PoStnina plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrfifo in o tort.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/s leta 90 Din, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 23. novembra 1933.
štev. 134.
Abaka tta Dcuštva Mu&don/
Po neuspehu londonske gospodarske konference doživljamo sedaj še atako proti Društvu narodov. V Londonu se je izkaza-
lo,	da ni te dobre volje, ki bi bila potrebna za gospodarsko sodelovanje narodov in mesto da bi londonska konferenca odpravila zide, ki so bili postavljeni okoli gospodarstva vsake države, je te zide celo sankcionirala. Sedanja ataka proti Društvu narodov dokazuje, da je izginila tudi zadnja dobra volja, da se na zunaj povdari solidarnost narodov, ki izhaja iz zavesti skupnih človeških pravic. Iz nekakega pobožnega čustva, da naj grozovito svetovno vojno zaključi velika mednarodna organizacija vseh narodov, ki bo ščitila narode pred vojnami, je nastalo Društvo narodov. Toda že ob njegovem nastanku je bilo premalo dobre volje, ki bi varovala fa namen in tako je Društvo narodov stalno izgubljalo na svojem pomenu. In sedaj se že pripravljajo nekatere države, da bi mu 'zadale smrtni udarec, da bi prenehala ta najvišja mednarodna organizacija in da bi se povrnili zopet v ono dobo alianc in diktata velesil, ko so odločevale samo velesile in nihče drug.
Kakor je že zakon psihologije množic, da ljudem imponira samo tisti, ki ima uspeh, zato se niti ni čuditi, če se škodoželjno smehljajo ob ataki na Društvo narodov celo pripadniki manjših narodov, ki ti jih diktat velesil spravil ob vsako svo-Vdo in samostojnost. Ti ljudje pozabljajo, d* pomeni Društvo .narodov' pri vsej svoji Slabosti vendar tudi za velesile kontrolo, ki se ji ne morejo odtegniti niti najbolj v pretiranost svojega nacionalističnega ekstremizma zaljubljeni ljudje. Je le nerodno pod vplivom svetovnega mnenja zagotavljati v Ženevi svojo miroljubnost, doma pa pripravljati vojno. Že samo s tem pritiskom na vse države; da se nobena ni upala iz strahu pred svetovnim mnenjem zagovarjati vojne, je Društvo narodov dovolj upravičilo svoj obstoj.
Ce nič drugega, so morale vse velesile v&led ženevskega mnenja vsaj paradirati s *vojo dobro voljo za mir. Če ne bo več imelo ženevsko mnenje moči, potem odpade tudi zadnja obzirnost, potem ne bo dobre volje niti toliko, da bi se mogla z njo uganjati hinavščina. Vojna bo postala moralni argument in le prekmalu bodo Ha rodi začutili vso pezo tega ubijajočega argumenta.
Ni idealna tvorba Društvo narodov in marsikatera kritika te institucije je čisto upravičena. Toda če ne more niti tako na vse strani obzirna ustanova združiti narode vsaj v formalni skupnosti, katera druga ustanova naj to doseže! Če propade Društvo narodov, kdo pa naj še potem veruje v možnost sodelovanja narodov, kdo naj zaustavi oni plaz brezobzirnega imperializma, ki bo pohodil in razrušil Evropo. Nobena pogodba ne bo več veljala, če ne bo surova sila za njo, nobena pravica človeka in naroda ne bo več veljavna, če se ne bo mogla opreti na najbolj smrtonosno orožje. Začela se bo sistematična priprava na tako krvavi ples, da bi morala že <lanes biti ljudi groza pred to nesrečo.
Ni več volje za politično sodelovanje narodov, ni več volje za njih gospodarsko sodelovanj6 in sedaj ponehuje še volja za občečloveško skupnost. V takšnem položaju je več ko nujno, da vsak narod ohrani vsaj toliko dobre volje, da se vsaj vse Njegove sile združijo v eni smeri, da se Omogoči maksimum efekta vseh njegovih sil. V takšnem položaju je zlasti za majhen Uarod edina rešitev, da si doma uredi vse Jako popolno, da bo mogel z vso svojo silo “raniti svoje pravice.
Vedno jasnejša postaja tako dolžnost, da Moramo s forsiranim tempom urediti vsa Notranja vprašanja in to je eden vzrokov,
da venomer opozarjamo na važnost ureditve gospodarskih vprašanj. Kajti od ureditve teh vprašanj je šele odvisno, če bo tolikokrat povdarjeno sodelovanje vseh sil v narodu le fraza ali pa postane realnost, ki bo dvignila vse naše narodno življenje. Po svetu se pripravljajo veliki dogodki in
zato ne smemo biti malenkostni, zato moramo najti pot, da zberemo v pravem času vse svoje sile in da bomo s tem močni, da se zavarujemo pred vsakim presenečenjem.
Naj povsodi po svetu dobra volja izgine, pri nas in za naš narod mora ostati!
I/eiiki fyostp.<>dazsUi pc&fycatn vlade-
V	sredo zvečer je na seji poslancev in senatorjev JNS podal predsednik vlade dr. Srikie velik gospodarski program svoje vlade. Ob zaključku lista moremo le na kratko poročati o glavnih smernicah tega programa, obširneje pa storimo to prihodnjič.
Program vlade dr. Srškiča se deli na štiri dele. Predvsem pomeni definitivno ureditev kmečkih dolgov. Vsi kmečki dolgovi sc morajo plačati, vendar pa so dovoljene razne olajšave, zlasti pri obrestni meri. Po programu bodo dolgovi plačani v 12 letih pri povprečnem obresto-vanju po 3’54% zasebnikom in po 6-02 % denarnim zavodom'. Za kmečke upnike so dovoljene posebne ugodnosti.
