Leto I., stev. 87 Po&tnlna pavdallrana. V LJubljani, sreda dne f. deceembra 1920. Posamezna Stev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K nesečno...... . 15 „ ca zased, ozemlje. 300 , ca inozemstvo .. 4% Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K Bali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . J . UTMO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta St 1QK Telefon «.72. Upravnl&tvos Sodna nlica št& Telefon it SOL BaSuzi kr. pošt ček. itev.li.8i&. 4 Ljubljana, 30. novembra. Na praznik narodnega ujedinjenja stoji pred nami naša ustavotvorna skupščina. Priznajmo, da bi bila izgledala drugače, ako bi se bila sestala ob prvem našem velikem prazniku — pred enim letom. Takrat vsakodnevne težave našega mladega državnega življenja še niso zastrnile pogleda na ono, kar je navzlic draginji, carini, korupciji, verižništvu, bedi nad vsem in glavno: naša država. Takrat bi se bil izvojeval boj čisto na podlagi ustavnega programa, ustava bi bila že davno gotovo deistvo in danes smo mogli imeti opravljene že tudi volitve za red ni parlament, pri katerih bi se bile lahko brez opasnosti izkresali socijalni in gospodarski programi. V varnem okviru državne ustave bi nila Iegislativa navzlic Radiču, komunistom in klerikalcem nadaljevala delo konstituante za notranjo ureditev Jugoslavije. Danes ne bo šlo tako gladko. Toda oni, ki so morda na tihem pričakovali, da ne bo šlo, bodo razočarani. Oni, ki so špekulirali, da bo Jugoslavija razpadla v federalistično zvezo treh ne-edinih bratov, so slabo špekulirali. 2e se pojavljajo konture bloka, ki je pripravljen prevzeti na sebe odgovornost in delo za tako ustavo naše domovine, ki bo varovala edinstvo naroda in države in za vselei zajezila struje, ki se vjedajo v naše narodno telo. V ravnokar končanem boju se je nahajala jugoslovenska demokracija v sredini koncentričnega ognja nasprotnikov Od leve in desne so jo obsipali z najtežjimi izstrelki, v Sloveniji je morala braniti Srbe, v Srbiji zagovarjati Hrvate in Slovence, med Hrvati nastopati proti stoletnim plemenskim m državnim tradicijam. In vendar je častno obstala. Spasila je jugoslovansko misel kot delujoča parlamentarno silo in največ idejnega ter stvarnega gradiva prinaša seboj k gradbi Jugoslavije. Najnovejša poročila vedo povedati, da je navzlic visokemu valu plemenske reakcije in socijalnega radi-kalizma, ki je naravno butnil tudi ob meščanske demokratske vrste, ostala demokratska stranka tudi formalno, po številu najjačja jugoslovanska politična edinica. Naš narod srbskega, hrvatskega in slovenskega imena si je ohranil v njej najjačjo braniteljico svoje največje ideie. Milorad Draškovič je nedavno v Zagrebu spregovoril mirno in modro besedo: Naše države nismo ustvarili mi, pa io tudi mi nimamo pravice rušiti. Jugoslavija ni od včeraj, ni z dovoljenjem ne gospoda Korošca, ne Radiča, ne Davidoviča, ne Pribičeviča ne Žerjava, Jugoslavija je po sto in stoletni borbi in zaslugi naroda, je produkt zgodovinskega razvoja in noben izid volilne borbe je ne more in ne sme razrušiti. Zato se ne boji ne svojih komunistov, ne svojih Radičev. Zato delo in uspeh jugoslovanske demokracije ne more prenehati, ker ne preneha velika tvorna sila njenega nacionalnega programa. To spoznanje nam stopa na praznik našega ujedinjenja še jasneje pred oči. Z nezmanjšanim optimizmom pričakujemo delovanja naše konstituante, globoko uverieni, da je t;i sile, ki bi mogla z njenega krova spustiti zastavo narodnega in državnega edinstva. Celokupni rezultat volitev v ustavotvorno skupščino. Uradne številke sicer še niso znane, vendar se da po naših zanesljivih privatnih informacijah že sestaviti celokupna točna slika ustavo-tvorae skupščine. Število poslancev, ki so jit dobile posamezne stranke, se E-crda po uradni ugotovitvi volilnih rezultatov šc spremeni pri eni ali drugi skupini za en ali dva mandata, vendar na številno razmerje med strankami to ne more vplivati. Od 419 mandatov ustavotvornc skupščine jih imajo: Deodaatsks stracka . . . 96 Srbska radikalna stranka. . 95 Radičeva seljačka stracka . 46 Komunistična stranka Jugoslavije .........51 Grapa samostojnih kmečkih organizacij (srbska zemljorad- Srbija. Srbija, ki je razdeljena skopaj z Makedonijo in takozvanimi novimi nička, bosanski demokratski te-žački savez in slovenska SKS) 42 Jngoslovanska muslimanska organizacija ......28 Grupa klerikalnih strank (SLS, hrvatska packa stranka) 24 Jogosl. soc.-dem. skopina (slovenski, hrvatski in srbski soc.-dem.).......10 Hrvatska težačka stranka (za-jedničarska) ....... 6 Hrvatska Zajednica Bunjevci ....... Radičevski disidenti (Hrvoj) Srbska repnblikanska stranka Slov. nar.-soc. stranka . . Frankovci ....... Stojan Ribarac ..... Dr. Ante Trumbič . . , , črnogorskimi kTaji, v 29 volilnih deljeni so tako: Črna gora. črna gora tvori zase eno volilno okrožje ter ima 10 mandatov. Raz- Irska zarota na Angle škem. London, 30. novembra. Policija je zaplenila načrte za nameravano teroristično akcijo sinfajnovcev. Kakor poroča „Evoning Standart", so sinfajnovci nameravali napasti razen ministrov in njihovih rodbin, tudi na Angleškem prebivajoče družine onih policistov, ki službujejo na ■Irskem. V maščevanje za uspešen boj proti vstaškemu gibanju na Irskem so sinfajnovci nameravali po-žigati hiše v Angliji. Radi požarov V Liverpoolu in Londonu so vsa mosta, ki so najbolj ogrožena, od sobote dalje zastražena. Vlada je napravila energične korake, da bi preprečila pobeg požigalcev iz Anglije. Vse angleške in irske luke so strogo zastražene. Doslej se je že posrečilo več udeležencev požiga v iLiverpoolu aretirati, ko so se hoteli % ladjo vrniti na Irsko. Vendar se je že več zločincem posrečilo potegniti« okrožij ima 158 mandatov. Od teh so jih dobili: Demokrati......56 Radikalci.......52 Komunisti ...... 28 Zemljoradnici (kmetje) . . 16 Muslimani......3 Republikanci .....2 Ribarac ........ 1 Dalmacija. V Dalmaciji, kjer je volilo le eno volilno okrožje (drago je od Italijanov zasedeno) so dobili od 11 mandatov: i Samostojni kmetje (težačks stranka) ...... . . 3 Klerikalci ......» 3 Demokrati.......1 Srbski radikalci.....1 Komonisti....... 1 Hrvatski zajedničarji ... 1 Izvenstrankarska grapa . . 1 Izvoljeni so med dragim dr. Kr-stelj, deželni predsednik (dem.), Ljaba Jovanovič (bivši srbski minister; rad.), minister Drinkovič (zaj.), dr. Trumbič (izvenstr.) in znani av-strijakant dr. Dttlibič (kleriklaec). Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina imata v 6 volilnih okrožjih 63 mandatov, ki so razdeljeni tako-le: Demokrati......3 Demokratski kmetje (težački savez) .........U Radikalci ...... 12 Muslimani ...... 25 Hrvatska (zajedničarska) težačka stranka ...... 6 Komonisti .,.«,«. 3 Klerikalci . ..<«<• 3 Vojvodina. Vojvodina (Bačka in Banat) Ima v 5 volilnih okrožjih 44 mandatov, ki so razdeljeni tako-le: Demokrati.......10 Radikalci 22 Bonjevci ....... 4 Soc.-dem. ...... » 3 Seljačka stranka . « . , . 3 Komonisti ....... 2 Demokrati Komunisti Radikalci . Republikanci Hrvatska in Slavonija. Hrvatska in Slavonija ima v 9 volilnih okrožjih 93 mandatov, ki so razdeljeni tako-le: Demokrati 19 Radikalci ....... 7 Radičeva ....... 