlična gostilničarka Qlga Colnar iz Boštanja. Na vsako omizje je morala naročiti po štefan vina. Stefani so bili precej prazni in naročilo se je moralo ponoviti. Gostilničarka seje kmalu naveličala in zapustila prizorišče. Tudi tokrat so ocenjevali klobase. Prinesli so jih 16. Najboljšo je imel Martin Šturbej iz Blance. Na petkovo popoldne je bilo tokrat vreme tako lepo, da so podelitev nagrad opravili kar na vrtu. Pri ocenjevanju imajo tudi računalniško podporo sevniškega podjetja KIN PIC. Sevniški mučeniki imajo tudi društveni prapor, njegova botra je bila obrtnica Marija Vidic iz Sevnice. Predsednik sevniških salamarjev Bojan Kozmus je dejal, da je bila letošnja kakovost izredna. Kakovost je razumljivo iz leta v leto boljša. Predsednik letošnje ocenjevalne komisije je bil upokojeni posavski tržni mšpektor Franc Škrabec. Pomagali so mu Miloš Munih, Ivančič Peter in Janez Šerjak iz Novega mesta ter Bojan Rugelj in Albert Lorber iz Sevnice. Že sedaj so pričeli priprave na jubilejno 40. Pnreditev pnhodnje leto. Glavni sponzor je Vinska klet iz Krškega in mnogi sevniški podjetniki. Tokrat so na sevniški salamiadi sodelovali tudi predstavniki priznanega festivala klobas iz madžarske Bekescsabe. Ljubitelji sevniških salam zatrjujejo, da se tamkajšnje saiame ne morejo meriti s tukajšnjimi, so namreč preveč papncirane. Njihov festival je od 20. do 23. oktobra. V imenu planiškega komiteja je bil v Sevnici nekdanji smučarski skakalec Bogdan Norčič. Ni manjkal niti sevmški župan Janc. Alfred Železnik VPRAŠANJA, ZAHTEVE IN POZIVI ŽUPANU... Svetniška skupina OO SDS Krško je 16. marca letos na Občinski svet Občine Krško in župana Francija Bogoviča naslovila dopis z naslo- vom Vprašanje smiselnosti in za- konitosti delovanja občinske sve- ta, župana in vodstvenih delavcev občinske uprave Občine Krško. V njej navajajo, da v svetniški skupini SDS že dlje časa ugotavljajo, »da župan in vodstveni delavci občinske uprave, ki so edini poklicani in hkrati najbolj odgovorni za pripravo in izvedbo programov oz. projektov, potrebnih za ohranitev ali celo morebitni dvig življenjskega standarda ob- čanov, velikokrat ne delujejo v skladu z njihovimi in našimi skupnimi interesi.« Kot najpomembnejše navajajo, da Občina Kr- ško še vedno nima veljavnega statuta, da Občinski svet nirna veljavnega poslovnika, da se veliko sklepov prejšnje sestave, kakor tudi več sklepov sedanje sestave občin- skega sveta ne upošteva in ne spoštuje, pri čemer navajajo posebej: glede prispevka občine za prezaposlovanje oz nove za- poslitve v Rudniku Senovo ter (ne)obrav- navanje pobude Ljudske iniciative Posavje za podporo predlogu zakona o renti iz NEK, za kar predlagajo sklic izredne seje občinskega sveta v mesecu aprilu. Župana in vodstvene delavce v občinski upravi sprašujejo, »zakaj se o razširitvi regijske deponije v KS Dolenja vas dogovarjajo skrivoma in individualno, mimo vednosti krajanov in vodstva KS Dolenja vas«. Tudi za obravnavo te problematike zahtevajo sklic izredne seje občinskega sveta. Pred- lagajo, naj se v najkrajšem času sestaneta vodstvi KS Dolenja vas in občine, ter se »dogovorita o novih pogojih in razmerjih medsebojnega sodelovanja«, pri čemer navajajo, da je dosedanja odškodnina, ki jo dobi KS zaradi komunalne deponije v višini 500.000 tolarjev mesečno, »sra- motno nizka«. V zaključku svetniki Občin- skega odbora SDS Franc Pibemik, Danilo Koritnik, Jožef Zupančič in Primož Koritnik, ki so podpisali dopis, »pozivajo vse odgo- vorne in zadolžene v občinski upravi na čelu z županom, da se po letu in pol vo- denja občine začnejo obnašati resno in odgovomo do občanov občine Krško«. št. 28. marec 2000 ObžofniK obvestila 22 VARSTVENO DELOVNI CENTER KRŠKO - LESKOVEC UL. STAN ETA ŽAGARJA 4 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM Na podlagi 43. člena Zakona o socialnem varstvu Ur.l. 54/92, Ur.i.56/ 