i ndu plat i			
Leto XVII
JULIJ 1968
Cena 0,20 N din
0 čem teko razprave v organih sindikata
Zveza sindikatov za Slovenijo in republiški odbori sindikatov Slovenije so v dosedanji dejavnosti na raznih sejah forumov že oblikovali svoje poglede In stališča do nekaterih aktualnih vprašanj in problemov, ki spremljajo uresničevanje reforme. Vsa ta stališča se nanašajo na odnos do izvajanja gospodarske reforme, razvoja samoupravljanja in razreševanja nekaterih protislovij, ki naj bi dala osnovno gradivo VI. kongresu ZSJ.
Aktualna so sledeča vprašanja:
1.	Uveljaviti moramo naš odnos do samoupravljanja. Zavedati se moramo, da je samoupravljanje proces, ki ga ni mogoče naenkrat v celoti uveljaviti — uresničiti, zato je potrebna toliko bolj močna politična aktivnost sindikata na vseh področjih družbenega življenja in dela.
Samoupravljanje je temeljni družbeno ekonomski odnos naše skupnosti, oblika organizacije proizvodnega dela in upravljanje vseh družbenih aktivnosti. Nesprejemljiva je
Situacija na tržišču, podražitev bombažne preje in omejena finančna sredstva za financiranje proizvodnje, sta nas prisilila k spremembam v letnem načrtu proizvodnje za leto 1968. Količinsko se letni načrt ni bistveno spremenil, pač pa se je občutno skrčilo število artiklov. Pri izbiri artiklov se je težilo za tem, da se tkejo posamezne tkanine v večjih količinah, da jih je možno tkati na avtomatskih statvah, da so prodajne in, da pri Prodaji istih dosegamo primeren dohodek. Poleg tega so se upoštevale ludi sklenjene kupoprodajne pogodbe in možnosti za nabavo surovin. Tako spremenjenemu načrtu proizvodnje tkanin v tkalnici so bili prilagojeni tudi delovni načrti ostalih obratov.
Sprememba asortimana izdelkov je navedlo, v posameznih obratih, do viška ljudi, v drugih pa je ljudi primanjkovalo, in so bile zaradi tega
misel, da je gospodarjenje dejavnost, ki je izven samoupravnih odnosov, oziroma da včasih celo prihaja v navzkrižje s samoupravljanjem. Tako ločevanje samoupravljanja in gospodarjenje v dve družbeni funkciji se razhaja z načelom o samoupravnih odnosih. Odtujuje proizvajalcem materialno osnovo in bistveno vprašanje njihovega obstoja.
2. Poglavitne težnje reforme o vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela pri stabilnem valutnem tečaju porajajo probleme in tudi konflikte, ki izhajajo iz podedovane proizvodne strukture. Taki problemi so najbolj boleči v posameznih panogah, kot na primer v tekstilstvu.
Gospodarjenje posameznih panog ob zaključnem lanskoletnem računanju je pokazal dejstva problemov, ki smo jim priča v vsakodnevni praksi. Ker napovedi o povečanju proizvodnje niso bile realizirane so zavzele kritike o našem gospodarskem sistemu velik razmah. Posebno ostre
potrebne nekatere premestitve ljudi iz obrata v obrat.
Primerjava prvotnega načrta za leto 1968, s spremenjenim načrtom, nam pokaže naslednje odnose, računajoč prvotni načrt kot 100”/»:
Proizvodnja tkanin v tm . . 106 "/o Potrebna obratna sredstva . .	98 e/o
Celotni dohodek.............101®/»
Dohodek.....................100 °/o
Potrebna sredstva za OD . .	97 ”/o
Bruto skladi................118 °/o
Skupno zaposlenih ....	981l/o
Iz navedenih podatkov je razvidno, da nam zadostuje za nekoliko povečano proizvodnjo tkanin, kljub podražitvi bombažne preje, celo manj obratnih sredstev, iz ostalih podatkov pa lahko zaključimo, da nam izpolnitev tega načrta, ob dobri prodaji izdelanih tkanin, zagotavlja uspešen zaključek poslovnega leta.
so šle na račun deviznega in blagovnega režima.
Nekontroliran uvoz nekaterih surovin in blaga široke potrošnje je res popestril asortiman na domačem trgu, pri tem pa povzročil velik odliv dragocenih deviz in zavrl domačo proizvodnjo. Zaslužek teh dvomljivih poslov pa se je prelil v uvozna podjetja in od tod zopet v potrošnjo. Trgovina ni plačevala blaga domači proizvodnji (obratno zahtevala je čedalje večje rabate) temveč je z iztržkom kupovala devize in tako dosegla, da jo je domača proizvodnja kreditirala. Tako so domača podjetja še bolj slabila. Posamezniki, ki so odgovorni za našo ekonomsko politiko, niso hoteli verjeti delovnim organizacijam, da se devizne rezerve zmanjšujejo in da takega obsega ne bo mogoče vzdrževati. Pri teh dejstvih se je oklevalo od septembra do januarja letos, ko so bili po kratkem postopku sprejeti ukrepi, ki naj bi gospodarska gibanja spravili v sklad.
V	ilustracijo navajam nekaj osnovnih podatkov gospodarskega gibanja za tekstilne industrije za leto 1967. Prodaja je bila slabša kot v letu 1966, v skladiščih proizvajalcev je ostalo več kot 20,6 ®/o blaga. Proizvodnja je bila za 3 ®/o nižja, čemur je vzrok pomanjkanja naročil. Najbolj pa so pri tem zaostali proizvajalci trdih vlaken in tkanin, kar za 15 ®/o manj.
Leto 1967 je zaključilo z izgubo 150 delovnih organizacij. Glavni vzroki izgub so v zmanjšani ekonomičnosti poslovanja, ker so močno narasli poslovni stroški. Ker tvorijo med poslovnimi stroški glavno postavko prometni davki in obresti na poslovni sklad in na kredite, je to znak, da so se poslabšali tudi poslovni rezultati. Ta izguba je osredotočena v šestih industrijskih panogah.