Sanacija denarnih zavodov je drugi del vladnega programa in je v zvezi z ureditvijo kmečkih dolgov. Denarni zavodi bodo smeli svoje konvertirane kmečke dolgove lombardirati ali eskontirati v višini do 30% pri drž. ali privilegiranih zavo-
dih.	Vlada je v ta namen za dobo 3 let te nove kredite zavarovala z zneskom 1 milijarde Din. Poskrbljeno pa je, da ne nastane niti najmanjša inflacija, ker je vlada odločno in brezpogojno proti vsaki inflaciji.
Zaščita denarnih zavodov mora po dveh letih prenehati. Za denarne zavode, ki so sicer aktivni, toda le nelikvidni, se izdajo posebne uredbe, ki bodo predpisale prehod iz sedanjega zaščitenega stanja v normalno. Zavodi pa, ki so pasivni morajo prenehati in le v izjemnih primerih more
trgovinski minister predpisati, kako se izvede njih sanacija. V ta namen bodo izdane za denarni zavod čisto določene olajšave.
Tretji del vladnega programa določa, da se neha doba podeljevanja podpor, temveč se bo brezposelnost omilila z javnimi deli. Za vse banovine je izdelala vlada načrt za javna dela in v ta namen bo dala 50 milijonov. Sestavijo se nadalje posebni odbori za javna dela. Za financiranje teh del pa se ustanovi državni fond, v katerega se stekajo ta sredstva: 1. dotacije države; 2. terjatve države za podporo za prehrano; 3. trošarina od bencina, 50 Din od 100 kg mešanega, 200 Din od 100 kg čistega (mešanje bencina z alkoholom ni več obvezno) in 4. trošarine za cement v višini 15 Din za 100 kg, ceno cementa pa minister za trgovino maksimira. Ustanove pa se tudi posebni banovinski odbori za javna dela.
V	četrtem delu vladnega programa se rešujejo druga važna vprašanja, predvsem vprašanje obrestne mere in je vlada že v pogajanjih z Narodno banko, da se zniža njena eskontna obrestna mera na 6-5 do 1%.
Nadalje je napovedal predsednik vlade, da se bodo s posebno uredbo prepovedali karteli in da je tudi že gotov bančni zakon.
Cilj vladnega programa je, kakor je dejal predsednik vlade v svojih zaključnih besedah, da se negotovost in zmedenost v gospodarskih odnošajili neha.
(/fteačoHfe UmetkiU dataav
Treba je preprečiti, da ne bo kmet brez kredita
V	zadnjem času se v domačih in tudd tujih listih mnogo piše o novi ureditvi kmečkih dolgov v Jugoslaviji. Tako poroda »Neue Freie Presse«, da se namerava iz-'vesti nova ureditev na ta način, da se prično kmečki dolgovi odplačevati z novembrom, 1934 in da se morajo potem v 15 letih plačati. Skupno bi se za obresti in amortizacijo odplačevalo na leto okoli 7 odstotkov.
»Narodno blagostanje« poroča o druge.n načrtu za ureditev kmečkih dolgov, ki <?a je izdelal dr. Vlada Markovič. V glavnem določa ta načrt: Od zaščite se izvzamejo kmečka dolgovi, narejeni po 20. aprilu 1932, dalje dolgovi aa dobavljeno blago od trgovcev in zadrug, dolgovi obrtnikom in kmetom, dolgovi denarnim1 zavodom v višini do 1500 Din ,in dolgovi, ki znašajo več ko '60 odstotkov vrednosti kmečkega posestva. Nadalje se izvzemajo od zaščite vsi dolgovi Narodni banki, Priv. agrarni banki in Drž. hipotekarni banki. Vsii drugi dolgovi pa se spiremene v dve vrsti. V prvo skupino spadajo denarni zavodi im hranilnice, katerim se morajo dolgovi odplačati v 7 letih pri 10-odstotnem obrestovali ju, v drugo skupino pa visi zasebniki, ki morajo dobiti svoja posojila povrnjena v 10 letih pri 6-cdstotnem obrestovanju.
»Narodno blagostanje« Markovičev načrt odklanja, ker bi pomenil ta načrt nove tež-koče za vse denarne zavode.
Drug predlog, ki je bil že predlagan to spomlad, je predlog bivšega pomočnika finančnega ministra dr. Plavšiča. Ta predlaga, da se vsi kmečki dolgovi plačajo s posebnimi obveznicami, ki bi bile pravi državni denar. Denarni zavodi bi s te.n postali takoj likvidni. Kmetje bii odplačevali te dolgove s 4% letno amortizacijo, obresti ne bi plačevali nobenih. Ves ta de-
nar bi se stekal v nov amortizacijski zavod, ki: bi v kratkem zbral tako velika sredstva, da bi mogel financirati industrijo, čeprav bi vsako leto tudi odplačeval del kemčkih dolgov. Je to velikopotezen načrt, ki ima v sebi mnogo dobrega, ki pa skoraj gotovo ne bo izveden, ker se mu očiita, da vodi v inflacijo.
Je pa še cela vrsta drugih predlogov, na katere pa se tu ne moremo ozirati, ker bi zašili predaleč. Vsi ti predlogi so večinoma zgrajeni vedno na drugih načelih, le predlogi, ki izhajajo iz vrst gospodarstva so skoraj vedno enaki in se skoraj nič ne razlikujejo, pa naj prihajajo iz Slovenije ali i;z južne Srbije. Dokaz, da bo ti predlogi v resnici utemeljeni in vredni največjega upoštevanja.