92,Ur.l. 42/94, in Ur.l. 41/99 in Zakona o javnih naročilih Ur. I. 24/97, Ur.l. 82/98, Url.l 86/98 in Url. I. 43/99 objavljamo JAVNO ZBIRANJE PONUDB za najem poslovnih prostorov za potrebe enote VDC Sevnica Pogoji: 1. Prostori morajo biti prilagojeni osnovni dejavnosti Varstveno delovnega centra 2. Döstop do prostorov mora biti brez arhitektonskih ovir v skladu s Pravilnikom o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur. I. RS 92/99) 3. Prostori morajo biti v bližini postaj javnih prevoznih sredstev in ostale infrastrukture 4. Stevilo prostorov in velikost: za delavnice 3 prostori v velikosti od 29 m' do 34 m2, jedilnica od 29 m^do30 m2, 2 garderobi a 5 do 8 m'', 2 moški in 2 ženski sanitariji a 4 do 6 m2, razstavno-prodajni prostor 20 m2, skladišče min. 16 m7, večnamenski prostor min. 34 m2, 2 pisarni min. 13 m2, kopalnica in izolacijska soba ter čajna kuhinja in prostor za arhiv. 5. Urejeno mora biti ogrevanje ter imeti ločene števce za odčitavanje porabe (el.voda, plin) 6. Prostori morajo imeti uporabno dovoljenje in izkazati je potrebno lastništvo prostorov. 7. Najemodajalec bo sklenil pogodbo z najemojemalcem za oddajq prostorov v najem za 20 let z možnostjo odkupa. 8. Prostori morajo biti vseljivi oktobra 2000 9. Najemodajalec mora navesti ceno za m2 10. Najemodajalec prevzema stroške vzdrževanja in zavarovanja prostorov ter plačilo stroškov nadomestila za stavbno zemljišče Podrobnejše podatke o zahtevah in dodatne informacije dobite na sedežu JZ pri ga. Lidiji Žnideršič med 8. in 14. uro vsak delavnik do 10.04.2000. Rok za zbiranje ponudb : 8 dni od objave v časopisu. Ponudbe morajo biti oddane do 14. ure zadnjega dne zbiranja ponudb ali s priporočeno pošiljko z datumom zadnjega dne zbiranja ponudb. O izbiri odloča komisija in bodo ponudniki obveščeni v 8 dneh po zaključku zbiranja ponudb. Ugovor na izbor lahko podajo ponudniki 15 dni po prejemu obvestila o izbiri. PREUOZE BLACA opravljam s kombijem nosilnosti 1,4 t. Informacije: GSM 041-769-801, Drago. Iz Regijskega centra za obveščanje v Krškem: Zasorelo je... 13.3. - zgorelo 15 arov trave in smeti v bližini Mihalovca. 14.3. - zgorelo okoli 20 arov podrasti in travniške površine na Svinjskem v občini Sevnici, 900m2 gozdne povrsme na Dolgi Raki, 50m2 gozdne površine v gozdu na Dulah pri Goleku in okoli pol hektarja travišča v Sp. Starem Gradu. 16.3. - zgorelo cca 10 arov podrasti in grmičevja sredi gozda v Mikotah. 19.3. - zgorelo okoli 30 arov travišča v Gorenji Lepi vasi. 20.3. - je gorela trava, lubje in smeti na črnem odlagališču na cca 100m2 površine pri železniškem mostu v Sevnici. 21.3. - zgorelo 30 arov grmicevja in trave med naseljem Skopice in reko Save 23.3. - zgorelo cca 500 m2 stare trave in grmicevja na Gori pri Krškem, v Žadovinku okoli 200m2, v bližini romskega naselja na Rimšu pa okoli pol hektarja stare trave in grmicevja. Istega dne je zgorelo tudi 13 panjev v praznem čebelnjaku blizu Zdol in okoli 100m2 gozdne površine v bližmi vasi Pečje v sevniški občini. 24.3. - blizu Kapel je zgorelo 3 ha trave, grmicevja, lovska opazovalnica in krmišče za divjad, na travniškem požaru blizu čateških toplic cca 4 arov trave in grmicevja, na Bregah okoli 1 hektarja podrasti in grmicevja, v bližini naselja Veliko Mraševo pa okoli 3 are trave in nizkega grmicevja. Tega dne je zagorelo tudi na Orehovcu pri Pišecah, v požaru pa je zgorelo cca 1 hektar površine, od tega pol hektarja vinograda. Onesnaženje vodnega zajetja 23. marca je prišlo do onesnaženja vodnega zajetja »Dolna«, ki oskrbuje s pitno vodo veqi del naselja Sevnica in tudi širšo okolico. Delavci komunalnega podjetja so takoj po obvestilu uporabnikov, da je voda rjavkaste barve in z močnim vonjem po gnojnici, zajetje izključili iz vodovodnega omrežja. Po opravljenem ogledu terena je bilo ugotovljeno, da je do onesnaženja prišlo zaradi okvare napajalnega