46 Komunisti . . . . Zajedničarji . . . Radičevski disidenti Klerikalci . . . . ZemljoradnUd . , Soc-dem. . . . . Frankovci . . , . Demesija vlade. Politične kombinacije »Ustava bo tekom enega meseca sprejeta. BEOGRAD, 30 novembra. (Izv.) Čim bodo ogotovljeci definitivni rezultati volitev za ustavotvorno skupščino, poda sedanja vlada ostavko, Pričakuje se, da bo ministrski predsednik Vesnič že tekom jutrišnjega dne zaprosil za avdijenco pri regentu. Pooblastilo kabineta za ta korak že ima. Po ostavki kabineta bo regent poklical k sebi voditelje v ministrskem svetu zastopanih strank, da jih vpraša za njihovo mnenje. Kakor izgleda, bo dr. Vesniča znova poverjena sestava kabineta, v katerega bodo vstopile vse dosedanje stranke, morda z edino izjemo Hrvatske zajednice, ki je pri volitvah popolnoma propadla, tako da bo ostalo ministrstvo v bistvu tudi glede oseb zaenkrat neizpremenje-no. Novi kabinet dobi od krone pooblastilo, da predloži ustavotvorni skupščini načrt ustave, kakor je bil odnosno bo še sprejet v sedaj se vršečih ministrskih sejah. Nova skupina kmetskih poslancev bo pozvana, da na programu tega ustavnega načrta vstopi v vlado. Računa se, da bo na to pristala. V tem slučaja vstopi v kabinet gosp. Avramovič ali minister n. r. Jovan Jovanovič, namesto dr. Kovačevl&l ali dr. Drinkoviča. Kakor se v političnih krogih govori, bo dr. Vesnič predložil tudi Radičevi stranki, da akceptira vladni ustavni načrt in vstopi v vlado. Smatra se, da bo Radič odkloniL Vesti, ki se širijo od izvestne strani, da Radičeva stranka sploh ne prida v ustavotvorno skupščino, pa nikakor niso točne. Poročila iz radičev« skih krogov marveč pravijo, da se bodo tudi Radičevci udeležili ustavodajnega dela. Nova Vesničeva vlada bi ostala na krmilu do momenta, ko bo ustava v konstiinanti sprejeta. Šele nato bi se izvršila temeljita sprememba vlade na podlagi eventualnih novih kombinacij med strankami. Kot naj« resnejša kombinacija prihaja v prvi vrsti v poštev koalicija med demokrati, radikalci in seljaki. Računa se, da bo ustava najpozneje do konca meseca januarja pod streho. Ustavotvorna skupščina bi potem kot zakonodajni parlament nadaljevala svoje delo. Poleg nje pa bi se že uveljavil senat (ako bo sprejet dvodomni sistem) za katerega bi se v februarju ali marcu vršile volitve. Pregled mandatov po strankah in po pokrajinah! Demokratska stranka ima 56 mandatov v Srbiji, 19 na Hrvatskem, 10 v Vojvodini, 4 v črni gori, po 3 v Bosni in v Sloveniji, 1 Dalmaciji. Radikalna stranka ima 52 mandatov v Srbiji, 22 v Vojvodini, 12 v Bosni, 7 na Hrvatskem, po enega v Dalmaciji in Črni gori. Komunistična stranka ima 2S mandatov v Srbiji, 7 na Hrvatskem, 6 v Sloveniji, 4 v Črni gori, 3 v Bosni, 2 v Vojvodini in 1 v Dalmaciji Kmetske stranke imajo 16 mandatov v Srbiji, 11 v Bosni, 8 v Sloveniji, po 3 v Vojvodini in v Dalmaciji, 1 na Hrvatskem. Muslimanska stranka ima 25 mandatov v Bosni in 3 mandate v Makedoniji. Klerikalna stranka ima 15 mandatov v Sloveniji, po 3 na Hrvatskem, v Bosni in v Dalmaciji. Srbska repnblikanska stranka ima 2 mandata v Srbiji, 1 v Črni gori. Socialni demokratje imajo 6 mandatov v Sloveniji, 3 y Vojvodini, 1 na Hrvatskem. • "■s* 1" Vl\ Ljubljana, 30. novembra. Glavni volilni odbor je v potide-ljek ves dan ugotavljal volilne rezultate. Posla pa ni mogel izvršiti, ker predsedniki volilnih komisij iz rdi oddaljenih občin niso pravočasno prispeli v Ljubljano. Delo je bilo torej še-le danes končano. Volitve se je udeležilo v kranjskem volilnem okrožju 67.351 volileev od 85.226 upravičencev, tedaj 79*02%. Posamezne liste so dobile glasov: JDS 4500, SKS 15.641, SLS 28.268,NSS 2633, KS 9142 in JSDS 7134. Izvoljeni so od JDS dr. Gregov Žerjav, od SKS Jakob Košar, Ivm Majcen, Ivan PJUfli in Janko Rajar, od SLS Janez Brodar, Josip Gostinlar, JosSp Nemarni, Janez Stanovnik, Karol Škulj in Anton Sušnik, od KS Marcel Žorga, Valentin Mlakar in Vladislav Fab-jahtil ter od JSDS Etbin Kristan. Količnih v splošni skupini znaša 5612, v kvalificiram pa 22.450. Volitve same so se izvršile brez posebnih incidentov. V škocjanu in Zagradcu so predsedniki volilnih odborov odredili postavitev sedme volilne škrinjice kljub jasni objavi da je le šest strank priglasilo kandidatne liste! Tudi te škrinjice so dobile 1. 5 oz. 7 krogljic, Id pa sgveda niso Me upoštevane,, •......- « ~ Vladni načrt o razdelitvi pokrajin in o avtonomiji. Beograd, Zagreb, Ljubljana slobodna mesta BEOGRAD, 30. novembra. (Izv ) !' toreL Prcdvse™ gospodarski delo. Ministrski svet je v svoji današnji kro?' M^,sfe.r Ko"secn ,e seji razpravljal o onih točkah ustav- sv°le Pus,,S°,e- K« P? b° , 3 „___;{- _ ,„_j-.ji ustavni načrt predložna kot svoj nega načrta, fa govorijo o razdelit- astavotvorni skopščini in vi države v oblasti m o obsega po- p . , •< ' krajinske avtonomije. Sprejeto je bi- £a solidarno zastopala in ker gosp. Io načelo, da sme o obsegati obla- K°r°sec ,z današnjega sk epa mm,- sti (pokrajine) teritorije z najmanj sJrskep sve a ni.. "SŽ? 200.000 in največ 600.000 prebival' fonsekvenc ter jih, kakor izgleda, cev. Beograd/Zagreb in Ljnbljana ne namerava izvajati, se smat- bodo imeli kot prestolna in slobod- ™> 03 le osvojeno mišljenje, h ga na mesta posebno široke kompe- je.danes podal Ie teoretičnega zna- tence. Izjemoma bodo pokrajine v ca'a; Pnhodnja seja ministrskega katerih se nahajajo ta tri slobodna sveta' na ka{e" se bo na5^ieva'a mesta, smele obsegati teritorij do razprava o ustavnem načrta, se SLSSSe ie°sr ITS?pS^minS^koS 'odklo." te izde^tadinačrt posl^fta^ nilo pa načelo avtonomije ^ smisla konstituanto, ki bo tako sestavljen, zajedničarskega in klerikalnega pro- da bo omogočal ekspeditivno delo. grama. Pokrajinski zbori bodo ime- ostavotvorne skupščine._ Otvoritev ustavotvor* ne skupičine. Beograd, 30 novembra. (Izv.) Ustavotvorna skupščina se sestane 12. decembra. Kot starostni predsednik jo bo otvoril najbrž Nikola Pašič, ki je, kolikor je danes znano, najstvarejši poslanec (preko 80 let). Po izvršeni verifikaciji se bo izvršilo konstituiranfe, in bo za predsednika izbran ali radikalec ali demokrat. Nato bo sledila svečana otvoritev s prestolnim govorom, ki bo ustavotvorni skupščini priporočil ustavni načrt, katerega izdelufe vlada. Negotovo ie še, ali bo konstituanta odgovo-vorila na prestolni govor s posebno adreso. Smatra se, da ne, že iz praktičnega razloga, da se pričetek ustavodajnega dela ne zavleče. Prvo opravilo konstituante bo sprejetje posebnega poslovnika. ki ga takisto predloži vlada. Do tistega časa bo veljal poslovni red bivšega Narodnega predstavništva. Ustavni načrt bo izročen posebnemu širšemu parlamentarnemu odboru, ki se bo za poedine oddelke ustave po potrebi delil v pododobore. V političnih krogih se razpravlja tudi o tem, ali ne bodo razne razdirajoče skupine onemogočale rednega delovanja ostavotvorne skupščine. Splošno se pričakuje, da se bodo tudi Radičevci in komunisti podvrgli občim parlamentarnim načelom. V nasprotnem slučaju in pa, ako bi se pokazalo, da na podlagi sedanje se- dajnem delu, nove volitve. bi se morale razpisati stave ostavotvorne skupščine ni mogoče ppti do pozitivnih rezultatov, v. ustavo- Kalifa proti D'Annun- ziiu. Rim, 30. novembra. Vlada je odloči« la, da podvzame proti d' Annunziu odločne korake. Prvo bo poskusila na lep način, ali ako zadene na odpor, tedaj bo posegla po skrajnih sredstvih in naj-prvo razglasila popolno blokado nad Reko in okolico. V ta namen se vrši ž« v Istri in okolici Reke koncentracija najodličnejših italijanskih trup, kj so pripravljene na definitivno akcijo. Trst, 30. novembra. Danes so na eni transportni ladji v spremstvu dveh torpiljerov odpluli iz tukajšnje luke večji oddelki italiajnske vojske, da povečajo posadko na otoku Krku in Ka-bu. Poveljnikom na Krku in Rabu so izdana od generala Caviglia navodila, da se morata v vsakem slučaju podvreči odločbam rimske vlade in zabra-niti vsako vmešavanje nepoklicanih f začasno upravo. Italijanski protest proti izkrcavanju Wrangela v Kotoru Rim, 30. novembra. Rimska vlada j< v vrhovnem svetu vložila po svojem zastopniku protest proti izkrcavanju ostankov Wrangelove armade v Kotoru iz razlogov, ker so te čete baje okuženi in popolnoma nedisciplinirane LU). Ob obtetsiici. rfRazmišljevan}e političnega kritika.) Panslavističnega strahu pa pa se Evropi ni treba bati. To poskrbijo Slovani že sami s svojo razcepljenostjo in znanim pomanjkanjem energične edinosii. 