In prvo načelo, ki ga izrekajo gospodarski krogi je, da ne sme biti nobene ureditve vprašam ja dolgov, Id bi bila v kori it le enemu stanu, drugim pa škodovala. Ker je to načelo izrekel v svojem znanem govoru v skupščini tudi predsednik vlade, upamo, da bo to načelo tudi v polni meri upoštevano. Zaradi kmečkega moratorija ne sme biti oškodovan ne trgovec, ne obrtnik in ne industrialec. Prav tako pa tudi ne sime kme:fci moratorij uničevati! denarnih zavodov. Če se že prizma kmetovalcu v sili moratorij, potem sime biti ta le čisto individualen in le za investicijske kredite.
Z moratorijem si sme pomagati samo kmetovalec, ki je prišel brez lastne krivde v stisko, ki ima voljo, da povrne svoj dolg, a ga vsled slabe žetve, elementarnih nezgod ali drugih nesreč ne more. Nikakor pa ne sime dajati zaščita kmečkih dolgov potuhe, da ne bi plačali dolgov niti omi, ki bi jih mogli, a ki zlorabljajo sedanji zakon.
Tu je zlasti omeniti ono že zločinsko* demagogijo, kji govori kmetom, da jim sploh' ne bo treba, več plačati dolgov. Notranji minister je sicer proti tej demagogiji že odločno nastopil, potrebno pa je, da besedilo novega zakona to demagogijo sploh one-mogoči. Zato bi se moral glasiti prvi člen novega zakona, da se 'morajo vsi dolgovi plačati in da bo pravica upnika na vsak način varovama.
To je tudi v interesu kmeta samega. Že itak je moratorij izpodkopal kmetu krer
dii,	če bi se še enkrat napravili ta ne vare.) eksperiment, potem je za vselej konec kmečkega, kredita. To pa pomeni, da je potem nemogoč sploh vsak napredek kmetijstva, ker ne bo kmet niiikdar več dobil kredita za investicije, ali pa le po tako oderuških obrestih, da bo kredit zanj predrag. Vsako cimajamje zaupanja v plačljivost kmečkih dolgov vodi nujno k podražitvi kmečkih posojil in vsak poskus -znižati kmetu obrestno mero za posojila bo žalostno propadel, če se bo z napačno zaščito ubijala vera v plačljivost kmečkih dolgov. Zato je treba gledati na to, da se kmetovalcu kredit utrdi, da bo zopet veljalo posojilo na zemljo, kot najbolj varno posojilo. Samo ona ureditev kmečkih dolgov bo zato v resnici dobra, ki bo zagotovila kmetovalcu mjegov kredit. S splošnim moratorijem se to pač ne more zgoditi in zato bi bil čas, da se ta moratorij že enkrat odpra vi.
A pni ureditvi kmeSkih dolgov se je ozirati tudi na denarne zavode. Tisto mnenje, da bi bili denarni zavodi same pijanke, je tako smešno in tako otročje naivno, da se sploh ne bi smelo nikdar in nikjer pokazati. Naši denarni zavodi so izvedli oprostitev kmeta, od oderuhov, naši denarni zavodi so bili kmetu v pomoč in zato res niso zaslužili, da bi bili tepeni pod naslovom zaščite kmeta. To velja zlasti »a vse nase kreditne 'Zadruge, ki so s svojim cenenim kreditom naravnost omogočile napredek kmetijstva.
Kmečki dolgovi se morajo urediti na. ta način, da bo zmanjšana kriza zaupanja, da bodo denarni zavodi mogli zopet računati s 100-odstotno' vrednostjo kmečkih dolgov, da bo le dobrim kmetovalcem pomagamo in da se zopet približamo normalnim razmeram. Zato nobenih eksperimentov več, temveč besedo gospodarskim slojem, med katerumi je tudi kmetovalec in ne na zadnjem mestu.
Težave s šolskimi knjigami
Pod naslovom »Nova, popravljena izdaja« čitamo v »Politiki« to mično zgodbico:
»Svojemu sinu semi kupila za drugi gimnazijski razred samo nove knjige. Ko smo odprli eno teh novih knjig, smo našli listek, na katerem je bilo natiskano to-ie:
,Opomba. Vsled pomote kartografa je na priloženi karti napačno vrisana meja Trajanovih osvojitev v Mezopotamiji; verjetno je, da so Rimljani imeli že pred Trajanom del Mezopotamije v posesti Ta napaka se bo naravno v prihodnji izdaji popravila.1
Če grem k trgovcu in kupim nogavice,' me trgovec vedno opozori in pravi. Gospa, ta par ima majhno napako in velja zato samo 25 dinarjev mesto 60. Morani vas na to opozoriti.
Pri nakupu šolske knjige pa nihče ne opozori, da so v njej velike napake, ki se popravljajo s posebnimi listki. Seveda pa mi bila cena šolske knjige manjšaj čeprav ima knjiga napako.
Prihodnje šolsko leto pride v drugi gimnazijski razred moja hčerka. Že sedaj vem, da ne bo mogla uporabljati knjige, ki sem jo letos kupila za brata. Kajti prihodnje leto se bo pojavila »nova popravljena izdaja« šolske knjige, ki jo bo moral nabaviti vsak učenec.
Mizerija s šolskimi knjigami postaja res že neznosna, im je že nezaslišano, kako »e staršem delajo po nepotrebnem stroški. Tudi s šolskimi knjigami se poostruje gospodarska stiiska. In brez potrebe!