V	tekstilni industriji:
MTT Maribor 6 254 000 N din
INDUPLATI 216 000 N din
Tak način gospodarjenja prav gotovo ne vodi navzgor, ampak bo potrebno zdravo poslovanje. Vse panoge gospodarstva so startale z enakimi pogoji v reformo in le 150 delovnih organizacij je takih, ki niso leto 1967 zaključile pozitivno. Ravno o teh vejah gospodarstva je danes veliko govora, kako jih pripeljati na pravo pot.
Maše geslo naj bo:
kvaliteta!
Ko govorimo o neki tovarni, naštevamo metre, ki so šli skozi njene stroje. Še premalo pa poudarjamo kvaliteto kajti, le ona nam širi krog kupcev. Dandanes imamo na trgu že toliko najrazličnejših tekstilnih izdelkov, precej tudi iz uvoza, da je nemogoče uspešno konkurirati, če kvaliteta izdelkov ni visoka.
Bistveni del vsake tovarne je kontrolni laboratorij, ki s svojim delom kontrolira in preprečuje napake v proizvodnji in seznanja kupce z lastnostmi in načinom vzdrževanja izdelkov. S tem odstranjuje reklamacije, ki so neljube kupcu še bolj pa tovarni. Velikokrat proizvodni delavec zagreši zaradi utrujenosti, naglice ali površnosti razne napake, ki vplivajo na slabšo kvaliteto izdelka. Laboratorij-klaser pokaže na to napako in logična posledica je, da vidijo v kontroli nekega »policaja«, ki ga vse prej kot prijazno gledajo.
Večkrat se zgodi, da so dobavni roki na hitro sklenjeni in zato zelo kratki. Pri delu se hiti in blago bi se najraje zmerilo in poslalo kupcu še preden je bilo kontrolirano. V takih primerih je kontrola nekaka zavora, ki prepreči, da bi šlo blago hitro naprej. Vendar je to potrebno, če nočemo dobiti cele pošiljke vrnjene. Boljše je torej, da se dobava malo zavleče kot pa reklamacija.
Tkanine se ne prodajo vse surove. Pogosto se belijo, barvajo, impregnirajo, kalandrirajo. . . Predilnica se zanima, kako bo delala tkalka s prejo, katere trdnost je skušala povečati z večjim številom zavojev kot običajno. V pripravljalnici pomešajo material v osnovi in votku (bombaž — sintetika, posamezne predilniške partije) taka tkanina je progasta, ni kvalitetna in se včasih sploh ne more prodati kot regularna in to samo zaradi nekaj nitk drugega materiala. Ce pa se taka tkanina potem še barva, te napake izstopijo v obliki ne-obarvanih, temneje obarvanih prog po osnovi ali votku. Ce manjkajo niti pri sortiranju, dobimo blago z neodgovar-jajočo širino ali gostoto, kar spet zmanjša kvaliteto ali pa tkanino sploh ne moremo rabiti v namene, za katere je bila stkana — tehnične tkanine (filtri).
Tkalke se pogosto poslužujejo najrazličnejših načinov, da stroj lepše teče, ne pomislijo pa na to, da se bo tkanina še obdelovala in kakšne težave bodo kasneje nastopile. Ker se na različnih statvah, ki se jih poslužuje ena tkalka delajo različni artikli, se zgodi, da se zamenja votek in zatke druga številka kot je predvidena. Spet je napaka tu.
Pri oplemenitenju se blago preveč napenja. Delavec ne pomisli na to, da je za vsak artikel širina določena, ampak si s tem napenjanjem pomaga, da mu trenutno ni treba toliko paziti. Pri raztapljanju barv, se barva ne raz-
topi dobro ali pa se ne pazi na dodatke, blago je pobarvano neegalno in polno barvnih madežev. Pri šivanju se ne šiva po votku, blago se pri barvanju razvleče in ga je težko spet uravnati. Treba ga je klasirati kot nižjo kvaliteto. Stroj se pokvari in blago ni več v redu. Nekdo poskrbi za to, da se stroj čim-prej popravi, drugi pa bo delal naprej in si mislil: »Samo, da naredim čim več metrov!« Take in podobne napake, ki bi jih lahko naštevala še in še se pojavljajo v proizvodnji in kontrola je tista, ki na te napake opozarja obratovodje,
Demonstracija naših izdelkov na modni reviji v Celju
mojstre in pouči delavca, da se v bodoče to ne bo več dogajalo. Preja prihaja v tovarno iz različnih predilnic. Ker smo vsi ljudje in zato zmotljivi, se tudi pri teh pošiljkah pojavijo različne napake (pomešana enojna in dvojna preja, razne številke, bombaž — sintetika). Kontrola mora te napake ugotoviti in reklamirati v predilnico, od koder je preja prišla. Preja ima včasih slabo trdnost. Spet je naloga kontrole, da na to opozori in da se preja zavrne ali porabi za nek drug artikel, na katerega končno trdnost slaba preja ne bo v toliki meri vplivala.
Tako sem skušala na kratko prikazati nekaj napak s katerimi se vsak dan srečuje kontrola v proizvodnji. Na drugi strani pa nastopajo težave tudi s kupci. Kot verjetno veste, mora biti vsak artikel opremljen z etiketo. To je nekaka »osebna izkaznica« za to blago. Na takih etiketah mora biti na kratko označeno tudi, kako je treba blago vzdrževati. To je prati, likati, čistiti. Pogosto se zgodi, da kupec te etikete niti ne pogleda, jo odtrga in zavrže. Blago pere po svoje, kar povzroči okvare na blagu, potem pa reklamira v tovarno, da je kvaliteta slaba. Spet je tu naloga kontrole, da ugotovi, če je reklamacija upravičena ali pa je okvaro na blagu povzročilo malomarno in nepravilno ravnanje s strani potrošnika. Včasih se da ugotoviti vzrok, včasih pa je reševanje takih reklamacij precej težavno.