'Alfred. Jensen. V zadnji številki »Ljubljanskega Zvona" je priobčil dr. Voj. Mole dvoj« člankov našega znanca in _ prijatelja Alfreda J en sena, švedskega vseučiliškega profesorja, ki dobro pozna slovanske narode, njih kulturne in politične razmere Bil je pred vojno tudi pri nas v Ljubljani, bil je znanec pesnika Aškerca in je prevedel Gunduličevega „Os-mana" na švedski jezik. Ni treba omenjati, da pozna dobro svoje sosede Ruse, Poljake in Čehe. Zato so njegove besede tem bolj važne. Slovani se znamo boriti med seboj in proti sebi, a nikdar proti drugim. Zato smo v Evropi največji narod in najmanj pomenimo. Za lastno veliko država nimamo smisla, naj-rajše bi bili vsak zase in še tam neradi priznavamo vlado — vsak bi rad ukazoval, nihče ubogal. Po dveh letih obstoja nase narodne države se je pokazalo pri sedanjih volitvah, kako malo državnega duha je v našem narodu. Še predno je državljanski ponos zrastel, že so ga ubili razni agitatorji- Vemo, da je Za državno misel treba mnogo časa, preden se utrdi, a pri nas gremo preko tega, ker poznamo samo pravice in^ se ne zavedamo dolžnosti, čut državljanstva pa je čut odgo-ivornosti do države. Vsega tega nam manjka. Zato ismo slabi. Veliki smo v vzdihovanju, a ne v dejanjih. Neki slovenski list je pisal, da komunisti niso tako nevarni, kakor izgledajo. Toda ravno njih veliko število kaže, kako malo smisla za državo je v naših vrstah. iPo tem nas bo tudi sodil svet Vemo, 'da mnogo komunističnih glasov ni bilo oddanih programno, ampak kar tako. Mnogi je rekel: to so oni, ki bodo delili... Kje, kaj, kdaj in kako — o tem ni vprašal. To je samo Idokaz egoizma in nesmisla za red in za državo. Kajti mi bi hoteli pra-Mc — in vemo, da pravic ni brez idolžnosti. Zato nismo nikomur nevarni raz-ven sami sebi. Ne kot Slovani ne kot Jugoslovani. Naša, država je bila zgrajena na zavesti dolžnosti, na ipožrtvovalnosti, s tem bi tudi rasti ivsi skupaj — a po dveh letih vidimo žalostne izpremembe. ne moti: celo zdihujejo, da še niso osvobojeni. Žalostno je pogledati na ta zarod sedanjosti: suženj ne zna ceniti svobode in sedaj, ko je prost, bi najrajše ubil svojega osvoboditelja. Po naših krajih slišiš besede, ki bi jih nikjer na svetu nihče ne izgovoril o svoji državi in govori se svobodno: onih poštenih je vedno manj in le redko se zgodi, da pošten državljan udari zabavljača po jeziku. Denar bi grabili na kupe, a nikoli ne pomislimo, od kod naj vzame država: rekli so, da je naš ideal v trebuhu in to je resnica: poln žep in vina na mizo — to je ideal — če pa je treba plačati davek, je država stokrat prokleta. Dala bi se pisati poglavja. A čemu? Za en kos egoizma bi prodali vso svojo preteklost in bodočnost! Kaj bo država! Samo kadar kdo odtrga od nas kje kak kos, vprašujemo: kje je... Ko bi vsaj na ta dan stopili pred zrcalo in si izpraša Ji svojo vest ! Ko bi se pri nas ljudje tako zavedali pvojih dolžnosti do države, kakor se zavedajo svojih pravic, bila bi Jugoslavija prva država na svetu. Volilni boj je pokazal, kako se vsi dobro zavedamo, da da živimo v svobodni državi, kako pa se malo zavedamo, kaj nam feleva svobodna država. Nobena beseda ni bila dovolj podla, da bi je ne SaluSli nasprotniku v obraz, nobena Stvar ni bila tako sveta, da bi je ne jračastili, nobena zasluga ni bila tako Visoka da bi ne bili pljunili nanjo. Kako smo izgledali mi svobodni narod ,te dni pred Evropo? Saj ni bilo več poštenega človeka v Jugoslaviji! In še .več: tudi v državi ni bilo nič več do-btega. Vse je bilo za nič, vse pokvarjeno, vse zavoženo. Uboga država. In odrešeniki so se javljali od vseh strani. Bože, kako so bili učenci! Posebno .v kritiki svojih nasprotnikov. ' Da. Jugoslavija je k nam prihajala, kakor svetla solnčna prikazen, kakor bela vila, vznešena boginja, domovina, svoboda in danes leži na tleh, kamor bo jo vrgli njeni bivši častilci in vsak pijanec misli, da ima pravico pljuvati po njej. Ona ni več oltar, na katerem Žrtvujemo svoja srca, ona je samo še Jžrtev, ki bi jo vsi radi izrabljali. Vsak ;hoče živeti od nje in imeti vse, kar si zaželi, nihče več neče služiti nji. Ker mislimo, da imamo samo pravice, a nič -dolžnosti. Da, mi narod sužnjev in sušenj med narodi smo mi, kakor je rekel Cankar o nas, kajti le svoboden [človek lahko svobodno služi domovini, ker ve, da je v tej službi — svoboda. \ Dve leti narodne države in kakšna Izprememba. To kar smatrajo drugi 'narodi za svojo najvišjo misel: država 'domovina — to je nam nič. Glej Angleža, Amerikanca, Nemca, Italijana, .Čeha. Ideja narodne države je sveta jvsem od prvega do zadnjega državljana. Pri nas se ljudje igrajo za republiko in mislijo, da so s tem povedali bogve kaj velikega: oni vedo, da je to konec države, toda kaj država, pri nas |e država vsak zase! Pripravljajo se protidrž&vne organizacije in nihče jih Politične beležbe '+ Slovenci v Italiji zahtevajo avtonomijo. Tržaška „Edinost" razpravlja v nedeljski številki o položaju Jugoslovanov, ki so po rapallski pogodbi postali italijanski državljani. List naglasa predvsem nujno potrebo sloge v narodnih vrstah. Kakor smo bili do sedaj —piše „Edinost" — od prevrata sem, tako moramo ostati tudi v bodočnosti: edini in složni. V politiki bodimo samo Jugoslovani in nič, čisto nič drugega! Čakajo nas velike naloge. Stopiti moramo s svojimi zahtevami na plan v pogledu administracije, šol, uporabe jezika v uradu in izven njega. Do sedaj nas je uspavala nada na pomoč, ki nam bi imela priti od naših bratov onkraj meje. Sedaj pa se moramo enkrat iztrezniti in reči: v nas samih je spasl Zahtevati moramo, da se preprečijo nakane, s katerimi se nas namerava pri-klopiti k videmski provinci in na ta način razkosati. Zahtevamo avtonomijo za naše ljudstvo, naj se nam odloČi središče, naj se dopuste naši ljudje v Urade, naj se nam da pravica vsaj v onem obsegu, kot smo jih imeli poprej. — Naj bi rodoljubna beseda tržaškega glasila našla odmeva do zadnje koče primorsko-notranjskega ozemlja. + Opcijska pravica avstrijskih dr-žavljanov. Regent je podpisal naredbo o pridobivanju in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev potom opcije in prošnje. Po tej naredbi postanejo naši državljani vsi avstrijski državljani, ki so imeli dne 1. januarja t 1. desetletno pravico pristojnosti na onih bivših avstrijskih ozemljih, ki so pripadla nam in ki so to pravico ohranili do 16. julija t. (dan, ko je stopila v veljavo St Ger-mainska mirovna pogodba). Osebe, ki so si pridobile pravico pristojnosti šele po tem roku, morejo postati naši državljani samo potom odobrenja pokrajinske vlade, za kar morajo napraviti prošnje. Osebe na ozemljih, katera so prejele Italija, Romunska, češkoslovaška ali Poljska, morajo optirati za našo državo do 16. julija 1921 pod pego-jem, da so imele pristojnost na ozemljih, ki so pripadla naši državi. Prijave se naslove deželnim vladam, odnos-no velikim županstvom. Osebe v inozemstvu se morejo potom diplomatič-nih oblasti dotičnih držav obrniti na notronje ministrstvo. Osebe, ki imajo pravico pristojnosti na ozemlju, ki je pripadlo drugim državam, morejo postati naši državljani, če do 16. januarja 1921 izjavijo, da to žele biti. Za ozemlje, ki je pripadlo Italiji, velja rok od šestih mesecev od dne ratifikacije rapallske pogodbe dalje Za prijavo je kompetentno notranje ministrstvo.. Osebe, ki se nahajojo na našem ozemlju, pa imajo pravico pristojnosti v kaki drugi državi, morajo do 16. julija p.l. optirati za naše državljanstvo. Te osebe imajo pravico, da pri svoji eventualni preselitvi vzamejo s seboj vso svojo premičnino. ■f D'Annunzio proti Rimu. Kakor se poroča iz ^ima, je italijanska regenca Kvarnera po sestankih v Opatiji in v Trstu odklonila vsako nadaljevanje pogajanj s predstavnikom rimske vlade, generalom Cavigliem, ker smatra rimske zahteve za poniževalne. U Annunzio je zopet enkrat govoril svojim arditom in povedal, da rimska vlada obljublja amnestijo za vse ardite in begunce, ki so dezertirali iz italijanske vojske in se pridružili d' Annunziu. To stališče smatra d' Annunzio kot skrajno sramo-tenje za junake, ki so rešili Reko Itali-janstvu. V informiranih italijanskih krogih se trdi, da bo vlada takoj po medsebojni ratifikaciji pod vzela energične mere proti d' Annunziu, da uveljavi določbe rapallskega sporazuma '+ D'Annunzijeve aeroptani nad dalmatinskimi mesti. Nad Trogirom. Splitom, Kotorom, Perastom in Korcolo so včeraj letali d'Annunzijevi aeroplani ter metali v hrvatskenm in italijanskem jeziku letake in laške zastavice. Na letakih je bUotiskano: wTrotfr in Sptit sta 'danes jugoslovanska, bosta pa ita-lijžtnska!" Na drugih letakih ponavlja Gabriele svojo prisego, da bo vrnil ves Jadran Italiji. „Z Vami bdi Reka, bog Domovine: Ulala!" + Rapaltska pogodba potrjena v italijanskem parlamentu. Dodatno k svojemu sobotnemu poročilu javljamo, da je rapallsko pogodbo italijanska zbornica v soboto potrdila s 215 glasovi proti 15, a 40 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Proti so glasovali nekateri nacionalisti in bivši pariški mirovni delegat Scialoia. -f Vatikan o rapallskem sporazumu. Vatikanski službeni organ „Osservato-re Romano" razpravlja o ratifikaciji Rapallskega sporazuma in izraža svoje zadovoljstvo nad istim, da je sporazum sklenjen popolnoma v zmislu stališča rimske stolice. Kako je bilo to stališče rimske stolice ni jasno rečeno, ali je toliko lažje razumeti, ko govori