UacieU
O slabih straneh kartelov se je v naših časopisih že dosti 'pisalo. Prezreti pa ne smemo, da imajo karteli; tudi svoje dobre narodnogospodarske vzgojne strani. Da je tako, nam dokazuje novi nemški zakon o ustanovitvi prisilnih kartelov z dne 15. julija 1933. Zakon je izšel po potrebi. Državna uprava je namreč sama spoznala, da v tej gospodarski krizi ne more zagotoviti obstanka nekaterim panogam svoje industrije drugače, kakor z ustanovitvijo prisilnih kartelov, če se izkaže zanje potreba. Zakon kot tak je okvirni zakon, ki daje državnemu gospodarskemu miinist-stvu pravico, da more v svrho ureditve tržnih razmer podjetja združiti v sindikate, kartele, konvencije ali jih s sličnimi pogodbami vezati ali pa jih šiloma priključiti k podobnim že obstoječim skupnim organizacijam, če se mu zdi to združenje ali ta priklop potreben z ozirom na pravice prizadetih podjetij kakor tudi občnega gospodarstva in občne koristi. Zanimivo je, da zakon izrečno ustanavlja možnost prepovedi, da se v panogah, za katere so se ustanovili prisilni karteli, za gotovo dobo ne smejo ustanavljati brez privoljenja državnega gospodarskega ministrstva nova podjetja istih panog, miti se ne smejo tekom dobe obstoječa podjetja razširiti v obsegu, delokrogu in delazmožnosti.
Za podjetja, ki kršijo kartelne dogovore, so predvidene redne globe v neomejeni izmeri, ki jih 'izreka posebno kartelno sodišče. Nemški listi povprek priznavajo, da so bile dane z uvedbo tega zakona nove smernice za razvoj nemškega gospodarstva. Karteli so že itak večinoma otroci potrebe. Nove nemške prisilne kartele pa moramo označiti kot otroke gospodarske krize.
Kar se tvorbe, notranje ureditve in obsega kartelov tiče, daje nemški zakon gospodarstvu popolnoma prosto pot. To je radi tega prikladno, ker so vzroki, ki. so morali dovesti do ustanovitve prisilnih
kartelov, zelo različni. Med prvimi je bila dne 7. oktobra 1933 prisilno kartelirana nemška žična 'industrija. Kartelne določbe določajo vsakemu podjetju te panoge kaj sme in kaj ne sme proizvajati in da zlasti ne sme začeti s proizvajanjem predmetov, ki jih dostlej še ni proizvajal. Iz tega raz-vidirno, da je odločujočim krogom v tem primeru največ na tem, da se ustanovi v žični industriji stacijonarno stanje. Bistveno širša so kartelna določila pri prisilnem kartelu proizvajaloev konzerviranega mleka. Tu vsebujejo kartelna določila točne proizvodne predpise in razen tega določilo o vnovčen ju proizvodov in določilo o možnosti kontingentaoije proizvodov. Kartelni dogovor ustanavlja tudi obvezne prodajne cene Na isti podlagi se sedaj pripravlja ustanovitev kartela za proizvajalce porcelanaste posode. "Pri vseh teh tvorbah gre za zaščito malih podjetnikov, ki jim je v tej svetovni krizi zbog medsebojne konkurence ogrožen obstanek. Pri tej organizaciji malih podjetij je država samo sledila veliki industriji (železo, papir itd. i, ki je iz istih razlogov že preje spoznala potrebo, da se kartelira.
Nekaj sličnega opažamo tudi v Avstriji, ki je n- pr. pred nedavnim časom sama zahtevala, da se vse tvomice lepenke karteli ra j o in zagrozila, da tvornioe, ki se ne bi hotele kartelirati, ne morejo postati deležne izvoznih bonifikacij. Avstrijska državna uprava je s tem očitno hotela napraviti konec vednemu zniževanju cen pod proizvodne stroške, ki je bilo v tekoiei.i letu za avstrijsko papirno industrijo katastrofalno.
Iz vrst odločilnih krogov čujerno, da bo, sledeč potreba časa tudi pri nas vlada v j najkrajšem času predložila Narodni skupščini osnutek zakona o kartelih. Je ta zakon že skrajno potreben in bo v korist vsemu gospodarstvu, če se bodo z njim dobre strani kartelov pospeševale, slabe pa (izločile.
Izlet v Beograd odpovedan. Vzrok - sosedska ljubosumnost. Nekaj o našem izvozu.
Dunaj, 19. novembra.
Naznanjeni izlet dunajskih in sploh avstrijskih gospodarskih krogov, ki je Lil sprva določen že na dan 9. t. m., potem odložen na 23. novembra — je končno moral biti definitivno odpovedan, — kajti >es ware zu schon gevveseuk. Priglasilo se je namreč nad 100 najodličnejših predetavi-teljev avstrijskih gospodarskih krogov, med temi trije bivši kancelarji, podkance-4 ar ji, več ministrov, več predsednikov vseli možnih zbornic in korporacij, tako da bi mogli s ponosom reči: vsa avstrijska iu-dustnija, vse trgovske korporacije, ki nekaj štejejo, so bile zastopane. — Ali zdi se, da so se pojavile zakulisne sdle doma in •izza meje, ki so vprašale: zakaj ravno Jugoslaviji takšna pozornost? Kaj to pomeni? In ti pomisleki so bili tako močni, da je bilo treba potovanje odpovedati in misliti na poznejše čase, ko 1k> prirediti take izlete povsem na tihem... Ako hi tukaj hoteli, bi bilo udeležencev tudi 300, ali v Beogradu so želeli, da bodi število bolj omejeno, zastopano pa naj bo, kar v Avstriji nekaj šteje. In tako je bilo, ali žal, morali so vse skupaj odpovedati.