Da ne boste mislili, da kontrolni laboratorij in podatke na etiketah nihče ne kontrolira. Z namenom, da bi zaščitili potrošnika so tu tržni inšpektorji, ki od časa do časa kontrolirajo blago in preverjajo podatke na etiketah z resnič-
nimi, ki jih ugotove na blagu. Ce kaj ni v redu, gre prijava na sodišče in že so komplikacije tu. S takimi in podobnimi problemi se srečuje kontrola vsak dan. Zato mislim, da so boljše ostre besede v tovarni, kot pa mučno zagovarjanje na sodišču ali pa reševanje reklamacij.
Upam, da bodo tisti, ki so gledali do sedaj na kontrolo kot na nekak »nebodigatreba«, ki uničuje blago s preizkusi in nekaj dela na aparatih ter dejansko nič ne proizvaja, ob prebiranju teh vrstic imeli drugačen odnos.
ing. Korče-Pleteršek
r
POROČILI SO SE:
Olga Prosenc, poročena H U B E R. Antonija Cerar, poročena PELE.
'—
Delavski svet — 30. maj 1963
REZULTATI POSLOVANJA
Člani delavskega sveta so dobili poročilo o rezultatih poslovanja pismeno, skupaj z vabilom na sejo. V razlagi pa so slišali, da je izguba pri izvozu večja za 50 000 din (predvideno 270 000, dejansko 320 000 din), ker je vodstvo podjetja izvozilo večjo količino z namenom, da se devizno oskrbi za potrebe po nakupu reprodukcijskega materiala. Spričo dejstva, da je od letos predvidenih 2 milijona din realiziranih že 1,8 milijona din (lani 4,5 milijona din) kaže, da je to zadnjič, ko govorimo o prekomerni izgubi zavoljo izvoza.
OSNUTEK PRAVILNIKA O
PRIPRAVNIŠKEM STAŽU
Diplomiran pravnik Albin Gnidovec je predlagal delavskemu svetu potrditev pravilnika o pripravniškem stažu. Pred potrditvijo je delavski svet slišal nekatera tolmačenja in to: Kdor bi bil v času pripravniškega dela bolan ali drugače odsoten, temu se manjkajoči čas avtomatično podaljša do zahtevanega. Podjetje ne bo sprejemalo pripravnike za takšna dela, ki v podjetju ne obstojajo ali niso prosta. Pripravniški staž je krajši za polovico v primeru, da nastopi delo pripravnik, ki je že pred nastopom dela bil zaposlen v podjetju na podobnem delu, in mu je poznano.
IMENOVANJE KOMISIJ
Delavski svet je imenoval člane za svoje komisije. Mandatna doba komisij je dve leti.
Kadrovska komisija:
Albin GNIDOVEC, dipl. pravnik; predsednik
Nika Bajuk, dipl. ing., član Mirjana Kavčič, član Brona Kočar, Član Miha Požar, član
Komisija za vsklajevanje pravilnika za delitev OD:
Franc JERAJ, ing. org. dela; predsednik Jože Klešnik, ing. org. dela, član Branko Novak, dipl. ing., član Marjan Slapšak, član Ivan Deržič, član
Disciplinska komisija:
Stane MAROLT, predsednik Miha Požar, namestnik predsednika Jože Knep, član
Ivan Kobilca, član za predilnico Pavle Zupan, član za pripravljalnico Slavko Hribovšek, član za tkalnico Stane Jerman, član za oplemenitilnico
Francka Strojan, članica za konfekcijo Ana Testen, članica za obrat družbene prehrane in
Peter Zaman, član za upravo
Komisija za razlago statuta in ostalih aktov:
Albin GNIDOVEC, dipl. pravnik; predsednik
Jože Klašnik, ing. org. dela, član Janko Ukmar, ing. org. dela, član Ivan Deržič, član
Lado Zabukovec, ing. org. dela, član Komisija za HTV:
Srečo BERGANT, dipl. ing., predsednik
dr. Marija šiška, članica
Brane Zupan, član
Ivan Slabe, član
Tone Dečko, dipl. ing., član
Komisija za popis in cenitev osnovnih sredstev:
Aron ZORNADA, predsednik Angelca Deržič, članica Stane Marolt, član Marjan Slapšak, član
Komisija za zaposlovanje žena, invalidov in mladoletnikov:
Vera HABJAN, predsednik dr. Marija šiška, članica Majda Škrinjar, članica
CKOD ODLOČA O NORMATIVIH ZA ZALOGE
Delavski svet je pooblastil, da CKOD določa in podvzema korekture za določanje normativov za posamezne vrste zalog.
CENIKOV NE BODO SPREMINJALI
Na vprašanje Ivanke JEREB, o cenikih za izvršeno delo, je odgovoril ing. Klešnik, da teh ne bodo spreminjali. Verjetno, je nadaljeval Klešnik, pa se bodo spremenile norma ure, kar se bo odrazilo tudi v osebnih dohodkih. Prav gotovo pa bodo ostale tudi v prihodnje razlike med posameznimi obrati.
ZARADI KANAFASA NOBENEGA ZMANJŠANJA OD
Bojazen delavk, da bi prejeli manjši osebni dohodek, ker imajo stroje založene s kanafasom, je neumesten. Inženir Klešnik je zagotovil, da je na voljo dovolj sredstev, da se zaradi izdelave kanafasa zmanjšan dohodek nadomesti iz drugih virov.
ZA K-15 TUDI LETOS NOBENEGA NADOMESTILA
Za K-15 tudi letos ne bo posebnega nadomestila. Samoupravni organi in vodstvo podjetja so se že pred leti odločili, da sredstva za osebne dohodke raje povečajo pri izplačilu in ne posebej v ta namen. V tolmačenju je bilo pravilno povedano, da gre v tem primeru za ista sredstva.