članek o lažji upravi pretežnega dela katoliškega prebivalstva v »odrešenih krajih". Značilna pa je želja Vatikanskega organa, ki upa, da bodo Jugoslovani katoliške vere uživali v Jugoslaviji popolno versko svobodo. Z drugimi besedami bi se dalo to reči: Vatikanu je žal, da ni priklopljeno Italiji vse ono jugoslovansko ozemlje, kjer prebivajo katoliki. + Mala ententa Pariški „Temps" se bavi na uvodnem mestu z vprašanjem in možnostjo obstoja male entente in konstatira, da je Take Jonescu s svojo misijo o stvarenju bloka od Baltiškega do Egejskega morja propadel. Mala ententa, zasnovana na ozki in interesni podlagi, kakor je bila v projektu v začetku, bi imela vse predpogoje za obstanek, -toda po projektih Take Jo-nescua, je skupno delo držav, ki bi prišla v poštev, nemogoče, kar je najbolj pokazalo v poljsko-češkem nesporazumu. Češkoslovaška in Jugoslavija sta bili popolnoma realni, iai dokazuje sklenjena trgovska zveza in vojna konvencija, a ta češko-jugoslovanska zveza bi mogla služiti kot centripetalna točka, okoli katere bi se morale grupirati vse sosednje države, a v prvi vrsti prihajajo tu v poštev Bolgarija in Rumu-nija; da ni prišlo na Grškem do današnjih razmer, bi mogla tudi ona kot norska sila igrati važno ulogo vma-ntenti, toda sedaj je sodelovanje Grške nemogoče. Udeležba Avstrije in Madžarske v mali ententi je za nedo-gleden čas izključena ker nasledstvene države ne morejo imeti nobenih izskre-nejših stikov z bivšo monarhijo, dokler se ne prepričajo, da smatra ona današnje stanje kot ugotovljeno dejstvo in se slovesno odpove vsaki revanžni politiki in izpranem bi sedanje državne oblike. . . .- Poljska- politika Poljski zunanji minister grof- Sapieha je izjavil zastopnikom .časopisja, da se bodo mirovna pogajanja v Rigi nedvomno končala z ugodnim uspehom. Poljska vlada stoji na stališču, da se mora vršiti ljudsko glasvanje za Vilno. Vesti o sporazumu med Zeligovskim in Balakovičem so neresnične. Kar se tiče G danskega, Poljska ni mogla doseči več, ker niso bile takrat okoliščine zanjo ugodne. Vsekakor pa mora imeti poljsko brodovje svoje oporišče v Gdanskem, kakor tudi utrdbe ob izlivu Nogata -f- Ultimat entente novi grški vladi. Iz Pariza se poroča, da je na sestanku Lloyda Georgea in Leyguesa v Londonu v glavnih potezah označeno stališče zaveznikov proti Grški v slučaju vrnitve kralja Konstantina. V momentu, ko se Grška odloči za vrnitev kralja Konstantina, bo ententa stavila svoj ulti-matum, v katerem bo zahtevala revizijo Sevrej skega mirovnega ugovora, ki bo obstojala v tem, da se Smirna z zaledjem vrne Turčiji, ki pa pride pod italijanski protektorat. Doderlanez se vrne Italiji, Trakija dobi svojo avtonomijo pod protektoratom entente; isto tako bi morala Grška pristati na potrebne granične korekture v korist Srbije in Bolgarske. Tudi v finančnem vprašanju bo ententa smatrala vse pogodbe kot neveljavne. — Italija se v načelu strinja s predlogi Francije, ako-ravno je hotela izkoristiti položaj na Grškem v svojo korist da se približa sedanji vladi, ali je vsled koncesij, ki bi jih dobila Italija na račun grške v orientu, spremenila svojo politiko in se pridružila Franciji in Angliji. + Madžari zopet ogrožajo mir. „Čas" poroča: Madžarski vojaki kopljejo južno Bratislavskega obmostja zvezne jarke in pripravljajo tiyli druge vojne utrdbe. + Anglija in Grška „Peti{ Parisien" javlja, da je Anglija izpremenila svojo grško politiko in da ne bo več nasprotovala vrnitvi kralja Konstantina na Grško, ker je trdno prepričana, da bo ljudsko glasovanje dne 5. decembra izpadlo zanj ugodno. Zahtevala bo od kralja Konstantina le gotova jamstva, da se ž njim ne bo vrnila tudi germa-nofilska politika, o čemer je lord Cur-zon v posebni noti že obvestil francosko vlado. * Našim naročnikom! Prosimo vse one, ki dolgujejo na naročnini, da poravnajo taisto, ker bomo te d™ ustavili vsem neplačujočim dnevnik „JatrO". * Sijajni dovtip. Ali ste še videli zločinca ki po izvršenem hudodelstvu stopi pred zrcalo ter v dopadanju na tem, kar je izvršil, deklamira sebi lepo pridigo o nemoralnosti svojega čina? Če še ne, potem preberite sledečo notico „Večernega lista": ,,Kaj hočemo? v-prašuje pametno neki list po miru v St. Margheriti. Upirati se aH psovati in napadati, koga in zakaj ? Da bodo zopet kričali nad nas in napadali našo državo? Ker jc bila država ranjena v St. Margheriti, naj vlivamo v rano še žolča? To bi ne bil patriotizem, ampak bedarija, ki se z njo okoristijo vsi, ki željo naši državi slabo." * Pri volitvah v ljubljansko-novo- Ljubljana, 30. novembra , njegovem stanovanju. Krvavo kladivd je ležalo na tleh, tudi nekaj srebrnih kron, denarnice pa ni bilo nikjer. Domneva se, da se je napadalec po dnevu skril v Plahutovi sobi ter ga napadel, ko se je mehanik ponoči vrnil domov. Policija zasleduje zločinca Plahuta leži še vedno brez zavesti v celjski bolnici. » .Šahovski turnir v Ljubljani. Na- daljni potek turnirja, l:i se vrši v kavami „Evropa", je pokazal, da prideta za pno in drugo mesto v poštev predvsem Ferjan in Poljanec, ki sta oba do sedaj še nepremagana Za tretje mesto se utegne razviti ljuta tekma med dr.Čadežem, G Vidmarjem in F. Vagajo. Prvi sicer še ni dosegel do sedaj nobene točke, vendar je verjetno, da se bo povspel s svojo igro, katera se odlikuje po vehementnih napadih, do primernega mesta Kavčič je trikrat zamudil turnir in je moral vsled tega od- meškem volilnem okrožju so komi:-, stopiti. Vse za njim igrane igre so se nisti naihrtlip nHrP7nli Pri niih nri- razveljavile. Stanje po četrtem dnevu: nisti najbolje odrezali. Pri njih pr de en poslanec že na 3047 volilcev. Samostojni imajo poslanca na 3910 glasov, JDS na 4500, SLS na 4711, socialni demokrati pa na 7134 tudi samo enega. Iz tega je razvidno, da sedanji proporčni volilni sistem ni baš pravičen. Posamezne stranke niso dobile tistega zastopstva, ki bi jim šlo po številu oddanih glasov. Mnogo je odvisno od slučaja, koliko dobi kaka stranka poslancev. Vsekakor je potrebno, da se tudi pri nas vpeije drugo in tretje štetje ostankov, kakor je to na Češkem. * Iz Trbovelj nam pišejo: Tako pa še nikoli niso pogoreli pri nas klerikalci kakor to pot. Namesto 900 glasov, katere so imeli že takerekoč v volilni skrinjici, so jim komisije naštele le 290 kroglic na vseh štirih trboveljskih voliščih. To je bil hud udarec v očigled tolikim shodom; sam dr. Gosar je bil tukaj — sam deželni auto je vozil v Trbovlje razno govornike iz Ljubljane. Priduše-vanje župnika Časla čez vse, kar ni črnega, ni pomagalo. „Brezverci" so zmagali. Samostojna si je priborila skoraj brez agitacije zadnji teden 67 glasov. JDS. je računala na 120 glasov in v resnici dobila 123 glasov. Naši možje so ostali zvesti svoji stranki Celoten izid je sledeči: SLS. 290 (strašno nazadovala), NSS. 42, JDS. 123 (narastla), JSDS. 418 (strašno padla), SKS. 67, Prekmurska 17, Komun. 1893. S komunisti je volilo tudi mnogo klerikalnih delavcev, ki so zastonj popivali v društvenem domu. * II. Kongres Jadranskega zbora v Zagrebu se ne bo vršil, kakor javljeno dne 5. in 6. t. m., ampak pozneje. Določeni dan se objavi pravočasno. * Kako je glasoval Katko Laginja. Tudi dr. Matko Laginja se je podal v nedeljo na svoje volišče v Račičevi ulici v Zagrebu, kjer je stanoval, predno je postal ban. Ko je prišel v glasovalno fvorano, je hodil gor in dol po dvorani. Nekaj je mrmral in nikogar ni pogledal. „Ali se tukaj glasuje?" „Da, tukaj se glasuje." — „A, prosim vas, sem-li sploh vpisam v volilnem imeniku?" Ko so mu predsednik in člani volilnega odbora to potrdili, rekel je Laginja: „Ah, prosim vas, jaz sem vpisan v imenik kot dr. Matko Laginja, odvetnik, a to ni točno. Jaz sem dr. Matko Laginja, hrvatski ban!" In dr. Laginja je zahteval, da se v zapisniku konštatira, da on ni odvetnik, ampak hrvatski ban. Ferjan, Poljanec 3; Frankovič, C Vidmar, F.Vagaja 2; dr.