sistema za živino v hlevu na bližnji kmetiji, kjer je prišlo do izliva vode v zbiralnik fekalij. Gimnastikq OBČINSKO PRVENSTVO Gimnastično društvo RAIN Krško je v petek, 24. marca v telovadnici OS J.Dalmatin Krško izvedlo občinsko pr- venstvo v ženski športni gimnastiki za selekcijske telovadke B-programa Gimnastične zveze Slovenije kate- gorije deklice, mladinke in članice. V kategoriji deklice B-program GZS je I. mesto osvojila Urška STUS s se- števkom mnogoboja 33,000 točk, na 2. mesto se je z rezultatom 32,400 točke uvrstila Vesna BRE- GAR, 3. mesto pa je zasedla Urška GRAMC z zbranimi 31,400 točka- mi. V kategoriji mladinke B-program je 1. mesto zasedal Petra ZAPLATIČ s rezultatom 34,900 točke, na 2. mesto se je s seštevkom 34,300 točke uvrs- tila Simona GNIDICA, 3. mesto pa je pripadlo Speli LUPŠINA, ki je zbrala 31,700 točke. V kategoriji članic B-programa pa je kot posameznica naziv občinske prva- kinje za leto 2000 q^aiila Marjana JUROVIČ, ki je v žefl^m gimnastič- nem mnogoboju zbrala 35,100 toč- ke. Vse telovadke pa že 9. aprila čaka preizkušnja na državnem nivoju, ko bo v organizaciji TVD Partizana Novo mesto v dvorani Marof potekala III. selekcijska kvalifikacijska tekma za na- stop na DP 2000. GD Rain KK št. 28. marec 2000 23 sport in rekreacija ObžorniK PEUGEOTI ZA KRŠKE DIRKAČE V krškem kolesarskem društvu Savaprojekt je v letošnji sezoni prišlo do mnogih sprememb in novosti. 0 tent, da je strokovno vodenje ekip prevzel novi glavni trener Vinko Polončič, bivši uspešni tekmovalec in prvi profesionalec , med slovenskimi kolesarji, smo že pisali. S tern pa v društvu in zlasti članski ekipi, ki jo sestavljajo Damjan Četrtič, Primož Četrtič. Gregor Zajc. Borja Jelič. Tomislav Elkasovič in Hrvoje Bošnjak. še ni konec novosti. V novi sezoni Savaprojektovi tekmovalci nastopajo z novimi kolesi priznane francoske znamke Peugeot. M^M'/fWffl Krskemu klubu je pri nabavi koles pomagala Ijubljanska družba Avtohiša CLAAS d.d.. ki je slovenski javnosti dobro znana po trženju avtomobilov znamke peugeot. Zdaj je družba CLAAS na slovenski trg pripeljala tudi kolesa uglednih blagovnih znamk peugeot in bianchi. ob tern pa sodeluje s skupino CYCLEUROPE, ki ima pod svojim okriljem ducat proizvajalcev koles. Na predstavitvi. ki je bila pred dnevi ob Zbiljskem jezeru. se je poleg ponudbe najnovejših modelov koles Peugeot in Bianchi, predstavil tudi del prve ekipe Savaprojekta. Zgodovino in organiziranost društva je številnim novinarjem in trgovcem predstavila direktorica Blanka Pleterski, o tekmovalnih ciljih in pomenu pridobitve novih tekmovalnih koles ter njihovih lastnostih pa je govoril trener Vinko Polončič. Danes je vsaj pri nas razmeroma malo znano, da spadajo kolesa Peugeot v sam vrh svetovne proizvodnje koles, W ima v Franciji dolgoletno tradidjo, saj je tovamiški tekmovalec Bourrilon že leta 1896 na tern kolesu postal svetovni prvak. Proizvodni progs am družbe Peugeot Cycles obsega vec kot 300 modelov različnih vrst koles, kot so vrhunska tekmovalna kolesa, tuma ali treking kolesa, klasična kolesa, gorska kolesa in otroška kolesa. Zanimivo je, da so s kolesi peugeot opremili že več kot 16.000 francoskih poštaijev in polidstov, v tovami. ki letno izdela preko 700.000 koles, pa imajo tudi poseben obrat za izdelavo tekmovalnih koles, ki jih izdelujejo po narocilu in na katerih lahko vidimo tekmovatj vrhunske tekmovalce. Upamo lahko le. da bodo novi »stroji« iz Francis pomenili dobro vzpodbudo in pomoč krškim kolesarjem pri doseganju dljev. ki so si jih zastavili za letosnjo in naslednjo sezono. (S.M.) Motokros USPEŠENNASTOPNA MOTOKROS LIGI Na motokros progi na Rakeku se je ta konec tedna začel spomladanski del slovenske lige. Letos so organizatorji - Moto klub Notranjska pripravili kar 11 dirk in na prvi - zelo dbiskani - je nastopilo tudi šest članov Fun špor- tovega Bence MX