Letošnji izvo* našega sadja končuje z vplikim razočaranjem. Češpelj je že še bilo za silo, ali komaj tretjina od lanskih. Vendar pa so biile cene boljše od lani. Od 160 dovoljenih vagonov grozdja jih je bilo doslej pet. Kakšno smolo smo imeli, naj služi v dokaz ta primer: Ker ni bilo grozdja v običajnih krajih (Karlovci, Novi Sad, Smederevo, Arandjelovac), se nam je bilo posrečilo letos odkriti čisto nove vinograde v Hercegovini, kjer je bilo okrog 100 vagonov posebne vrste lepega in dobrega grozdja, ki še ni bilo nikdar izvažamo na Dunaj. Ljudje so bili vajeni doslej, da za vino niti dva dinarja niso dobivali, a za letos bi prejeli več za samo grozdje, pa »mo poskrbeli, da je došel iz Broda podjeten mož z 10.000 koški im šestimi pako-valci na lice mesta. Kar je pričel tisti oktobrski dež, ki je trajal štiri dmii, na to je posijalo solnoe in napito grozdje je vse popokalo. Niti enega vagona nismo dobili. ž jzabolkami je tpdi komec, še pred-mo je kaj -začelo. V Sloveniji je bilo komaj 30% lanske letine. Ali zdi se, da se je polotila naših ljudi čudna špekulacija.
Hranijo namreč jabolka za — še boljše kupčije, ki jih mislijo dočakati. — Toda nevarnost je, da se vsi špekulanti hudo prevalijo. Ne računajo na amerikanska jabolka, ki že prihajajo. Ta teden so prodajali krasna jabolka na drobno po 72 grošev, ali po priliki toliko, kolikor bi stala jugoslovanska po sedanjih ponudbah na — debelo. Tukaj sicer pričakujejo, da se prvi naval ameriških jabolk kmalu poleže in da bodo cene zato tudi za naše blago ugodnejše, — toda utegnejo se vsi vkup tudi varati, in tedaj bo špekulacija naših izvoznikov zaman. Zato: bolje drži, nego lovi ga. Z jabolkami ni špekulacije! — Sicer pa so tudi res neopravičene cene, ki jih pri nas zahtevajo. Lani niso mogli naši prejeli niti po dinarju, letos pa vidimo ponudbe kar po — 6 dinarjev franko državna meja. Vse, kar je prav. Nekateri nakupovalci računajo kar na celo premoženje dobička pri vsakem vagenu. Ako se taki opečejo, jim bo le prav! 0 takih posameznostih bom še poročal v pouk tudi kmetovalcem.
Izvoz naše živine v Avstrijo je odvisen od dovoljenega kontingenta, ki ga od tedna do tedna menjajo in najraje skrčujejo. Zadnje čase vlada velika jeza med izvozniki ,Ln uvozniki, kajti kontingent „e bil prav čudno omejen, a ostanek še bolj čudno razdeljen Na intervencijo — pa so obljubili, da bodo vsi zaostali kontingenti v decembru ali januarju dopolnjeni...
Izvoz prašičev im volov je zaostal tudi radi ogromnih dovozov perutnine, ki so je navozili na Dunaj toliko, kolikor doslej še nikoli. Zato so bile cene take, da naši izvozniki niso mogli biti zadovoljni.
A. G-k.
ZBIRANJE SAJ ZA IZVOZ
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu sporoča, da se zanima neka tvrdka na Poljskem za nakup saj, ki jih potrebuje za izdelavo ogljenih elektrod za električne plamene in električne žepne baterije. Ako bi se katera tvrdka zanimala za izvoz takih saj, naj sporoči svoj točen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Pzave besede
»Privredni preglede piše:
»Težko onim, ki niso v svojem življenju trpeli, ker težko prenesejo udarce usode. To so razvajenci starišev in ukolice, ki si domišljajo, da je vse na tem svetu določeno njim za uživanje in v prosto razpolaganje. Takšni so zlasti otroci bogatih starišev. Oni so tako pomehkuženi vsled nepravilne vzgoje, da podležejo ob prvem udarcu usode. Ali se ni pred kratkim obesil mladenič nepolnih dvajsetih let, kateremu so bogati stariši izpolnili vsako željo, ker je bil edinec. A ko se mu ni hotelo, da bi nekaj izvršil, se je obesil.
Revščina in pomanjkanje okrepe človeka, dočirn ga bogastvo in preobilica navadno pomehkužita. Razvajenci le redko ohranijo podedovano premoženje, reveži pa samo s svojimi petimi prsti ustvarjajo premoženja. Zato je treba v bogati rodbini privajati otroke na priprosto življenje in ne izpolniti vsake želje. Nič ni bolj pogubno za otroke, kakor to, če se stariši hvalijo, da so njih otroci popolnoma preskrbljeni in da nikdar v življenju ne bodo poznali pomanjkanja. Ni na svetu tako velikega premoženja, ki ga ne bi bilo mogoče potrošiti ali zapraviti, če pride v lahkomiselne roke. Ni treba živeti le za denar in premoženje. Toda podedovano premoženje je treba spoštovati in ga hraniti kot svetinjo ter ga po možnosti še povečati. Tega pa ni pričakovati od otrok, ki so rojeni v preobilici in ki jih je preobilica spremljala v hiši in družbi.