Čadež, Kralj 0. * žalostna statistika Po uradnih podatkih ministrstva notranjih del je bilo od osvobojenja pa do danes ubitih * Jugoslaviji 120 orožnikov. * Album za propagando. V umetniškem odeljenju ministrstva prosvete se razpravlja o predlogu glede izdaje albuma za propagando, ki naj bi obsegal fotografične snimke srbske tragedije iz leta 1915. Prireditev albuma se bo poverila najboljšemu vojnemu fotografu g. Marjanoviču. * Z beograjske univerze. Na zadnji seji univerzitetnega sveta v Beogradu se je načelno sklenilo, da se pravna fakulteta razdeli v dva odseka: sodni in ekonomsko-politični odsek. * Gasilska razstava Meseca maja prihodnjega leta se priredi v Varšavi mednarodna gasilska razstava, katere se udeleže tudi jugoslovanska gasilska društva. * Demokratske manifestacije v Zagrebu. Pristaši demokratske jtranke sO priredili podbanu dr. Rojcu po končanih volitvah navdušene ovacije, za katere se jim je podban dr. Roje zahvalil s prisrčnimi besedami. * Radič — komedijant. Ko je bil Radič v nedeljo izpuščen iz zapora je pri vratih ječe vzkliknil: „Zivio Aleksander !" Nato se je podal na volišče ter je spustivšS kroglico v svojo skrinjico, zavpil: „Živela republika!" * Popis invalidov in sirot. Mnogi ob finski uradi še doslej niso vposlali invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani izkazov o popisu vseh invalidov, vdov in sirot glasom naredbe opr.št. 111 8987/20 z dne 6. septembra 1920. Rok za vpošiljanje teh izkazov je potekel že 10.oktobra ti Z ozirom na to, da je odvisno od socialne statistike, ki jo ima sesiaviti po-verjeništvo na podlagi teh izkazov, vprašanje ureditve novih doklad k pokojninam naših preskrbljencev, je nujno potrebno, da zadostijo vsi občinski uradi nemudoma svoji dolžnosti. Opozarjamo na to, da nosijo občinski uradi vso odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale vsled brezbrižnosti posameznih uradov. Upoštevati morajo, da ne bo mogoče sestaviti socialne statistike in vsled tega tudi ne urediti vprašanje državnih preskrbnin tako dolgo, dokler ne bodo zbrani izkazi iz vseli občin. * Zadružna šola se otvori zopet v letošnjem zimskem tečaju. Vpisovanje se vrši pri ravnateljstvu državne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg št 2, dne 6. decembra od 9 do 12.ure dopoldne. Pogoj za sprejem v Zadružno šolo je dopolnjeno 16. leto in dovršena • Nova Pravda, glasilo NSS, je pre-1 ljudska šola. K vpisovanju je treba pri-nehala izhajati kot dnevnik ter je zepet nesti krstni list in zadnje šolsko izpri- postala tednik. * Ostra pritožba Pod tem nasiovom smo nedavno priobčili dopis iz Brežic, ki se zgraža nad poslovanjem carinar-ne v Mariboru in pa čez gospode „pri stavbnem uradu deželne vlade". K tej pritožbi nam pišejo iz podučenih krogov: „Če bi peznagi dopisnik vedel, v kaki ogromni meri so zaposleni uradniki gradbene direkcije, če bi vedel, da je bilo samo ha Kranjskem ob početku vojne 51 inženjerjev v državni in de-želnn Službi, med tem ko jih mora sedaj zo vso Slovenijo zadoščati 32, če bi nadalje vedel, da so vsi upravni re sorti brez izjeme svoje zahteve na gradbeno upravo podesetorili, če bj vedel, koliko posla daje že enostavno vzdrževanje med vojno zanemarjenih državnih in avtonomnih objektov, če bi kon-čno vedel, da se število inženjerjev pri gradbeni direkciji ne veča, temveč nasprotno manjša, in bi pomislil, kako v takem slučaju tipi kontiniuteta uradnega dela če bi vse to preudaril, popolnoma gotovo bi si prihranil svojo neutemeljeno, gradbene direkcije se tičočo ■ L« Roparski napad. V Gaberjih pri Celju so našli v soboto mehanika Plahuta vsesa krvavega in n»awsta«a y čevalo ter 20 kron kot vstopnino. Šolnine ni nobene. Pouk se bo vršil na državni realni gimnaziji. Poljanska cesta in se začne v torek dne 7. decembra ob 15. uri. Zadružna šola bo trajala približno do konca meseca aprila 1921. * Zimska sezona ob Bohinjskem jezeru. Hotela ob Bohinjskem jezeru Sv. Duh in Sv. Janez ostaneta otvorjena vso zimo. Izletnikom in tujcem so na razpolago zakurjene sobe. Tudi hotel „Zlatorog" ostane pozimi odprt Vsled izredno čistega zraka in gorskega solnčnega obseva učinkuje zimski gorski klima mnogo bolj poživljajoče in krepčujoče nego poletni ter vpliva jato dobrodejno na duh in telo. Zatorej priporočamo oslabelim in vsled prenapor-nosti utrujenim večkratno, vsaj po ne* kaj dni trajajoče bivanje v čistem in lica zardevajoeem gorskem zraku. Zima v gorah je zdravnica; kdor tega ne veruje, naj preizkusi! Pojasnila daje Tourist Office v Ljubljani, Dunajska cesta št 18. * Porotno zasedanje v Celja se prične dne 6. decembra. * Iz krogov celjskega dijaštva smo prejeli pritožbo, da se uprava mest« ozira »a # Jn&foe "ramere' fidra^njega ajja^^epcff^».""Brejc, p<&pre& < ____________C^AlicrA štva, ker se cene za dijaško stojišče zvišujejo od predstave do predstave. y kratkem času se je zvišala cena od 2 na 5 kron. • Iz Šmarja nam pišejo: V smar-skem okraju vladajo silno žalostne šolske razmere. Na tro inštiriraz-rednicah je komaj po en učitelj; tako v Št Petru in pri Sv. Štefanu. *fa šolah pri Sv. Emi in v Loki pa sploh, ni nobenega učitelja. Vse kaže, da bi poverjenik Verstovsek uvedel pri nas zopet najrajše srednjeveške razmere. • Premetene tatvine v vlaku Novo inesto-Ljubljana. Ko so se iz današnjega semnja v Novem mestu vračala z večernim vlakom v Ljubljano razne kramarice, so si jih pretkani ozmoviči izbrali za svoj objekt ter pm na dosedaj nepojmljiv način pobrali ves denar, ki so ga nesle s -semnja. Tako so nekaterim ukradene ročne torbice, drugim porezani žepi ki so jih imele prišite na spod-,njih krilih, ena kramarica celo trdi, da ji je vzeta torbica, na kateri je sedela vso vožnjo. Ko so opazile kramarice tatvino, je nastal po vlaku grozen vrišč. Na ljubljanskem kolodvoru je policija izvršila nad potniki in kramaricami strogo preiskavo. Aretirana je doslej ena ženska, ki je sumljiva, da je vpletena v premeteno tatvino. * Wranglova mornarica v Kotoru. Ostanki Wranglove črnomorske mornarice so se koncentrirali v kotorskem zalivu, kamor so pripeljali približno sedem tisoč beguncev fz južne Rusije. Ta mornarica šteje tri dreadnoughte in pet fc-ižaric. * Vsem, ki potujejo v Dalmacijo. Pa-robrodna družba „Dalmacija" razgla-ga, da je parobrod „Split" izpremenil vozni red ter odhaja iz Bakra za Split, IMakarsko in Metkovič vsak četrtek ob petnajstih, vrača pa se v Bakar vsak Horde zjutraj. >; Acetilen za kurjavo. Kakor poročajo iz Zuricha, so se dosegli tamkaj povoljni uspehi pri poizkusih, da se acetilen uporabi za kurjavo. Manipulacija je enostavna, a stroški so manj-Si, razgrevanje pa hitrejše. Plin se razvija v posebnem aparatu in gori pod sistemom cevij, kakor pri segrevanju ■yode s plinom v kopalnicah. Voda za centralno kurjavo je bila pri poizkusih v 20 minutah segreta na 70 do SO stopinj Celsija i Odkritja »Veter-pega lista" © u redniku „itstra." Ponedeljkova pošta je prinesla v Ljubljano sobotno dunajsko „Arbei-terzeitung" št 326, ki prinaša uvodnik „Die habsburgisehen Trei-bereien in der Schvveiz", datiran iz Zuricha, 23. nov. — Članek očita po pravici — Karlu Kabsburgu, vzdržuje vkljub dani besedi __bsburško propagando v Švici in '3a se poslužuje dvomljivih časopis-lih agentov. „Berner Tagwacht" je jbjavila o ženevski „Agence Cen-: rale", eni takšnih agentur, listo corespondentov. Članek pravi: „Pri ej priliki je treba listo korespon-: lentov te najpodlejše agenture, ki ■» je kdaj pečala s širjenjem lažni-vesti, izpopolniti v zmislu, da je oka plača v frankih privabila žur-liste tudi v drugih deželah. Ti so bili za denar pripravljeni služiti pašnemu končnemu cilju. Tu je predvsem neki g. Knaflič, bivši ti-kovni načelnik klerikalne deželne ade v Ljubljani, ki je svoje jugoslovansko prepričanje prodal za nesečnih 10.000 K, in drugi." — Tendenca članka je naperjena proti ' strijskemu poslaništvu v Bernu članek navaja končno celo vrsto tstrijskih grofov in agentov v _vici. J Ponedeljkov „Večerni Bstrt je romptno ponatisnil članek „Arbei- zeitunge". , Vzdržujem se vsake kritike o tem. Onim, ki se zanimajo za za devo, naj služi sledeče stvarno pojasnilo: Poleti 1919. sem na priporočilo ljubljanskega kolege pismeno stopil v žumalistično zvezo z nekim meni np7nanim g. Battaglia v Luzernu, lastnikom „Agence Centrale". Naprosil sem ga, naj sprejme in objavlja o Jugoslaviji vesti, ki mu jih pošljem, ter jih naj spravi v švicarsko, francosko in nemško časopisje. ;Njegov zaslužek mu izplačam koti zaupnik ljubljanske deželne vlade1 sednik g. dr. Žerjav). Namen te zveze je bil, da se naša poročila o notranjih zadevah Jugoslavije in o jadranskem sporu razširijo v inozemsko časopisje, ki dotlej o nas ali sploh ni pisalo, ali pa v nam neprijaznem zmislu. Uspeh te zveze je bil, da je res precej časopisov prineslo moje vesti, del časopisja jih je pa odklanjal. Zasledil sem svoje vesti o nas n. pr. v Journal de Geneve ter v nekaterih nemških časopisih Švice in v N.