BLAGO ZA DELOVNE OBLEKE — SLABO
Blago za delovne obleke je letos, na osnovi pritožb, zelo slabe kakovosti. Iz vidika varnosti je bolje, če se v nesrečnem primeru strga blago kot rani delavec, toda če je blago izredno slabo, bodo dobili delavci po treh mesecih novo blago za delovne obleke iz boljšega materiala.
Po zapisniku priredil O. L.
NOVI UREDNIK KONOPLANA
Z odhodom sedanjega urednika Konoplana je bil delavski svet dolžan imenovati novega urednika. Strokovni kolegij je predlagal Joša G a g 1 a. Predlog je podprl tudi šef tržiščne službe in dejal pri tem, da ima Gagel voljo do tega dela in potrebne kvalifikacije. Imenovanje novega urednika Konoplana velja od 1. junija 1968 dalje.
Jožo GAGEL, novi urednik konoplana
SPREMEMBA PRAVILNIKA O STIMULACIJI
S stimuliranjem vodstvenih oseb v podjetju, so bili doseženi zadovoljivi rezultati. Kljub temu je umestno, da se izvršijo nekatere spremembe, ki naj izravnajo nepravilnosti. Za tiste, ki so bili stimulirani po dveh tabelah se stopnja udeležbe zmanjša od 0,6 na 0,3 %. Postavljen je enotni limit od 90°/» do 120°/» osebnega dohodka. Nadalje je ugotovljen odstotek, izračunan na tabelo o zalogah, v prihodnje prišteje ostalim pokazateljem in naknadno deli z 2.

Čas beži, bližajo se naši dopusti. Poletna vročina je tista, ki omami ljudi. Morda je prav to vzrok, da smo sedaj toliko aktivnejši.
Naši sodelavci so potrebni zdravljenja, kar pa zahteva visoko vsoto, zato smo posredovali v enem primeru klimatsko-termalnega zdravljenja v višini 50 000 S din.
V drugem primeru pa je mati štirih otrok morala na operacijo. Otroci so ostali doma brez varstva, v tem primeru pa smo posredovali 30 000 S din za varstvo otrok.
Vsako leto pa sodelujemo v akciji z upravo podjetja, da pošljemo naše člane na okrevanje v Umag ali na Malo planino. Tako smo tudi letos posredovali v 16 primerih zdravstveno, v 15 primerih pa so posamezni obrati s sodelovanjem njihovih sind. poverjenikov predlagali imena kadrovski službi. Zdi se mi, da je to najbolj delikatna zadeva, ki v 31 primerih stori dobro, vsi ostali pa se čutijo prikrajšane. Saj je tudi razumljivo, da ne moremo vsi iti na tak dopust.
Naši mladini v tovarni, staršem in njih mladini smo posvetili igro Moliera »Namišljeni bolnik«, ki jo bo odigralo študentsko gledališče iz Ljubljane. Ta igra je namenjena tudi mladini za uspešno končano šolsko leto.
Na željo mopedistov pa smo organizirali »Moped rally« na progi, ki je bila dolga 22,7 km. Start Jarše, Mengeš, Vodice, Sp. Brnik, Moste, Skadole (cilj). Najuspešnejši je bil Anton Iskara (2 kazenski točki). Škoda le, da se je kljub zagotovilom o veliki udeležbi, na startu pojavilo le 11 tekmovalcev.
Ekipa v Umagu
Na razpis Tekstilindusa iz Kranja, ki je vabil vse sind. podružnice tekstilcev Slovenije na strelsko tekmovanje, je naša ekipa 9. 6. 1968 zasedla prvo mesto (od 60 ekip) in kot posamezniki (od 180 tekmovalcev). Osvojili so prehodni pokal v trajno last.
Na razpis tekmovanja tekstilne tovarne »Store«, iz Ljubljane, iti razpisuje tekmovanje v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, odbojki in šahu, smo tudi mi pripravili dve ekipi za streljanje z zračno pušico in pa ekipo za tekmovanje v šahu.
Naša sindikalna podružnica pa je obvestila vse tekstilne tovarne Slovenije, da razpisujemo tekmovanje »Tekstiliada kegljanja«. Z ozirom na število pripravljenih ekip bomo čas tekmovanja objavili kasneje. Verjetno pa, da bo to v mesecu septembru.
Udeležile pa so se naše ekipe tudi občinskih sindikalnih iger. Tekmovali so naši člani v sledečih disciplinah: nogomet, kegljanje, šah in streljanje, škoda je le, da o terminih za streljanje sploh niso bili obveščeni. O izidu rezultatov pa še nič ne vemo. Kar naj bi bilo objavljeno na zaključni prireditvi, ki bo verjetno v naši dvorani.
Občinski sindikalni svet pa je razpisal tudi tekmovanje ekip v plavanju, ki naj bi bilo v Kranju v zimskem bazenu. Vendar do danes še nismo sestavili ekipe.
Namen vseh teh tekmovanj je v tem, da se spoznajo člani raznih sind. podružnic med seboj. Vsa tekmovanja naj bi se odvijala v duhu prijateljstva in krepitvi medsebojnih odnosov.
O izidu posameznih tekmovanj bomo sproti obveščali.
Žalostno dejstvo pa je bilo, da nas je s kolektiva »Induplati« bilo malo, ki smo pospremili na zadnji poti pokojno Francko Tratnik iz Vira.
Diagram neka mladosti
Vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Ljubezen je dobila v njenih očeh drugačno podobo. Vse je seveda zaupala sekstetu. Na skupnem posvetu so sklenile, da bodo kot fantje njih poskušale one voditi fante za nos. Začelo se je lepega nedeljskega popoldneva. Vseh šest se je odpravilo na avtostop. Spoznale so, da se lahko maščujejo nad nedolžnimi. Tudi v kavarne so začele zahajati, kjer je bilo dovolj možnosti za vedno nova poznanstva. Seveda je h kavarnam spadalo tudi kajenje. Sprva so jim cigarete povzročale slabost in bledico toda, ker je bilo »moderno« so vztrajale. V dijaškem domu in v šoli je bilo kajenje prepovedano. Pravi užitek je bilo na skrivaj pokaditi kak »čik«.