teama., Mladi moto- krosisti z 85 kubičnimi motorji so na- stopili skupaj s starejšimi člani z licen- cami, njihovi rezultati pa so šteli lo- čeno. Tako je bil Nik Rovan dvakrat in tudi skupno drugi s 34 točkami, Denis Dolinšeic obakrat in tudi skupno tretji - zbral je 30 točk, Tomaž Salobir je v obeh vožnjah zbral 23 točk, kar mu je zadostovalo za četrto mesto, Domen Jane pa je bil osmi s 17 točkami. Na dirki so prvič nastopili tudi trije rekre- ativci. Najuspesnejši je bil Iztok Bence, ki je tudi glavni sponzor Fanovih mo- tokrosistov. V kategoriji veteranov je zbral 14 točk (v prvi vožnji je bil deseti in v drugi osmi), tako da je skupno osvojil deveto mesto. V razredu amaterjev s 125 kubičnimi motorji je Damjan Cešek osvojil 13. mesto in 5 točk, v prvi vožnji dve in v drugi tri, njegov tekmec Branko Povše pa je bil skupno štirinajsti s treti točkami, v obeh vožnjah je bil tik za njim. Clani Bence MX teama, ki deluje pod okriljem Fun športa, bodo v nedeljo nastopili na prvi dirki za državno prven- stvo, ki jo na motokros progi na Prilipah pripravlja AMD Brežice. Kljub temu, da na progi niso mogli trenirati, pa upajo, da bodo lahko pokazali, kaj znajo in kako so se pripravili na novo sezono. - Pripravil: Goran Rovan Kolesarstvo »SAVAPROJEKTOVCI« PO HRVAŠKI Kolesarji krškega kolesarskega kluba Savaprojekt so se od 17. do 19. marca udeležili etapne kolesarske dirke »40. Jadranske magistrale«. V prvi etapi, na 147 km dolgi preizkušnji, se jeod naših tekmovalcev med 120 udeleženci naj- bolje odrezal Tomislav Elkasovič z os- yojenim 25. mestom, na cilj druge eta- pe je kot 37. prikolesaril Borja Jelič, v tretji etapi pa se je ponovno odlično odrezal Tomislav Elkasovič z osvojenim 15.mestom. Tekmovalec Hrvoje Bošnjak pa je v skupni uvrstitvi v točkovanju letečih ciljev osvojil prvo mesto in na podelitvi nagrad in pokalov oblekel modro majico, kar je za mladega tekmovalca nedvomno odličen us- peh in spodbuda za nadaljnje delo. Teden dni kasneje, 25.3., se je na 130 km dolgi cestni kolesarski preiz- kušnji v Poreču (skupen start katego- rij članov in starejših mladincev) po- merilo 135 tekmovalcev iz štirih dr- žav. Med našimi kolesarji je bil najus- pešnejši Gregor Zajc, ki je osvojil od- lično 3. mesto, uspeh pa je dopolnil Tomislav Elkasovič s 5. mestom. V kategoriji starejših mladincev, kjer je tekmovalo 57 kolesarjev, je bil naj- boljši Krčan Roman Plahuta, ki je osvo- jil 7. mesto, Mišel Zalokar je bil 9., Sašo Arh pa je osvojil 12. mesto. St. 28. marec 2000 ObžorniK kultura in izobraževanje 24 BREZKONCNO ŽIVLJENJE KONČEVIH TIHOŽITIJ V nedeljo, 19. marca 2000, na sev- niškem gradu odprta razstava je po- novni dokaz in potrditev velike ustvar- jalnosti in delavnosti enega najbolj znanih posavskih slikarjev - Alojza Konca. Tokrat je v gradu, kjer se sicer že nahaja stalna zbirka njegovih del, na ogled postavil ciklus pod naslovom Življenje tihožitij, in sicer v postavitvi, ki je na prvi pogled presenetila, obi- čajno temnejših barvnih tonov vajeno oko, z izredno svetlimi površinami, ki so na trenutke šokantno, predvsem pa zelo prijetno odsevale med grajski- mi zidovi. Kot je dejala ena izmed obiskovalk, okvirji oljnim in drugim slikam seveda dajo popolnejši učinek in jim opredelijo uporabnost v prosto- ru, vendor pa svetlobe, svežine in ve- ščine Končevih potez ne bodo ome- jili tudi tedaj, ko bodo slike našle svoje (do)končne lokacije na stenah sta- novanj ali pisarn. Alojz Konec je danes profesor likovne vzgoje na brežiški gimnaziji, kjer je tudi sicer zelo aktiven profesor. Nje- gova biografija pa je že doslej pestra in obsežna, saj v njej zasledimo, da je že bil tudi modni kreator, ukvarja se z dizajnom, strokovno publicistiko in še marsičem, kar je blizu likovni umet- nosti. In kaj pravi Konec o svojih tihožitjih: »Zelo rad in pogosto slikam tihožitja. Predstavljajo mi nek zamejen in svoj- stven svet spokojnega doživljanja, raz- mišljanja in ustvarjanja, ki mu je brez nepotrebnega samoljubja in z vsem spoštovanjem morda še najbliže veliki mojster Paul Cezanne.