\V.Tag-blattu. Ko sem bil lani v Parizu, sem osebno informiral o tej zvezi gg. ministra Trumbiča, delegata doktor-Žolgerja in dr. in od prvoimenova-nih gg. seni zaprosil mnenje, ali naj se zveza prekine ali ne. Dobil sem edgover, ki se je skladal z mojim prepričanjem, da je bolje, če obvešča sicer dvomljive agenture zanesljiv n«3 človek, nego katerikoli nam nasprotni agent. Obrnil sem se tudi brzojavno na naše poslaništvo v Bernu- v tej zadevi. Kmalu po mojem povratku iz Pariza je -zveza z g. Battaglio pre-lehala zaradi diferenc. Preselil se je neznano kam, svojo Agence Cen trale pa je prodal. Kdo jo je kupil, zanesljivo ne vem, menda pa Fiirst Windischgraetz, kakor zaupnik. — Mesec dni pozneje dobim iz Lucer na brzojavko, ki jo je podpisal meni neznani dr. Hermann Besseraer, direktor AC, v kateri me naproša, naj mu pošiljam dnevno brzojavne jugoslovanske vesti, proti honorarju, kakor ga je svojčas dobival Battaglia od nas. Z ničemer ni bila ne takrat ne kedaj pozneje izrečena želja, naj bi pošiljal agenciji vesti, iz-vestne tendence. Pač pa sem jaz pošiljal agenciji tendenčna poročila v jugoslovanskem duhu, zamolčaval marsikaj neprijetnega in naglašal edinstvo. Kogar zanima, naj se potrudi na ljubljansko pošto in si da predložiti moje originalne brzojavke. Iz njih bo videl, da se moje poročanje blagodejno razlikuje od re cimo ostre pisave „Večernega lista" Da, kakor so n. pr. italijanski listi prinašali z veseljem članke „Večer-nega lista" v ponatisu, tako se je n. pr. „Piccolo" v dveh meni znanih slučajih boril v člankih proti mojim protilaškim vestem, objavljenim v Švici potom AC Svoje zveze z AC ki je trajala eno leto, nisem nikdar in nikomur prikrival, in menda ga ni v Ljubljani novinarja, ki bi ne bil vedel zanjo. Ko je lani beograjska „Politi-ka" prinesla napad na AC, sem povedal g. Tonoviču, da sem jaz dopisnik AC in on je moje stališče odobraval istotako, kakor je to storilo več jugoslovanskih ministrov in drugih političnih funkcionarjev, ki so vedeli, da pošiljam vesti AC in vedeli, da jih pošiljam tako, kakor treba. Izvedel sem tudi prec kratkim, da AC ni bila zadovoljna z mojimi poročili, češ da niso takšna, kakor jih rabijo. To imam oc inozemca, nahajajočega se v važni javni funkciji. Njegovega imena iz stvarnih razlogov javno ne morem navesti, marveč samo n. pr. odboru novinarskega društva, ki ga poživljam, naj ex offo upogleda moje na tukajšnji pošti ležeče brzojavke na AC in vso korespondenco, ki jo hranim in pa jo vsak čas predložim Končno: Če bi mi bila danes dana prilika, da stopim v čim bolj zaupno zvezo z vsemi sovražniki Jugoslavije, brezplačno ali za visok honorar, bi jaz to priliko rad in z obema rokama porabil, in sicer iz važnih in mislim brez druzega razumljivih razlogov, kljub opasnosti, da mi nepoučeni dopisnik Arbeiter-Zeittmg in za njim „Večerni list" ali kdorkoli očita, da sem za denar prodal svoje jugoslovansko prepričanje. Ali sem je res prodal, ali pa sem če ne koristil, pa vsaj preprečil, da drugi niso škodovali, — to prepuščam po zgorajšnjih pojasnilih mirno sodbi treznih ljudi, ki jimvje za stvar in ne za politično hujskanje Poskrbljeno ~ je, da mi da „Ar beiter-Zeitung" zadoščenje za lahkomiselnost svojega dopisnika. Po isti poti, kakor „Večetni list", je šel tudi „Naprej". - - Dr. Vladimir Kfl*fH = poročilo z žMiga tržišča. Vojvodini je sicer povpraševanje po žitu precej ponehalo, vendar pa so cene stalno visoke.Sedaj pred1 božičem je tendenca v pšenici in moki trdna. Izvoz stagmra zaradi pomanjkanja vagonov in nizkega stanja plovnih rek, zlasti pa zaradi visokih cen in kurzov deviz na svetovnem tržišču. Pšenica stane 930 do 950 K. Glede koruze je povpraševanje zlasti živahno po činkvantinu, ci se kupuje na račun domačih mlinov. Cena je: koruza (stara) s 6 % primesi 350— 390 K, defektna 320 cron, popolnoma defektna 250—320 kron. Činkvantin v zrnu 460 K, v storžih 340—350 K; bela letošnja koruza v zrnu 400 K. — V Novem Sadu cena pšenici naglo narašča ter znaša 990—1000 K. Oves notira 300 K = Cena štajerskih jabolk v Nemčiji. Radi nizkega stanja nemške marke je Nemčija, glavno Berlin, nakupila na Štajerskem okoli 2000 vagonov jabolk. Tudi Hamburg je močno založen s štajerskim sadjem. Cene štajerskim jabolkom so per libra Mk 1-30 do 1-40. Izvoz štajerskih jabolk na Holandsko se ni posrečil in je bilo sadje reeksporti-rano v Nemčiji. Vzrck leži v dobri ho-landski valuti. £= Baisse na potu. Pariški „Intran-sigent" objavlja izjavo g. Robineaua, upravitelja Banque de France, ki je rekel, da je na potu „baisse", kateri so iniciatorji Amerikanci in nizke cene si-rovin, ki se dobavljajo iz Zedinjenih držav. = Tovorni promet z Beogradom Ravnateljstvo državnih železnic objavlja: Prepoved sprejemanja blaga za Beograd loco in transit katere se odpošilja iz ozemlja severno od Beograda, je podaljšana do vštevši 4. decembra. Od prepovedi je izvzet samo živi tovor, premog ter vojaške in železniške pošiljatve, ki se bodo v prihodnjem lahko sprejemale v neomejenih količinah. = Ustavljen promet. Beogradska stanica ostane zaradi preobloženja proge Vinkovci-Beograd z blagom do 4. decembra zaprta tako za loko kakor tudi za tranzitni promet. Sprejema se le živo blago, premog in voaški ter železniški material. = Vprašanje Južne železnice. V Parizu se prično v kratkem pogajanja med družbo Južne železnice in našimi delegati glede bodoče usode Južne železnice, v kolikor ta teče po ozemlju-naše kraljevine. Kot naša delegata odideta v Pariz Gjorgje Djurič in Rani-sav Avramovič. = Direkten promet z Bolgarijo. Po dogovoru z Bolgarijo se otvori med Jugoslavijo in Bolgarijo direkten bla govni promet brez prekladanja na (A mejni postaji v Caribrodu. = Izprememba češkoslovaškega železniškega torija. V prvih mesecih 1921 izda vlada nov železniški blagovni tarif. = Osiguranje zdrave valute pri iz vozu malih količin hrane. Pri izvozu malih količin hrane dovoljuje general ni inšpektorat ministrstva za finance prosi: izvoz brez osiguranja valute. Prosilci se naj obračajo pismeno za o proščenje na generalni inšpektorat in naj priložijo za uverjenje pet dinarjev. — Oproščenje od luksuzne takse. Oc plačan j a 10% luksuzne takse so oproščeni sledeči predmeti: sešite bombaževe pletene tkanine (srajce), eternit, Bergmannove izolatome cevi, kapslji za lovske puške, trakovi za pisalne stroje, gaz in obveze iz bombaževine, papirnate vreče do teže 25 kg, trst vsake vrste, medeni uteži, ves šolski pisal* ni in risalni material izvzemši mono-polizirane predmete, leseni gumbi, kirurški in drugi instrumenti in aparati, škatlje iz kartona, lekarniški lonfld, če jih uvažajo lekarnarji in drogeristi, trakovi za čevlje, patroni za slikarje, krtače za zobe, razni gumbi iz stekla, porcelana, kosti, cinka, medeninasti izdelki zatehnične, gradbene in obrtniške potrebe, predmeti za uniforme, trakovi za moške klobuke, če jih uvažajo tvor-ničarji klobukov, krojaški material (razne zaponke itd. iz železa ali jekla) za moške in ženske obleke. — Pri uvozu takih predmetov se plača torej samo uvozna carina in davek na poslovni obrt (enkratni znesek carine) brez lu-ksusne takse. = Zacarinj$nje cigaretnega papirja. Generalna direkcija carine v Beogradu je radi neurejenega za-carinjevanja cigaretnega papirja izdala naredbo, da se mora za cigaretni papir vseh vrst plačati 1600 dinarjev v zlatu in sicer za 100 kilogramov. Cigaretni papir prihaja namreč deloma v zvitkih, stročnicah = Državni boni se Izplačajo. Uradno se javlja: 6odstotni državni boni v nunah in dinarjih, ki se morajo izpla-iati ta mesec, se bodo izplačali vsem onim, ki bodo to zahtevali. Finančne oblasti bodo v tem zmislu postopale. Od patriotizma naših državljanov se pričakuje, da bodo rok podaljšali, resenti se opozarjajo na razglas de-egacije ministrstva financ v Ljub-jani štev. S136/Val. v „Uradnem istu" o izžrebanju 4%nega priori-etnega posojila lokalne železnice -jubljana—Kamnik. = Občinski svet v Subotici je sklenil ustanoviti mestno hranilnico, ki >o vodila vse transakcije občine. Su-jotiška občina je po teritoriju največja v Jugoslaviji in ena najbogatejših. Mesto je lastnik okoli 10 tisoč jutrov jako rodovitne zemlje in )a jezera Palic, kjer ima mesto ribo-;ov in kopališče. = Kanadska