Dnevi in meseci so hitro minevali in zopet so bile tu počitnice. Po dogovoru je vseh šest opravljalo počitniško prakso v isti tovarni. Pod geslom »saj nas nihče ne pozna« so tudi tu uresničevale svoje sklepe. Mesec jim je hitro minil, vsaka je pustila v tujem kraju mnogo lepih spominov.
Pričelo se je že zadnje leto šolanja. Več deklet je že zapustilo šolo in so postale srečne žene in mamice. Ti dogodki so dekleta zopet vrnili v realnost. Želela si je fanta, ki bi mu lahko zaupala. Mislila je, da je to Silvo. Toda zopet je tu prišlo do nesporazuma. Silvo ji je nekega dne jasno dejal, da noče nedolžne žene. V mladem dekliškem srcu so se vse blesteče sanje razblinile v tisoče bolečih iglic, ki so neprestano prebadale nežno srce. Jasno mu je povedala, da potem ona ne more biti nje-
gova žena. Čeprav ji je srce žgala bolečina, je brez slovesa odšla. Žalostna je spoznala, da resnična ljubezen sploh ne obstoja in je možna samo v pravljici. Življenje se ji je zdelo kot kos starega železa zavit v tančico idealizma.
Zopet je bila tu zima. Anka se je počutila kot ptice, ki so v mrzlih dneh iskale trohico toplote.
Dolgo je tudi Anka iskala in končno zopet našla toplo zavetje. Vsaj ona je tako mislila. Našla je toploto v fantu, ki ga je spoznala, ko je šla neke sobote s težko potovalko proti domu. Zdelo se ji je, da je fant pošten in zopet je poizkusila srečo. Vse je bilo lepo celih šest mesecev. In zopet je prišel usodni dan. Vrnila se je v svojo sobico in pretakala grenke solze. Dolge dneve je presedela ob oknu in njeno oko je zrlo v hrib, kjer so umrli njeni ideali. Bolečino, ki ji je razjedala srce je utapljala v učenju, ki ga je bilo vedno več, saj se je bližala matura. Srečno so vse prestale tudi ta zadnji preizkus. Težko je bilo slovo od prijateljic in sošolcev. Toda na svetu je vedno tako, da se ljudje spoznavajo in ločujejo. Sekstet se je razšel. Vsaka je odšla na svoj dom. Vse so že imele službo, samo Anka ne. Zaman je pisala prošnje; povsod je dobila isti odgovor: »Ne potrebujemo novih sodelavcev.« Poizkušala je srečo tudi v tujini, vendar ji tudi to ni uspelo.
Pravijo, da kdor išče, najde. Tudi Anka je končno le našla službo. Čeprav je bila srečna, da ne bo delala staršem več skrbi, se je le težko sprijaznila z mislijo, da bo morala zdaj sama služiti
Zavarujmo si naše premoženje
Občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ima nalogo obvestiti prebivalce občine Domžal, kakšne nevarnosti jim lahko pretijo v mirnodobni ali vojni situaciji.
Na te nevarnosti opozarjamo člane kolektiva, da bodo lahko pravočasno pod vzeli preventivne ukrepe. Izkušnje pri nas in drugod so pokazale, da se s premišljenim ravnanjem in organizirano pomočjo lahko škoda in zlasti žrtve ob elementarnih in drugih množičnih nesrečah v precejšnji meri zmanjšajo ali celo popolnoma preprečijo.
Da so ti ukrepi nujno potrebni smo lahko pred nedavnim videli, ko je bilo področje: Moste—Suhadole— —Mengeš in Trzin, poplavljeno, ker sc je nad Krvavcem utrgal oblak in je struga Pšate poplavila vse to področje in napravila milijonsko škodo.
Podobna nesreča se lahko pripeti tudi na področju našega podjetja, saj je v bližini Mlinščica in Kamniška Bistrica.
Zaradi tega nam je občinski štab posredoval sledečo analizo ogroženosti področja celotne občine Domžale.
Področje občine Domžale je izpostavljeno možnostim različnih elementarnih nesreč.
Teritorij občine Domžale obsega območje VII, VIII in IX potresne stopnje. Mengeš s 3000 prebivalci in Trzin je na področju IX. potresne stopnje. Na področju VIII. stopnje so naselja: Domžale, Jarše, Radom-
kruh. Zdaj ni bila več dijakinja, bila je samostojen človek, kolo, ki tvori stroj življenja. Se zadnjič ji je mama dala napotke za življenje in že je nastopil prvi delovni dan.
Lepo ji je bilo pri srcu, ko je dobila prvo plačo, saj je bila zdaj samostojna. Tudi s stanovanjem ni imela težav. Dobila je lepo sobico. Pozabila je na vse, kar je slabega doživela. Začela je v svojem mladem življenju drugič živeti.
Mnogo je stvari za katere človek misli, da ne morejo biti drugačne kot so.
Tudi Anka je tako mislila, da bo ostala neomajna, da v ljubezni ne bo več iskala sreče. Prišla je sama od sebe in ravno tako tudi odšla. Verjela je lepim očem, ni ji povedal, da mu ne pomeni nič, ni ji rekel, da mu je bila samo igračka za preganjanje dolgega časa. Pripeljal si je drugo in njo pozabil, kot pozabimo ljudje na mraz, ko nam zopet posije toplo sonce. Vsako spoznanje resnice je bridko, toda na svetu je toliko stvari, ki nam kot žarki sonca razkropijo črne misli in vlijejo vero v življenje. Anka jim sledi, ter z radostjo in upanjem sprejema sadove, ki nam jih nudi vsakdanje življenje.