Židovsko pleme je lepa izjema. Židovski otroci so že zgodaj in dobro vpeljani v življenje in v posel. Pri delu in misleči na delo, nimajo časa za fantaziranje in v njihovih glavah ne nastajajo zaradi ničvrednih stvari nerešena vprašanja, ki se jim drugi skušajo izogniti le s samomorom ali pa z ubojem.<
/A
Klimi
vSdl Vlirl- jlO
k
ali Ki# „
ym//c
najicUdmjh
KUfARNAfT-DEU
11UB1/)AHADAIMAIIH0VAU
IZČRPEN ČLANEK 0 JUGOSLAVIJI V BELGIJSKI REVIJI
Oktobrska številka ugledne in že pred vojno izhajajoče belgijske revije »L’ Ex-pansicn Belge et Expostati;on Reunies« objavlja na uvodnem mestu lep in zelo vestno sestavljen članek o Jugoslaviji. Članek v tej ugledni revi;ji, ki izhaja pod pokroviteljstvom belgijskega zunanjega ministra in osrednjega odbora belgijskih industri-jalcev, bo brez dvoma v vsej Belgiji zelo dvignil zanimanje za Jugoslavijo. Saj je »L’ Expansdon Belge et Expostation Rču-niesc ena najuglednejših belgijskih gospodarskih mesečnikov, ki pa posveča vso pozornost tudi vsem znanstvenim, kulturnim, umetniškim in socialnim problemom Belgije-
Članek o Jugoslaviji je bogato ilustriran in s točnimri podatki dobro podkrepljen. Najprej podaja kratek zemljepisni pregled Jugoslavije in njen notranje politični ustroj. Nato navaja vsa belgijska zastopstva v Jugoslaviji in vsa jugoslov. v Belgiji. Opozarjamo posebej na Belgijsko-jugo-slovansko trg. zbornico, ki ima svoj sedež v Bruslju, Avenue des Nations 66.
Nato navaja članek pregled agrarne produkcije Jugoslavije in izvoz njenih deželnih pridelkov. Prav tako izčrpno poroča tudi o industrijski in rudarski produkciji Jugoslavije. Po kratkem pregledu denar-stva (v glavnem v Beogradu) podaja kratke podatke o jugoslovanski carini, o trgovinskih običajih in nato poroča obširno o jugoslovanski zunanji trgovini. Posebno podrobno poroča o zunanji trgovini z Belgijo, napraim kateri je Jugoslavija visoko aktivna. Seveda pa bi bilo treba jugoslo-vansko-belgijske odnošaje še znatno poglobiti.
Članek v ugledni belgijski reviji dobro služi Jugoslaviji in zato priznanje vsem, ki eo omogočili njegovo objavo.
$><nKtu
N<
D
E
di
m
i št d< B in sl vi Zi
ii P
Iv
ii
g
b
ti
Jugoslovenska delavna stranka se je pri družila Janjičevi radikalno socialni stran' ki. Tudi Vidovič s svojim eti ni m gibanjei: se je pridružil Janjičevi stranki.
Bolgarski listi pišejo, da je položaj Mu šanove vlade omajan in da bi mogla pasti na vprašanju ureditve kmečkih dolgov.
Rumunskj parlament je razpuščen. Volitve v parlament bodo dne 20. decembra v senat pa dne 28. decembra. Novi parla ment se sestane dne 10. januarja.
Grška vladna kriza je rešena in so pre®2 klicali demisijo vsi trije ministri, ki sol)P demisionirali vsled amnestije povzročite-" ljev zadnjega pu a generala Plastirasa.
Italijanski tisk je pričel kampanjo proti Društvu narodov, češ da je odveč. Sodijo, da ni izključeno, da bi še Italija izstopila iz Društva narodov ter s tem izsilila, da dobi pakt štirih večji pomen.
Reorgamizaeijo Društva narodov zahteva Italija in sicer v tem smislu, da ne bi več tvorila Versajska pogodba osnovo Društva narodov. Odpadle naj bi tudi vse vojne sankcije, ki jih določa čl. 16 pakta o Društvu narodov. S tem bi bilo omogočeno sodelovanje Nemčije v Društvu narodov.
Generalni tajnik Društva narodov Avo-nol je obiskal Mussolinija, kateremu je skušal dokazati, da bi se mogli njegovi načrti izvesti tudi v okviru Društva narodov.
Razorožitvena konferenca bo odgodeua-
ker je Francija odločno odklonila separatno manjšo konferenco, ki naj bd bila v San Remu. Po italijanskem predlogu naj bi pni tej konferenci sodelovala tudi Nemčija.
Zasedanje angleškega parlamenta je otvoril kralj s prestolnim govorom, v katerem je naglašal, da bo skušala angleška vlada z vsemi sredstvi ohraniti mir in omogočiti rešitev razorožatvenega vprašanja. Nadalje se je dotaknil vprašanja Indije ter govoril o potrebniih ukrepih za omiljen je brezposelnosti in zboljšanja zunanje trgovine.
Pogodba o nenapadanju bo podpisana
inied. sovjetsko Husi jo in U. S. A. V MoskV'
so že besedilo pogodbe odobrili.
Ožje volitve bodo prihodnjo nejcljo v Španiji v 164 okrajih. Lerroux se prizadeva, da doseže za nedeljske volitve blok vseh republikanskih levih strank.
Notranji minister, ki ni bil več izvoljen, je navedel volivne rezultate: Izvoljenih le bilo 92 poslancev kat. akcije in agrarce •
48 radikalov, 30 katalonskih levičarjev, 19 socialistov, 13 nacionalistov iz Baske, 10 ligašev, 8 tradicionalistov in poslancev sedmih drugih strank 24.