pšenica v Juoosla-viji. Kmetijsko ministrstvo je prete-čeno leto nabavilo in razdelilo med judstvo za setev v nekaterih pokrajinah Srbije takcimcnovano kanadsko pšenico. V raoravski doiini se je dosegel naslednji rezultat: Tisti, d so segali jeseni, so malo pridelali, približno kakor pri domači pšenici; oni pa, ki so sejali v februarju in marcu, so imeli dva- do trikrat toliko pridelka kakor pri jesenski setvi. Kruh iz te pšenice je sladkeja in okusnejši in moka upija več vode kakor naša pšenica. Posebnost je, da zrno ne gre zlepa iz svoje! lupine ter se težko omleti brez parne mla-tilnice. = Ribiška zadruga. V Splitu se je konstituirala te dni ribaška zadruga. Za predsednika ie bil izvoljen don Ivaniševič. = Ozimina v Vojvodini. Kakor nam javljajo iz Vojvodine, stanje ozimine, zlasti v Bački, ni posebno zadovoljivo, ker je bilo premalo dežja. Setev se je sicer pravočasno izvršila, a setev je slabo poganjala. Poljske miši so napravile mnogo škode. = Kmetijsko-kemijski zavodi v Sloveniji. Uradni list za Slovenijo objavlja v št 139. naredbo poverje-ništva za kmetijstvo, s katero se določa pristojbinski cenovnik državnih kmetijsko-kemijskih zavodov v Sloveniji, na kar opozarjamo interesente. Zadružna banka. Zadružne organizacije Jugoslavije, ki so organizirane v Zadružnem Savezu, nameravajo otvoriti zadružno banko, ki bo imela podružnice po vseh glavnih mestih države. Centrala bo v Beogradu. = Razdelitev rečnega brodovja od-godena. — češkoslovaški tiskovni urad javlja, da se je dne 27. novembra 11. v Beogradu pričelo delovanje repara-rijske komisije za razdelitev avstro-ogr-skega rečnega brodovja. Obveščeni pa smo, da je ta vest netočna in da se za sedaj še ne vrši razdelitev. = Nacionalizacija premogovnikov. »Banovina«, delniška družba za montansko industrijo, ki je bila poprej v madžarskih rokah in že od leta 1914. v likvidaciji, se bo sedi'.; nacionaizirala in se bavila z eks-ploatacijo premogovnikov. Društvo ima velike premogovnike pri Glini in Petrinju. kjer ima premog dc 4400 kalorij. = Povzdiga tajskega promet? Decembra meseca, dan še ni odlo čen, se bo vršil v Zagrebu kongre. lastnikov letovišč in kopališč, kako tndi vseh drugih društev, ki se br vijo s tujskim prometom. Razprav ljaJo se bo o ustanovitvi mednanxl nega prometnega urada in drugih institucij, za pospeševanje tujskega prometa. Včeraj so se pričela v Zagrebu med društvom za tujski promet hi raznimi denarnimi zavodi pogajanja glede zgradnje velikega modernega hotela s 200 sobami " r ^fža pošto in brzojav je dovolilo prosi! «• M _____1_ lr<\1 Poljedelska banka « * s Jadranska banka . « s Jugoslavenska banka j a Ljubljanska kred. banka i Narodna banka t ■ c Praštediona « « « ■ • Rečka pučka s i « s • Slov. eskomptna banka ■ Srpska banka < • » ■ Eksploatacija drva . ■ Dubrovačko parobr. dr. Goranin ... i . * Narodna šumska ind.. < Gutman Slavonia (•<•<< Ljublj. strojne tovarne . Beograd, valute: funti 118 do 1^1, franki 215 do 218, lire 128 do 130, leji 52 do 52.5, levi 40 do 40.50, marke 49.50 do 50, avstrijske krone 7.50 do 8, napoleondorji 116 do 118, dolarji 34.25 do 34.75. Devize: London 120 do 124, Pariz 210 do 212, Ženeva 540 do 545, Praga 42 do 42.50, Dunaj 7< do 7.10, Berlin 49 do 49.50. Dunaj, Efekti: Avstr. kronska renta « « • « „ majska renta . • ( • Ogrska kronska . « s « ■ V. avstrijsko vojno pos. « * Turške srečke k > • • • s Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka ( • s • » s 3ankverein = Bosanska zemaljska banka » .vstroOgrska banka « > t čivnostenska banka » - « ■ Državne železnice » . * ■ ombarde . a • s « • < Alpine-Montan • . > « s °raška železna industr. . « eykam, papirnica . . s s —'— Zurich, devize: Berlin 8.90, Newyork 3.39, London 2121, Pariz 38.75, Mk an 23.40, Praga 7.90, Zagreb 5, Budimpešta 1-40, Bukarešta 9.30, Varšanj va 1.35, Dunaj 1.95, avstrijske žigosa-u ne 1.30. Berlin, devize: Holandska 2152.30 do 2157.70, Belgija 452.50 do 453.50,^ Italija 255.70 do 256.30, London: . _. . 245.75 do 246.25, Newyork 70.67 do Hotel bi stal neposredno pn držav- 70g3 Avstrija 2i.47 do 21.53, Praga' nem kolodvoru. v. 184.50 do 84.70, Budimpešta 15.98 do = Izvoz papirja iz Nemčije. „Ti* , mes" javljajo iz Berlina, da je ekspert papirja iz Nemčije narasel Produkcija rapidno narašča in je že sedaj dosegla 75% predvojne količine ter da daleko presega domačo potrebo. 103—' 103— 140 — 3010— 12 JI'— 1131— 1306— 1180— 7100— 2438 — 4758— 1795— 5330— 13300— Vremensko poročilo. Linbliana 30S m nad morjem Dan ».nov. BO. nor. 80. no*. g s L, O 00 7. mi lt on U. nri -2.fi 7*1, 7»-O 74-0 0. im pad. 1-0. Inomoatt tem• ok.pad.io. Astronomski pojavi na nebu meseca decembra 1920. Mesec december 1920 bo ugoden za astronomska opazovanja. Vsi veliki planeti bodo vidni cel mesec. S vi tla Venera je na večernem nebu kot večemica. Njo pokaže že vsak manjši astronomski daljnogled v podobi male lunice o prvem krajcu. Zahaja za solncem tri tire pozneje. Dve uri pred solncem vzhaja planet Merkurij kot Jutranjica. Južnovzhodno od najsvitlejše stalni ce v ozvezdju Orla (Altairja je rdečkasti planet Mart. Zahaja ob 20 Zaradi nizkega stanja na nebu ni ugoden za opazovanje. O polnoči vzhaja največji planet Jupiter. V ozadju Leva sije kot najsvit-lejša zvezda. Velezanimivo je opazovati Jupitra z njegovimi meseci že v kakem manjšem daljnogledu. Vsak daljnogled nam že pokaže štiri najsvitlejše mesece. Ostrejši daljnogled pa nam kaže sukanje mesecev okrog Jupitra, ki tvori s svojo družino takorekoč svoj sestav na našem solnčnem sestavu. Večkrat se vidijo na Jupitru pomrčine Jupitrovih mesecev, in se opaža v boljšem teleskopu, kako se premikajo meseci preko Jupitrove oble kot temne pike Tudi sence mesecev lahko opažamo, ki gredo preko Jupitra. Jupiter vzhaja koncem meseca ob 22. uri. Kmalu po polnoči pa se pojavi na vzhodnem nebu čudoviti Saturn z obročem. Koncem meseca vzhaja Saturn ob 23. uri. Nahaja se v ozvezdju Device, južno-vzhod-no od Jupitra Obroč ni popolnoma odprt, ampak se kaže sedaj kot ozek pas. Izmed Saturnovih mesecev se v manjšem astronomskem daljnogledu najlož-je opazuje samo njegov največji in svit-lejši mesec Titan. Interesantni pojavi meseca decembra na nebu so, ko se nahaja zemeljska luna v bližini raznih planetov. Tako se nahaja zadnji krajec dne 2. decembra v bližini Jupitra; dne13.decembra blizu Saturna, dne 8. decembra blizu Mer-kurija, dne 13. decembra je prvi krajec blizu Venere (Večernice), dne 14. decembra blizu Marta in dne 30. decembra v bližini Jupitra in Saturna, ob zadnjem krajcu. Med 1. in 12. decem brom se bo opazovalo lahko številneje utrinke v ozvezdju Dvojčkov. Izmed ozvezdij se nahajajo na severnem večernem nebu sledeča ozvezdja: Orel, Labud, Andromeda, Cefej, Kasijopeja, Perzej, Kočijaž, Dvojčki, Rak, Veliki in Mali voz in Merkur. Na južnem nebu pa so ozvezdja: Vodnjak, Pegaz, Ribe, Oven, Bik, Gostosevci, Eridan in Oriion. Solnce vzhaja začetkom meseca ob 7. uri 19 mirut in koncem meseca ob uri 40 minut, zahaja pa začetkom meseca ob 16 uri 21 minut in koncem meseca ob 16 uri 29 minut Zašeiek astronomske zime je 22. decembra ob 4. uri 17 minut I.T. Po s veta. X Ženska mobilizacija v Rusiji. V sovjetski Rusiji je odrejena ženska mobilizacija. Mobilizirane ženske bodo prale perilo za vojake in to pod kontrolo posebnih organizacij. X Češki soc. demokratični kongres. Dne 27. novembra t L je bil otvorjen tretji kongres češke socijalnodemokra-tične strarke, ki je bil določen prvotno za september, a je bil pozneje odgo-den. Navzcč'h je 400 dcicgatov, ki s« se vsi zavezali proti tretji moskovski internarionalL Kongres je otvoril predsednik Anton Nčmec s pozdravom tujih gostov. Predsedniku Masaryku je bil poslan brzojavni pozdrav. X Moda in smrt Neki francoski zdravnik, profesor na pariški medicin ski fakulteti, je izjavil, da je v zadnjem času veliko število žen obolelo na pljučnici in bronchitis ter da so vsi sa-natoriji, kliniki in bolnice prenapolnjene takih ženskih bolnikov. Na vprašanje, kaj je temu vzrok, da-li morebiti nova epidemija gripe, je odgovoril profesor, da je treba iskati vzroka samo v epidemiji kratkih kril in prozor. svi lenih nogavic Ženska moda je v takem protislovju s higienskimi zahtevami, da ima za neizogibno posledico prehlaje-nje, ki se konča s težko boleznijo^ pogosto tudi s smrtjo. Kruto pa bi se varal, kdor bi