« In še: »Zame je tihožitje več kot samo skupek prijet- nih in živo predstavljenih predmetov. Pomeni mi izbor, instalacijo, zgodbo, doživljaj, dotik, pogled in likovno reali- zacijo. Spoštljivo prezentira življenje, življenjska bistva in vrednote. Je krea- tivna projekcija prizorov. V njegovem zakulisju se prepleta polnokrvno živ- Ijenje soljudi in akterja - slikarja še v okrilju pristnejše in neurbanizirane narave, na odru pa nastopajo le tiho- žitni ansambli.« Razstavo je tudi tokrat pripravila Ob- močna izpostava Sklada RS za Ijubi- feljske kulturne dejavnosti v Sevnici. In če sta bila njen predstavnik Albert Felicijan in avtor Alojz Konec razme- roma skromna v uvodnih pozdravih, je bila toliko bolj zanimiva in doživeta izvedba odlomka iz komedije Kontra- bas, ki jo je prispeval posavski rojak, sicer pa znani gledališki in filmski igra- lec Slavko Cerjak. Razstavo si lahko ogledate ie do 9. aprila 2000. S.M. Slavko Cerjak Alojz Konec Reportaža ZARES ČUDEN PAR7 Za komedijo gre. O dveh prijateljih, o v prah sesutem zakonu, o skupnem gospodinjstvu dveh moikih... Pa ne gre samo za gledališko predstavo (to si morate, če to še niste storili, ogledati), ampak kdo in kaj za vsem tern, kar ste videli ali pa se boste, stoji oziroma, bolje, dela, vadi, si vzame svoj prosti čas. Nedelja. Bližala se je tretja popoldne. Se enkrat se je bližal tudi začetek predstave. Z reži- serko Alenko Set (na sliki de- sno), profesori- co, smo se _. dogovorili, da bomo z igralci i vsaj pol I u r e I pred zo ™ četkom igre malo poklepetali. Skoraj bi zamudili. Clovek bi pričakoval, da bomo naleteli na zadnje mučne priprave, grizenje nohtov in živčno listanje teksta, a izza mogočnih odrskih zaves je za scensko mizo skupaj s profesorico se- delo nekaj dijakov, ki so popolnoma neobremenjeno klepetali in se ob tem zabavali. Vprašanje o tremi smo brez dvomov črtali, najbrž smo jo imeli celo mi več kot oni. Jernej, Amir, Matija, Jurij, Tadej, Janez, Petra, Barbara pa Kaja, Tomaž, Nataša in Nina, dijaki tretjega in četrtega letnika Gimnazije Brežice, so bili pripravljeni na IB deseto ponovitev komedije Neila Simona Zares čuden par, ki je v krškem Kulturnem domu napolnila dvorano do zadnjega sedeža, prav tako v Brežicah pa v Kapelah, skratka že marsikje. Vse skupaj se je začelo že kar z njihcvim prihodom v Gimnazijo, k prvim uram slo- venšcine pri profesorici, ki je svoje dijake pozorno spremljala in opazovala. Kot sama pravi, se je odločila, kotže vsa leta prej, za igro, v kateri nastopajo mladi ljudje in je lahkotna, pri odloätvi za posamezne vloge po je bil ključen glas in stas dijaka za določe- no vlogo v že izbrani igri, predvsem pa je bib pomembno obo- jestransko zaupanje. Konec drugega letni- ka so bile vloge že po- deljene oziroma dolo- čene, čemur so sledile bralne vaje, čez počit- nice pa je vsak dijak dobil nalogo, da individualno oblikuje značaj svojega lika. S septembrom so se začele intenzivne vaje, hkrati pa, ne po- zabimo, za nekatere tretje šolsko leto, za nekatere pa celo zadnje, ki od dijakov zahteva še več, saj jih ob zaključku čaka matura. Gledališka predstava pa od njih ne zahteva le intenzivnih vaj in nastopov, ampak so v svoje roke vzeli tudi sceno, izdelavo gledaliških listov in plakatov, pri čemer jim je pomagal profesor Alojz Ko- nec, masko, kostumografijo, tudi tehnični št. 28. marec 2000 25 kultura in izobraževanje ObzöfniK SVIT ne gre V ZATOIM Ne verjamete? Slišali ste, da ga ni več, da se je Mešani pevski zbor SVIT iz Krškcga razblinil, potem ste slišali, da išče zborovodjo (fant naj bo - to je v oglasu »pomotoma« izpadlo!). Slišali ste...., ja, marsikaj ste slišali! Je že tako v Krškem! Smrad se širi