Bivši ministrski predsednik Lerroux j<> •izjavil, da je pri nedeljskih volitvah propadla levica vsled preostrih ukrepov proti cerkvi in drugih preradikalnih novotarij in zaradi ženske volivne pravice.
V Španiji je bilo proglašeno obsedno stanje, ker se vlada boji, da bi desničar ske stranke po svoji veLiiki volivni zmagi proglasile monarhijo.
Nove kredite za ameriško mornarico je zahteval državni podtajnik Swanson. Ameriška vojna mornarica naj bi se povečala za 5300 pomorščakov in 2000 mož mornariške infanterije.
Protihabsburške demonstracije so prLre-diili v Budapešti študentje v protest proti proslavi 21. rojstnega dne Karlovega sin« Otona.
Bivšega japonskega predsednika vlade barona Vakasukija je skušal zabosti znani japonski boksač Nogusi, ker je Vakasuki na londonski pomorski konferenci pristal na omejitev japonske mornarice.
Nemška vlada je zaplenila imetje učenjaka Einsteina.
Južno-afriška unija je sklenila z velikimi italijanskimi paroplovnimi družbami dogovor, po katerem dobe te družbe od unije 180.000 funtov letne subvencije, če bo 18 njihovih parnikov vršilo obalno službo v območju unije. Poleg tega morata osebno službo opravljati dva potniška parnika, ki imata 20.000 ton nosnosti. Vozila bosta il Kapstadta v Genuo. Iz Trsta pa morajo voziti trije tovorni parniki z 11.000 tonami-
Dve novi tekstilni tvornicj ustanove < Kamniku. »Jugopamukc, last dveh Cehov*. Im izdelovala frotirke, kopalne plašče ii1 podobno blago. »Vesna«, last dveh Kam* ničanov, pa se bo bavila z drugo panog0 tekstilne industrije. Že zdaj deluje v Kaflr niku »Jugobarvarpa« g. Biške, ki že d°' biva mnogo dela od tekstilnih industrij ' Kranju.
NOVA ORGANIZACIJA TRGOVINSKIH IN INDUSTRIJSKIH ZBORNIC V RU-MUNIJI
Rumunskoi ministrstvo za trgovino in industrijo pripravlja zakonski; načrt o spremembi organizacije trge vinskih in iudu-trijskih zbornic. 'Predvsem se bo znižalo 'število zbornic od 48 na 15. Še nadalje bodo ostale samo zbornice, id se nahajajo v Bukarešti;, v glavnih pokrajinskih mestih in najvažnejših donavskih in morskih pristaniščih, vse druge zbornice pa se odpravijo. Namen te redukcije zbornic je, da se zmanjšajo upravni stroški. Zveza trgovskih in industrijskih zbornic bo obstojala še naprej in bc vcdiila delovanje vseh zbornic. Z nevim zakonom se bo tudi poenostavilo cslovanje zbornic in uvedle enotne tak.se v vseh zborr:cah. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava rizvesti tudi reorganizacijo romunskih zbornic v tujini, da bi so zboljšali trgovinski stiki Runmmije s tujino.
SOVJETI SO PLAČALI VELIK DEL SVOJIH DOLGOV
Vsled bližnjih ameriško-sovjetskih pogajanj za nova posojila Rusiji, so zelo narasli ruski papirji v vrednosti. Ce so morali sovjeti trpeti, da se jim je še v začetku septembru zaračunalo od negarantiranih menic po 21 do 22 odstotkov obresti, se zahteva sedaj le 16 odstotkov. Obrestna mera za menice, za katere jamči Nemčija, pa je padla od 12 na 9 do 10 odstotkov. Kako zelo se je zboljšal položaj za sovjete se vidi najbolj iz dejstva, da so morali sovjeti °b Tusko-angleškem konfliktu obrestovati svoje dolgove celo po 29 odstotkov. Položaj pa se je za sovjete zboljšal tudi vsled lega, ker so sovjeti plačali mnogo svojih dolgov. Tako se je sovjetski dolg Nemo:ji zmanjšal za 500 na 700 milijonov mara. Vse sovjetske obveze do tujine se cenijo sedaj na 1*74 milijarde mark, dočim so pred enim letom znašale še dve in pol milijardi.
Zelo pa so padla raška naročila Nemčiji in s cer od 420 na 150 milijonov mark. Večino teh naročil je dobila Avstrija. Gre za nabavo strojev in nekaterih posebnih ?z-delkov. Verjetno pa je, do dobi Avstrija §*> 'ova naročila in bodo v ta namen v krat-4'ain odpotovali zastopniki avstrijske industrije v Rusijo. — Tudi na Češkoslovaškem je vedno močnejše stremljenje, da se sklene z Rusijo nova trgovinska pogodba, da bi dobila češkoslovaška industrija novih naročil.
CtdMi prateh,&
SPORAZUM 0 GRŠKIH DOLGOVIH
Med grško vlado in zastopniki angleških Upnikov je bil sklenjen sporazum o gr-ikih zunanjih dolgovih. Do konca leta bo Splačala Grčija svojim zunanjim upnikom le 27 odstotkov dbresti. Vse obresti, ki bi Jih morala plačati Grčija za tuje dolgove, znašajo; 2-76 milijonov funtov, 3’38 milijonov dolarjev, 4‘13 milijonov francoskih bunkov in 7’15 milijonov švicarskih frankov, kar znaša skupno 2.210 milijonov grških drahem. V grškem letošnjem proračunu je bilo predvideno za obrestovanje tujih dolgov 1.121 milijonov dahem, po novem sporazumu pa treba Grčiji plačati le 608 milijonov in bo torej Grčija prihranila polovico na obrestih za tuje dolgove.