mislil, da bo ta izjava kaj vplivala na žensko nošo, ker vemo, da higiena nikdar ni mogla odpraviti blaznih in nevarnih kapric mode X Avtomobil, ki skače. Nedavno se je otvorila v Londonu razstava avtomobilov. Posebno zanimanje vzbuja v te razstavi avtomobil, ki skače. Poizkusi s skakajočim avtomobilom so se izvršili v splošno zadovoljnost. Pušeč mirno svojo cigareto, naravnal je šofer svoj avtomobil s hitrostjo 35 kilometrov proti neki ograji, visoki pet čevljev^ avtomobil jo je preskočil in hitel onkraj ograje zopet naprej. Občinstvo je posrečeni poizkus pozdravilo z burnim ploskanjem. X Hiša s 55 nadstropji Gradnja visokih trgovskih hiš se je udomačila zlasti v Ameriki, kjer je lepo število ogromnih poslopij, ki majo po 50 in več nadstropij, tako imenovani skyscra-per ali,kakor jih Nemci imenujejo Wol-kenkratzer. Ti velikani so nastali vsled pomanjkanja prostora, vsled cesar morajo hiše rasti v višino, namesto v širino. Takih zgradb je v Ameriki mnogo, a največ v Newyorku_ Tam se nahaja tudi trgovska hiša Woolworth s 55 nadstropji, ki je visoka 229 metrov, zavarovalnica Metropolitan z 52 nadstropji, zgradba tvrdke Singer za šivalne stroje z 47 nadstropji in mnoge druge. Gradbeni stroški za take hiše so seveda veliki. Trgovska hiša Wool-worth n. pr. je stala 135 milijonov dolarjev, torej približno 70 milijonov kron. Danes bi taka zgradba stala seveda milijarde v našem denarju. X Šaljapni v Berlinu. Iz Moskve se poroča, da je po posredovanju boljševiškega poslanika v Berlinu ruski komisar za prosveto, Lunačarski, prejel prošnjo nekega berlinskega koncertnega konzorcija, da dovoli ruskemu koncertnemu pevcu in najglasovitejšemu basistu sveta, Šaljapinu, da priredi Berlinu nekoliko koncertov. Lunačarski se ni šp odločil, mislijo pa, da bo izdal potni list slavnemu basistu. X Tihotapljenje na vse strani. V Beogradu so prišli na sled precej originalnemu načinu tihotapljenja. Tihotapska družba židovskih beguncev iz Rusije vršila je tihotapstvo na ta način, da si je na Dunaju od naše oblasti iz poslovala tranzitni vizum za Carigrad. Ko pa je v Beogradu prodala vtiho-tapijeno luksuzno blago, zlasti kožuho-vino, se je zglasila na policiji ter izjavila, da vsled bolezni ne more potovati dalje, marveč se mora vrniti na Dunaj. Policiji se je stvar zdela sumljiva in prišla je na sled tihotapstvu. Tihotapci so imeli blaga še za 30.000 dinarjev, ki je bilo seveda zaplenjeno, družba pa aretirana. — V Djevdjeliji so poizkušali spraviti čez mejo 2850 ovac Obmejna straža je tihotapstvo prepreSla. Razvilo se je živahno stre Ijanje, ki je trajalo cele tri ure. Bilo ji mnogo mrtvih in ranjenih. X Velika povodenj v Franciji Dočim pri nas že dolgo ni bilo izdatnega dežja, deževalo je zadnji čas v južni Franciji tako obilno, da so vse reke poplavile okolico in napravile ogromno škodo. Tudi železnice so v mnogih krajih tako poškodovane, da se je moral v celi jugozapadni Franciji ustaviti promet Narodno gledalifte. Drama: Sreda, l.dec: Ogrizovič: Hasanagi-niča. Slavnostno predstava Izven. četrtek, 2.sept: Sudermann: Bobna kožuh. Red E. Petek, 3.dec: Shakespeare: Sen kresnf noči, v opernem gledališču ob dram' skih cenah. Red C. Sobota, 4. dec: Sudermann: Bobrov h* žuh. Red D. Nedelja, 5.dec: Beaumarchais: Figaro se ženi. Izven. Ponedeljek, 6.dec: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Red o«, Opera: Sreda, 1 .dec: Smetana: Dalibor, Slavnostna predstava. Izven. Četrtek, 2.dec: Zaprto. Petek, 3.dec: Shakespeare: Sen kresne noči, dramska predstava. Red C Sobota, 4.dec: Verdi: Rigoletto. Red Nedelja, 5.dec: Nicolai: V?s®le žene windsorske. Izven. Ponedeljek, 6. dec: Zaprto. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene, Opremljene sobo, če mogoče z u polj rabo knhinje, iščeta novoporočenca. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod ,,Opremljena ■Oba". ''27 Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št 39. 415 52—5 Dva gospoda yBs£2S jnestjn. — Naslov na upravo «Jutra» pod „Hrana". 520 2 Pisalne stroje Remington nudi tvrdka 626 10—1 K. A. Kregar, Ljubljana. Dva vajenca ■prejme takoj večja kolonijalna tvrdka ▼ Ljubljani. — Naslov pove Anončni in in-formačni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 521 2—1 V« ■■■■■■ Naročajte dnevnik „Jutro"! Priporočamo domače tvrdke : || Mali trgovski io obrtni oglasnik. Izlaji poljukao. Vsaka objavi nt. I 41 j Brusarnlca: Vanino Vekoslav, Stari trg 2. Krojači i Jamnik Anton, Rožne, nlica 29. Semrajc Jakob, Gradišče 5/L Žensko krojadtvoi Medved Rozi, Mestni trg 24/HL [d. p.] Mestni graditelji Treo Viljem, Gosposvetska cesta 10. ameFihansho strojno olje OljO, lahko, za vretena; Olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; Olje za cilindre; OljO proti prahu. 67 101—27 Qlavna zaloga: E, d.zo.z. prej A. Zanki sinovi. M je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! Modlstke i Horvat Mlnka, Stari trg 21. Hribar Rozi, Rimska cesta 6. [d. p.] PuSkarjl: Kaiser F. K, Selenburgova ul. 6. [I L L] Skladi*«« i Balkan, d. d., Dunajska c 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: Oblat Aleks^ zaloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra cesta 28. Rogelj Marija, manufaktura, Sv. Petra cesta 38. Sandrin L, zaloga usnja, podplatov itd. na debelo, Mestni trg 6. Mikuš L, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. [20] Sax Ivan, konfekcijska trgovina, Star) trg a -1 Urarjl: Ravnikar Ivan, Sv. Petra oesta 44. Koruze, SJi ovsa več vagonov ima oddati takoj od postaje Ljubljana, oziroma franko vsaka postaja ▼ Sloveniji tvrdka, Paternost Jb Bemlo, Ljubljana, Rimska čuta It. 2. Brzojavi: Parom Ljubljana. 615 2—2 Kdor ti Zeli oabavttt pristnega u znanegi haložana iaj se blagoven posIsZRi tirtti: Prva haločba trgovina z vinom BnteHorenjab in drug pri Sveti 289 Barbari v Halozah, s^ Obvestilo. Obveičava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlstovakl ftovlji domačega ls- 622 1 Naznanilo. Cenjenim odjemalcem trgovcem vljudno naznanjam, da sem zopet dobil večjo pošiljatev sukanca, bombaža, Aide-svile za preSivanje (Step??!!?) far rokavice po nizkih cenah. Se priporočam 688 Oroslav Čertalič Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33. Za 50letnioo Jankove smrti je priredila Tiskovna zadruga IU. izdajo 65 16 Simon Jenkovih pesmi, ki jih je nanovo uredil dr. Joža Glonar. Knjiga velja broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K 1'80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št 6. Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št 1. 103 62-24 CEVU8 ua debelo in na drobno, vse vrste m..... Seniki ia otroJki, delavski kakor tndi naj finejii vseh vrst po najnižjih dnevnih oonah se dobijo pri mani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Ml u psiilja po Dircitii po »m« kraljestva. I l l 99 d. SE o. 21 104—29 Ljubljana, Dunajska cesta St 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Fšenično moko, banačko in lastne mletve, koruzo, oves, pšenične otrobe, proseno Jcaio, jeiprenj, sladkor češki v kockah, amerikanski, Java kristal beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, rii, Ceylon-čaj, poper v zrnja, sol, morsko in nemško-belo, petrolej, belo čiščeni, bosanske slive vseh vrst, čebulo makovsko, orehe, krompir in različno drago blago, tndi snkneno in manufaktorno perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, izborno blago v vseh številkah, oddaja se le v večjih množinah. ! l N l ! S »SVETLA" elektrotehniško podjetje JANKO POGAČAR Lovro Effenberger 4 Cie. Centrala LJUBLJANA Najboljša izvedba. — Takojšnja odprema. Najnižje cene. — Ponudbe in pojasnila na željo vsak čas brezplačno na razpolago. Podružnica v Zagrebu Frankopanska ulica it 2. IlKfalim * P0P0,B® elektrarne, prekosemske centrale, popolne 1113111111D . napeljave r mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledaližč, bank, hotelov itodenM teIe6a m razsvetljavo, namizne stoječe sve-IsUGIUJb • tiljke, stropne svetiljke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi po zaieljenih predpisih ali vposlanih skicah. nori patentirani nSoaa"-ZTonet za močni tok, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnjih stroškov m oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez trnda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana avtohapa nSoaavoac", patentirani držaji za senčnike » >>.