tako prepričljivo, da se iz kar vidi in sliši (tudi vsebnost CO2 v zraku je pred časom krepko presegla mejo normalnega!?). Svitovcem (beri: članom Mešanega pevskega zbora SVIT Krško) ni preostalo nič drugega, kot da malo počedijo okrog sebe. Temeljito so pometli smeti pred svojim pragom. Pošteno in posnemanja vredno dejanje je bilo to! Pa tudi v bodoče so odločeni, da bodo sproti odpihnili vsako smet. Drage bralke in bralci! V Svitu je zdaj res lepo! Da gre za kvalitetno spre- membo, dokazuje tudi dejstvo, da je pristopila v njihove vrste dobra tretjina novih pevcev. Vrsto let so bile to le pobožne želje. Ob tem je treba pou- dariti, da je v pevskih društvih krške občine problem številka ena pridobi- tev novega pevca (pri tem ni mišljeno novačenje pevcev pri drugih pevskih zborih!). Glasbeniki so namreč anga- žirani v instrumentalni glasbi (orke- strih), ki v Krškem krepko prednjači pred vokalno glasbo. Kljub zelo ugod- nim trendom v zadnjem času (vzdušje v Mešanem pevskem zboru Svit Krš- ko je doseglo zavidijivo ugoden nivo) pa Svitovci še vedno upajo, da se bo- do zboru čimprej priključili še novi moš- ki glasovi, kajti prevladujejo ženske. Torej problem je le še struktura glasov! No, nikar se ne bati! Svitovci niso packe ali pa kvazikulturniki, da bi pevce kradli drugim pevskim zborom, čeprav so posledice takšnih nečednih in nečastnih dejanj že večkrat čutili na svoji koži! Je že tako, da se tudi pevcu zgodi, da odide polizat med še kam drugam, če se mu z omamnim vonjem ponuja na vsakem koraku (»slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže...« - dr. F. Prešeren je že zdavnaj dobro vedel, kako se godi sle- pemu pevcu). Naj bo tako ali drugače, v Svitu se svita vedno bolj prepričljivo. Energije in idej je toliko, da bo pevska sezona 1999/2000 občutno prekratka. Za- čeli so jo šele tik pred novim letom in z zanimivo priredbo »Silvestrskega poljuba« predstavili svojega »Alfija« (beri: Alfija Nipiča), ki mu je imejanko in ima presenetljivo podoben glas ori- ginalnemu Alfiju Nipiču. Ko je nakljuqe hotelo (hopla! To pa ni bilo nakljuqe, ampak USODA, dragi moji!), je »tapravi« Alfi Nipič iz totega konca od samega presenečenja za nekaj časa kar prenehal dihati (umetno dihanje, ŽAL, ni bilo potrebno!). Ko je Alfi iz totega konca spet zadihal in odpel svoje pesmi v Hotelu Sremič v Krškem na tanore fašnikove sobote dan, je povabil še Svitovce in njihovega »Alfija« k sodelovanju. Dogovor v zvezi s tem so Svitovci poleg svojega idejnega projekta za novb pevsko sezono skrbno zaklenili v svojo skrinjico z municijo in strupi. Odprli jo bodo letos v jeseni. To bi bilo pa škoda zamuditi. Jaz se born potrudila, da born zraven in tudi vi imate še nekaj časa, prav dosti pa ne! Drage bralke in bralci Posavskega Ob- zornika! Bi tudi vi radi slišali, kaj bodo ušpičili? Še bolje, bi radi sodelovali s Svitovci v projektu, ki je za zdaj še skrbno zaklenjen v njihovi skrinjici? Nie nemogočega! Pojdite v kopalnico in zaprite vrata za seboj! Začnite peti la- la-la pri stropni svetilki in se spuščajte k tlom. Če bo padel parfum s poličke in če bodo reagirali z metlo tudi sosedovi in v najboljšem primeru poklicali polieijo, ste bili res uspešni. Ne za- pravljajte časa, pridite na pevske vaje k Mešanemu pevskemu zboru SVIT iz Krškega, da vam čimprej vzamejo mere za obleko (blaga ni v neomejenih koliänah!). Svitovci se namreč dobivajo enkrat tedensko, in sicer vsako sredo ob 19.00 uri v Kulturnem domu v Krškem, v pevski sobi. Ce pa je ob vašem petju v kopalnici počilo ogledalo, ne bodite vražever- ni! Sreča vas ne bo zapustila za se- dem let, ampak vas je šele poiskala, saj imate velike možnosti, da po- stanete celo Svitov solist! Se vidimo! Branka Pirc Basist Janko Bizjak: »Odkar sem Svi- tov »Alfi« mi tudi čevljev več ne čisti mama! Resnici na ljubo, moški pevci smo redki in iskanil Malo sem sicer razburjen zaradi konkurence iz tote- ga konca, sicer pa mi je v Svitu zelo lepo! « Zborovodkin/a ga. Mojca Jevsnik dobitnica letošnje srebrne Prešerno- ve plakete za uspešno delo na kul- turnem podroqu v obäni Krško: »Prosim izpljunite ägumije in ne klepetajte!