(Konec)
lje, Vir, Dob, Lukovica in Moravče. Na področju VII. stopnje pa so Peče, Blagovica in Trojane. Novejše zgradbe so grajene temu primerno, saj imajo železobetonsko konstrukcijo. Starejše stavbe pa niso potresno dovolj trdno grajene in so bolj izpostavljene rušenju. Zato so ljudje v takih stavbah izpostavljeni večji nevarnosti kakor v novejših.
Najbolj ogrožena zaradi poplav so naselja ob Kamniški Bistrici, Pšati in potoku Rača, ki v Dobu večkrat ogroža okoliške terene.
Večji požari so možni v gospodarskih organizacijah, kjer imajo v proizvodnem procesu razne vnetljive snovi. Takšna podjetja so:
»MELODIJA« Mengeš — aceton, celuloid, lesni polizdelki,
»ZKI« Domžale — obrat proizvodnje lakov,
»PAPIRNICA« Količevo — papir in kartoni,
»TOSAMA« Vir — proizvodni material in tkanine,
»INDUPLATI« Jarše — proizvodni material in tkanine,
»LIP« Radomlje — les in lesni izdelki,
»FARMIS« Mengeš — lahko hlapljive tekočine,
»SONČNICA« Vir — tehnična in jedilna olja.
Možnost večjih požarov v naseljih ni, ker so hiše zidane in ni strnjenih lesenih naselij. V severnem delu občine je nevarnost gozdnih požarov večja kakor v drugih predelih. Kompleksni gozdovi so predvsem na območju Kolovec— —Rova—Rafolče.
Ker potekajo preko področja občine večje tranzitne ceste, po katerih se odvija močan tovorni in potniški promet, je večja možnost prometnih nesreč, pri katerih je lahko ponesrečenih večje število potnikov. Takšne ceste so:
Ljubljana—Celje—Maribor;
L j ubij ana—Sen tj akob—Domžale— —Kamnik;
Trzin—Mengeš—Kamni k;
ter železnica:	Ljubljana—Dom-
žale—Kamnik.
Računati moramo tudi s tem, da se preko ozemlja občine transportira eksploziv iz podjetja Kamnik.
(se nadaljuje)
prvo petemu cepivo
Odločitev strokovnjakov, ali naj uvedejo imunizacijo proti katerikoli infekcijski bolezni, kadar imajo na voljo primerno cepivo, je odvisna od nevarnosti bolezni za posameznika in od socialno-ekonomskega pomena bolezni za prebivalstvo.
Uspehi dolgoletne obvezne imunizacije pa so nam vsem dobro znani. Za delno orientacijo si lahko ogledamo gibanje najbolj nevarnih otroških nalezljivih bolezni leta 1967 v SR Sloveniji.
Od otroških nalezljivih bolezni, kakor je razvidno iz razpredelnice, so pri nas najbolj razširjene ošpice, ki povzročajo dosti nevšečnosti pri širjenju v otroških kolektivih in v podjetjih njihovih zaposlenih mater, poleg tega pa so še zelo nevarne zaradi pogostih komplikacij, med katerimi je najhujše vnetje možgan — Encephalitis.
Zato je razveseljiva novica, da so pred kratkim začeli v Zah. Nemčiji uvajati za otroke novo zaščitno ce-
pivo, ki deluje hkrati proti petim najbolj nevarnim nalezljivim boleznim. To je cepivo, ki ga imenujejo Quintro - Virelon in ki sočasno zavaruje pred ošpicami, otroško paralizo, davico, oslovskim kašljem in otrplim krčem. ’ Po izvršenih testih na raznih univerzitetnih klinikah se je serum zelo dobro obnesel in ga otroci dobro prenašajo. S tem serumom se otroci lahko začno cepiti že v tretjem mesecu starosti.
Tudi v naši državi je zagrebški serovakcinalni zavod pripravil lastno vakcino, ki jo je odobrila Zvezna imunološka komisija, da se uporablja v socialno-epidemioloških indikacijah. Predstavniki pediatrov infektologov in epidemiologov Slovenije so na skupnem strokovnem posvetovanju ugotovili, da je že čas za aktivno ukrepanje proti ošpicam. Cepljenje pa bo v začetku zajelo le toliko otrok, kolikor jih je mogoče kontrolirati v času postvakcinalnih reakcij.
Majda Škrinjar
Mesec	škrlatinka	Davica (ob v. cepi j.)	Ošpice	Oslovski kašelj (ob v. cepi j.)	Otroška paraliza (obv. ceplj.)
Januar	149		34»	6	
Februar	132		537	15	
Marec	84		784	19	
April	144		816	20	
Maj	210	1	1272	55	
Junij	121		1148	58	
Julij	90		895	52	
Avgust	66		265	56	
September	156		125	176	
Oktober	222		102	54	
November	211	1	143	13	
December	324	—	418	39	—
Skupaj	1909	2	6835	456	
1/lolt'iiOlotJ,
Francka Tratnik se je rodila 11. septembra 1917 v Klemcnčc-vem pri Kamniku. V družini ima enega otroka — hčerko, staro 19 let. Na Viru sta si z možem izgradila novo hišico.
V	času okupacije je bila v internaciji od 15. 8. 1942 pa do osvoboditve maja 1945.
V	našem podjetju se je zaposlila 28. aprila 1947 na delovnem mestu mokre predice. Leta 1958 je prvič pričela bolehati in bila tudi operirana. Zaradi bolezni je bila premeščena v oddelek konfekcije.
V	lanskem letu se ji je zdravstveno stanje zopet poslabšalo in je bila v staležu bolnih od 27. 4. 1967 pa do dneva, ko jo je kruta smrt iztrgala iz naše srede.
Med svojimi sodelavkami v konfekciji je bila priljubljena, saj je bila zelo marljiva in vestna delavka.
Otmar se poslavlja
Hvala za lepo slovo
Ko sem se konec maja poslavljal od vašega kolektiva mi je ostalo srečanje z nekaterimi posamezniki ali skupinami ljudi še posebno v lepem spominu. Dovolite mi zatorej, da se vam v Konoplanu prisrčno zahvalim.
Za lepo darilo, katerega sem dobil od delavcev v upravnih in tehničnih službah, hvala. Vedno mi bo prijetno pomisliti na stvari, ki sta jih zame zbrali Marija Gorjup in Tončka Bartol j. Vsem hvala, prav posebej še imenovanima.
Lepo presenečenje mi je pripravil tudi izvršni odbor sindikalne podružnice v Indu-plati. V krogu znancev, med katerimi so bili tudi mnogi dolgoletni sodelavci, sem preživel prijetno popoldne. Prejel sem tudi darilo, in se zanj sindikalistom iskreno zahvaljujem.
Kadarkoli bom srečal člana kolektiva iz Induplati bom rad pokramljal z njim. Res mi je prijetno, da sem bil član v kolektivu, v katerem je toliko dobrih ljudi. Čestitam vam, da vas vodijo sedaj ljudje, ki se zavzemajo za vas, ker si zaslužite, da pridete kot pridni in vestni delavci v ospredje.
Predsedniku sindikalne podružnice Marjanu Slapšaku bi želel na koncu tega sestavka izreči najtoplejšo zahvalo za vse, prav tako kakor tudi drugim, ki vodijo podjetje Induplati.
Otmar LIPOVŠEK
Ekonomska propaganda
IV. nadaljevanje in konec
Naloge reklame v socialistični ureditvi so še naslednje: biti mora prikaz dejanskega stanja. Reklama in propaganda imata pri nas torej družbeno nalogo. Naša podjetja, ki uporabljajo propagando morajo zato pri vsem tem gledati na končnega potrošnika ter ga pošteno obveščati o posebnostih svojih izdelkov.
Reklama je postala dandanes posebna strokovnost, o kateri predavajo na univerzah (v ZR Nemčiji kot »Werbelehre«, v Angliji imenujejo to strokovnost »efficiency expert« drugod »Reklame-chef« itd). Osebe, ki vodijo to delo, morajo biti seznanjene s posebnostmi posameznih vrst izdelkov in poznati morajo psiho-
logijo ljudi. Poznati morajo celo književnost. Biti morajo bogati na domislicah, domišljiji in idejah. Samoiniciativno morajo razvijati občutek za sodobnost.
Med reklamnimi sredstvi izstopajo predvsem:
I. SKUPINA PROPAGANDNIH SREDSTEV V TRGOVSKI MREŽI
a)	Zunanji izgled lokala in napis firme.
b)	Izgled prodajalne, z bogastvom idej, ki se zrcali v arangementu predmetov namenjenih prodaji.
c)	Razmestitve v prodajalni, razmestitve izdelkov, estetski videz, razsvetljava in nastop prodajnega osobja.
II.	OGLASI PREDSTAVLJAJO POSEBNO SKUPINO v reklami. Objavljamo jih v časnikih, časopisih, revijah, koledarjih in knjigah.
III.	RAZNE TISKOVINE
a)	Prospekti, opremljeni s slikami in tekstom. V njih izstopajo predvsem novi izdelki in njihove prednosti.
b)	Katalogi so zbirek celotnega asortimenta izdelkov. Za razliko od prospekta ima katalog trajnejšo vrednost ter vsebuje podrobnejšo razlago za posamezne izdelke.
c)	Koledarji. Nanje napišemo običajno samo ime podjetja. V skrajnem primeru napišemo še grupe izdelkov.
d)	Plakati nam služijo le za pritegnitev pozornosti potrošnikov in za opozorilo o prodaji novih izdelkov.
Proizvodnja
V MAJU 1968
Rebalans plana je v maju zahteval precejšnje prezaložitve strojev v tkalnici, ki pa niso pustile hujših posledic. Proizvodnja je potekala normalno in rezultati proizvodnje so zadovoljivi.
Po posameznih obratih je bil plan proizvodnje dosežen naslednje:
pri izdelkih iz sintetike, kjer uporaba domačih surovin (barvan Halon) povzroča težave v proizvodnji,
ker kvalitetno niso enakovredne
uvoženim.
Prodaja
V MAJU 1968
Plan Indeks maj 1968 maj 1967 •/.	»Z.
Predilnica su*^n^ predenje
Tkalnica Plemenitilnica tm bm
Konfekcija
Tiskarna
109,5	68,6
400,0	93,3
103,0	106,4
103,5	114,3
139,0	—
97,5	—
81,7	107,0
Kvaliteta izdelkov je v primerjavi s prejšnim mesecem slabša in je bilo adjustiranih 1,83 °/o manj tkanin I. vrste. Posebno se to pozna
Prodaja v mesecu maju je proti pričakovanju slaba. Dosegli smo le 85 •/. planirane količine.
Vzrok je v tem, da so se s 1. majem menjale cene bombažnim in pollanenim tkaninam, ker se je podražila bombažna preja.
Istočasno so se spremenili plačilni pogoji napram kupcem. Četudi smo skušali čim prej doseči s kupci soglasje na nove cene in kondicije, je pol meseca preteklo in seveda tudi možnost prodajne realizacije. Težave so še nastopile pri kupcih, ker imajo na zalogah še tkanine po starih cenah in dokler te ne razpečajo, ne želijo kupovati po višjih novih cenah.
Ta situacija nas bo spremljala tudi v juniju in je pričakovati slabšo prodajo, kot je bila predvidena.

Majsko sonce v Umagu
e)	Letaki služijo in so uporabni le ob določenih prilikah. Z njimi vzbujamo pozornost. Na letake pišemo le malo teksta.
f)	Navodila za uporabo določenega izdelka nam služijo kot odlično sredstvo za reklamo.