« del. Preostalo je še samo, da svoje delo pokažejo tudi nam, gledalcem. Cas za sprošcen pogovor z zelo zgo- vornimi gimnazijci se je iztekel. Zapu- stili smo odrske deske, zavese so se dvignile, luä prižgale. Vsak je zasedel svoje mesto in igra se je lahko začela. Šele ogled predstave iz zakulisja nam je omogoäl, aa smo se lahko prepncali, kako sprošceno vse poteka, usklajeno, da znajo, če se kakšen stavek pozabi ali zamenja, odlično improvizirati, pa občinstvo tega sploh ne opazi, hkrati seveda ne manjka glasnega smeha iz zakulisja, opozarjanja profesori- ce...,ampak tudi brez tega ne bi šlo tako dobro. In če komedija govori o cudnem paru, ki mu ni usojeno skupaj živeti, lahko mi zapišemo, da je ta igralska ekipa gimnazijcev pod vod- stvom profesorice ena velika družina, ki bi, če bi to le bilo mogoce, morala vedno ostati skupaj in ustvarjati. Zase in tudi za gledalce. LP. st. 28. marec 2000 ObžorniK obvestila 26 Vrtec Krško organizira CICIBANOVE URICE, namenjene otrokom starejšim od 3 let, ki niso vključeni v vrtec. Pričele se bodo v sredo 5.4.2000 in trajale do 25.5.2000. Potekale bodo vsako sredo in četrtek, in sicer od 15.30 do 18.00 ure. Cicibanove urice so brezplačne. Po potrebi bo organiziran prevoz otrok. Otroka lahko prijavite na upravi vrtca (enota vrtca pri OS Krško). Za dodatne informacije pokličite na tel.št.: 0608/21-558 ali 22- 306. Vljudno vabljeni! LUKEC SHOP Ascncija LUKEC d.o.o. Družba za kulturno- izobraževalne dejavnost in prosti čas Bohoričeva 19, 8970 Krško Tel. In fax: 0608 29-969, Tel. 0608 99-694 Mobrtel: 041 661458, 041 433- 380 E-mail: asencijajukec@hotmail.com Obveščamo vse zainteresirane, da opravljamo nakupovalne preveze in sicer v Avstrijo (Felkemarkt), Italije (Trbix) in Madarske (Lenti). CENA PREVOZA JE 3.500,00 SIT NA OSEBO. Prosimo vas, da se prijavite na zseraj navedene telefenske številke. VRTEC MAVRICA BREŽICE objavlja RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 2000/01 Starše obveščamo, da bo vpis potekal v upravi vrtca v Šolski ulici 5, od 10. do 21. aprila 2000, med 10. in 16. uro Otroke, stare od 1 leta do vstopa v solo, lahko vpišete v: - dnevne programe v trajanju 6 do 9 ur - poldnevne programe v trajanju od 4 do 6 ur - programe priprave na osnovno solo - malo šolo v različnem obsegu - otroke, starejše do 3 let pa tudi v krajše programe v trajanju od 240 do 600 ur za otroke iz demografsko ogroženih območij. OBRATOVALNIČAS VRTCA JE VSAK DELOVNI DAN OD 5.15 DO 20. URE. Čeprav lahko otroka vpišete v vrtec kadarkoll med letom, Vas prosimo, da to storite v navedenem času. S pravočasnim, lahko tudi evidenčnim vpisom, si boste zagotovili vecjo izbiro programov in tudi boljšo kvaliteto storitve. Uprava vrtca Vpis je namenjen otrokotn, ki še niso v vrtcu. Letos ne bomo pošiljali pisnih vabil za vpis v malo solo. IŠČEMO mlado, prijetno dekle za delo v okrepčevalnici. Delo je za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Tel.: 041/ 773-459 D0/5ffi(§XbD[LD3D(§fi\ ObzörhiK&ITovTcel I DA, podpisani________________________ ' želim(o) prejemati na naslov: I ulica___________________________posta _ telefon__________________________faks _ a - Posavski obzornik____izvod(ov) (ustrezno obkroži) ' b - Posavske novice_____izvod(ov) | c - Posavski obzornik in Posavske novice ______izvod(ov) i Stroške posiljanja za Icto 2000 (1.000 SIT za Posavski obzornik, . 885 SIT za Posavske novice oziroma 1.885 SIT za oba časopisa) I bom(o) poravnal(i) v 8 dneh po prejemu računa. | Kraj: Datum:. Podpis: ObzorniK "..................