Učinkovito reklamno sredstvo predstavlja radio in v zadnjem času tudi televizija. Oba načina reklame prevladujeta nad klasičnimi mediji. Preko radia in televizije obveščamo Potrošnike v sodobni oblild, v kateri predstavlja najpomembnejši element estetska oblika in domiselna parola reklame. Pravilno je zatorej, da se Podjetja ne naslanjajo le na eno zvrst reklame, ampak morajo vedno stremeti za tem, da se oglašajo v tisti zvrsti reklame, katero uporablja tudi konkurenčno podjetje. O vsem je treba voditi računa. Neuporabna
je ad-hoc odločitev, če bomo neki oglas objavili v dnevnem časniku ali v ilustrirani tedenski reviji ali celo v strokovnem časopisu ali listu. Vsaka od teh možnosti ima svoje prednosti; dnevniki imajo največ bralcev. Strokovni list jih ima najmanj, zato pa so bralci teh listov strokovnjaki za določeno delovno področje. To je tudi razlog, da poudarjamo, da ima vsaka reklama svoje prednosti in hibe. Dobro bomo zato ukrepali, če se ne bomo v ničemur omejevali.
Reklama je draga stvar, brez katere pa ne gre več. Kdor jo že uporablja in izvaja, ta jo bo v prihodnje še pojačal; kdor jo še nima, ta jo bo prav gotovo kmalu imel, ker se brez nje ne bo mogel vključiti v vedno ostrejšo konkurenco in delitev dela.
Konec
V	maju smo se udeležili sejma Alpe-Adria, kjer smo imeli razstavljene šotore.
Makulature smo imeli v mesecu maiu 6100 m!.
V	prihodnjem obdobju stopamo v sezono dopustov in ni pričakovati večjega odjema blaga. Poživitev prodaje jc pričakovati le, če se bodo prebivalci posluževali potrošniških kreditov, ki bodo sproščeni tudi za nakupe tekstilnih Izdelkov.
Obvestilo
Obveščamo člane kolektiva, da je na zemljišču, kjer se že gradijo stanovanjske hiše, na razpolago še 5 gradbenih parcel.
Razpoložljive parcele imajo sledeče površine:
parcela	št.	729/10	.	.	255 m2
parcela	št.	729/6	.	.	249	m2
parcela	št.	732/5	.	.	293	m2
parcela	št.	732/4	.	.	293	m2
parcela	št.	741/4	.	.	162	m2
Cena zemljišču je 3,75 N din za 1 m2, prispevek za ureditev zemljišča pa znaša 3,72 N din za 1 m2.
Interesenti, ki želijo graditi lastno stanovanjsko hišo, dobijo podrobne informacije v pisarni kadrovske službe pri tovarišu Reberniku.
Poročilo nabavnega oddelka za mesec maj
Dobava surovin je potekala po planu in naših potrebah:
Bombažne preje smo prejeli od naših zahtev in količin:
Predilnica Litija 99,72 %, predilnica Sk. Loka (izven plana 1500 kg), predilnica Tržič 100,5 “/o, predilnica Mostar 93,5"/«.
Iz uvoza smo prejeli bombažne preje 104,5 “/• od naših potreb.
Skupno smo torej prejeli bombažne preje 104,5 "/o od naših zahtevanih količin.
Sintetična preja: Prejeli smo 80"/«, težava je bila v tem, ker smo v mesecu maju rabili 4 barve leacrila, ki je iz uvoza, vendar Predilnica Litija ni prejela vlakna pravočasno. Razliko pa nam je dobavila takoj v začetku junija.
Lanena preja: Dobivamo jo iz uvoza, vendar se je pošiljka iz CSSR malo zakasnila, kar pa ni imelo slabih posledic, ker smo imeli dovolj veliko zalogo.
Vlakno: Halona oziroma leacril vlakna smo prejeli od predvidenih količin 104,7 %.
Pomožni material kupujemo samo sproti po potrebah, da bi bile zaloge čim manjše.
Uvoz: Konvertibilnih valut smo imeli v maju za uvoz bomb. preje, sintetike, barv in kemikalij še v dovolj ni višini in nam jih še ni primanjkovalo.
SLahoule
Ob bridki izgubi moje dobre mame in žene FRANCKE TRATNIK, se zahvaljujeva obratovodji, mojstrom in maminim sodelavkam iz konfekcije za izraze sožalja in za lep venec, ki ste ga poklonili mami v zadnji pozdrav. Hvala tudi vsem, ki ste nama z denarjem pomagali.
(Žalujoča hčerka Cirila in oče Viktor.)
Najlepše sc zahvaljujem sindikalni organizaciji za veliko I pozornost, katere sem bila deležna. Hvala za obisk in denarno pomoč.
Marija Poljanšek
Zahvaljujem se doktor Mariji Šiška in višji med. sestri Majdi Škrinjar za obisk v bolnici in njune bodrilne besede, ki so mi bile v veliko pomoč. Sodelavkam pa za lepe želje in denarno pomoč.
Ana Nahtigal
Vstopi:
1.	Francka Stariha, snažilka upravnih prostorov, vstopila 1. 6. 1968.
2.	Anica Sitar, strežba v menzi, vstopila.
Izstopi:
1. Francka Tratnik, delavka v konfekciji, izstopila 31. 5. 1968.
IVrnAinat
O čem tekd razprave v organih sindikata
Treba se je prilagoditi razmeram Naše geslo naj bo: KVALITETA!
Vesti — Del. svet 30. maj 1968 Delo naše sindikalne podružnice Diagram neke mladosti Zavarujmo si naše premoženje Prvo petemo cepivo Nekrolog Obvestilo
Ekonomska propaganda Proizvodnja v maju 1968 Prodaja v maju 1968
Poročilo nabavnega oddelka za mesec maj
Hvala za lepo slovo Zahvale
Obvestila iz kadrovske službe
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jošo Gagel. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Ob nastopu glavne sezone dopustov, želimo vsem članom kolektiva, da dopust prežive kar najlepše, si pridobijo novih moči in se spočiti ter zdravi vrnejo na delo
Uredništvo Konoplana in samoupravni organi