——. - p»savske novice Posavske novice in Posavski obzornik - časopis in revijo za Posavje izdaja Kulturno društvo Obzorje v Krškem za območje občin Sevnica, Krško in Brežice. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500, zdne 27.11.1997, prva številka je izšla 15. decembra 1997 Posavske novice so posebna informativna izdaja Posavskega obzornika. Glavni in odgovorni urednik vseh izdaj: Silvester Mavsar. Za točnost podatkov v občinskih informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. NASLOV: p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Tel. in faks: 0608-20320. El. posta: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavske novice izhajajo vsakega 15. v mesecu, Posavski obzornik pa vsakega 30. v mesecu. NAROČILA: Obe ediciji sta brezplačni, naročite pa ju lahko na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo: za izvod Posavskih novic - 858,00 tolarjev/ letno in za Posavski obzornik 1000,00 tolarjev/letno oziroma 1.858,00 tolarjev za obe ediciji. ZR pri APPKrško: 51600-678- 72359. OGLAŠEVANJE: Posavske novice (časopis): Cena za 1 cm v stolpcu znaša 1.000 tolarjev (barvni 1.500 tolarjev). Posavski obzornik (revija): Cena za I cm v stolpcu 1.500 tolarjev (barvni 2.000 tolarjev). V ceni ni 19-odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v uredništvu. MALI OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Mali oglas, naročen v eni izmed edicij, bo po želji brezplačno objavljen tudi v naslednji izdaji druge edicije. Nenaročene prispevke pošiljajte predvsem po elektronski pošti ali na disketi, zapisane v programskem jeziku Word. Lahko jih oddate tudi v nabiralnik pred uredništvom na Valvasorjevem nabrežju 5 v Krškem. Oblikovanje: Boštjan Colarič & Dlan design, Krško. Osvefljevanje Spes grafika, Novo mesto. Tisk Posavskih novic: Masen d.o.o., Senovo. Tisk in vezava Posavskega obzornika: Grafika Bucik, Semič. Tisk ovitka: Kolortisk Geršak, Leskovec. st. 28. marec 2000 ^TOMLAD V PRODAJALNAH LABODA Labod Za vas smo pripravili novo pomladno kolekcijo Vabljeni ste v Labodovo prodajalno na Cesti i julija 28 v Krškem vsak dan med 8, in 20, uro in ob sobotah med 8, in 13, uro, BRESTANICA_ REKA SAVA 53> Volkswagen Croup 4vfs/m /ifiMc PRODAJNI SALONI . „iSKcrr,, Bohoričeva 10, Tel.: 0608/232 117 v brezicah, Tovarniška 10, Tel.: 0608/62 109, 632 42 v Sevnic , Kvedrova 25, Tel.: 0608/41 789 " LJÜDSKA ÜNIVERZA ^d* KRŠKO _«_-«____-—--———-———————— učimo se za ziuljenje — vabi k vpisu v naslednje TEČAJE IN DELAVNICE: -pripravo na izpit iz AKTIVNEGA ZNANJA SLOVENSKEGA JEZIKA -tečaj za STROJNIKE TEŽKE^f^ GRADBENE MEHANIZACUE^Wjß^^^ - tecaj za VOZNIKE VILICARJEV^^^^M - HIGIENSKI MINIMUM "^9^^H (osnovni in obnovitveni teča/)^9^^H - tečaj za VODITEUE MOTORNIH COLNOV - tečaje RAČUNALNIŠTVA ^0 - delaynico POT DO SRCA z 3j^ Jj Milefomth Podvršič ^^J M Informacije in prijave: Jk^Mgi Ijudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško; tel. 0608/22-811 aJi 22-677; www.lu.krsko.si, E-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net ^^^ mgmul^m_^M Hiiiiiiiiimimi mm--......- — - ¦ >"- fnnm Jasnovidci jo razlagajo, pametni načrtujejo Prihodnost bo lahko varnejša, brezskrbnejša in prijetnejša, ce boste ze danes priceli uresničevati svoje želje! Odločite se za postopno dolgoročno varčevanje v obliki modrega ali rentnega varčevanja ali pa svoje prihranke dodatno oplemenitite z depozitom za 5 ali depozitom za pridobitev rente. Po najmanj treh letih varčevanja v katerikoli dolgoročni obliki pri Dolenjski banki lahko najamete posojilo za nepremičnine po obrestni men, kije ugodnejša od vsakokrat veljavne redne bancne ponudbe. Ugodnost velja tudi za vase druzinske clam. V najblizji poslovalnici Dolenjske banke, d. d, vam bomo radi svetovali, ko se boste odloMi za najugodnejšo varčevalno obliko. DOLENJSKA B A N K A S tradicijo v prihodnost 2Q-320 ki ga bere največ Ijudi v Posavju! ysakega 15. v mesecu PttSAVSKE novice