FRANCIJA ODPRAVI PLURALNE DELNICE
>Journal Officiel« objavlja zakonski načrt o odpravi pluralnih delnic, v bodoče ima vsak delničar le toliko glasov, kolikor kapitala zastopa. Izjemoma bodo dovoljene še delnice z dvojnim številom glasov, če gre za delnice na ime in so te že »ajrnanj dve leti v posesti enega imetnika. V dveh letih se morajo pravila vseh delniških družb prilagoditi novemu načrtu.
HtzaktiZni	nasveti.
Izkušnja
Ako trgovec pozna stranko osebno, prav lahko presodi, kaj stranka potrebuje in kaj lahko kupi in koliko more plačati. Druga e pa je, če prodajalcu stranka ni osebno znana. Zunanjost stranke ni vedno odločilna za presojo, kar je moral ugotoviti prodajalec, ki je na vprašanje nekega bot j skran.no oblečenega kupca: kaj stane blago, ki ga je črnel pred seboj na mizi, odgovoril, da bi bilo najbrže predrago za njega. Kupec pa je nato vprašal, če nima kaj boljšega in je tudi v resnici boljše blago kupil im plačal.
Izkušnja uči, da je treba stranki pokazati najprej ne najcenejšo 'vrsto blaga, temveč boljo vrsto. Ce stranka vidi dobro blago, večkrat izpremeni svojo namero in kupi boljše blago im ne ceneno, kakor je prvotno nameravala.
IV) izkušnjo naj ima prodajalec vedno na’ misli, ko začne streči stranki. Ne samo da zasluži trgovec pri boljšem blagu malenkost več, temveč je tudi stranka boljše odrezala, ker že pregovor pravi, da kar je poceni, je navadno drago.
Svetuj stranki nepristransko in pravilno, da bo rada prihajala v trgovino.
Dodamo še ta nauk: Zastonj ne more nihče ničesar dajati, ali: dobro blago po primerni ceni mora dajati vsak reden trgovec.
Prava mera
Ljubi Bog je ustvaril ljudi postave velike in male, mršave in okrogle, sorazmernih i:n nerazmernih oblik itd., kar prodajalci dostikrat prav zelo občutijo pri vsakdanjem občevanju s svojimi cenjenimi odjemalkami. Kupovalki nekoliko premajhne postave ali dragi dozdevno s preveliko postavo, z nekaj preveliko nogo ali roko itd., je kaj neljubo, če se jo z vpraševanjem po številki velikosti ali na drug način spominja na ta njen nedostatek. Iz-vežbana prodajalka na prvi pogled ugane pravo velikostno številko in če je povsem gotova, prinese za malenkost preveliko številko. Katera prodajalka je tako navihana in ima tako izvežbano oko, da ugane brez povpraševanja primerno velikostno številko vsakega dela ženske opreme, ta je priljubljena pri vseh vrstah odjemalk in te rade hodijo k tej prodajalki.
Ljubke prodajalke, vežbajte svoja očesca v tem pravcu.
Praksa pravi tako
Predno naročiš znova katero blago, se moraš prepričati, koliko imaš še zaloge in kako se prodaja ta vrsta blaga. Privoščim vsakemu potočku dn zastopniku, da veliko preda, ali kupcu moram vseeno priporo-
Brzojavi: Kiispercoloniale Ljubljana Telefon št 2263
Ant. Krisper Coloniaie
Lastnih : Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CCSTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
rotna postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
ESsSi
JHSI
čati, da z novo naročbo blaga, katerega je še dot olj v zalogi, ne veže svojih sredstev, katerih mu lahko primanjkuje, ko bo moral plačati račun. Zaloga naj bo v razmerju s prometom in vedno majhna, ker se more \sak hip dopolniti.
Ne kupuj blaga v večji množini, katerega ne poznaš in ne 'veš, ali gre. Za po-skušnjo lahko naročiš malenkost.
Ne vrži nobene ponudbe v koš, temveč spravljaj vsako ponudbo. Uredi si oenike in ponudbe, da imaš stalen izkaz virov za dobave. Zanimaj se za oglase v svojem stanovskem glasilu.
Prodajalec bo morda navduševal za večji nakup z dokazovanjem, da to pri večjem odjemu napravi ugodnejšo ceno. Preračuni, koliko denarja bi moral vložiti v blago in če obresti ne znesejo toliko, kolikor popust na ceni. Ali ne potrebuješ morda drugje bolj nujno denar, alii ga kje drugje lahko z boljšim dobičkom porabiš.
Za naročila uporabljaj tiskovine, kakor jih je priporočal trgovski koledar trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Z naročili na takih obrazcih preprečiš, da bi se dobavitelj pozneje izgovarjal, da ni bilo naročilo točno in podobno.
Predno naročilo podpišeš,, še enkrat natančno preglej. Tak pregled je posebno potreben, predno podpišeš naročilo potniku ali zastopniku.
Več
laslužlia trgovcem !
To se venomer čuje iz vrst trgovcev. Mi smo pričeli. - Boljše blago Vam nudimo ceneje. Tudi zaslužite precej več.
Kupujte »URAN"- kremo
za lice.
»U It Al«, LJUBLJANA
Mesini trg
Konkurzi in prisilne poravnave.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imo-vini tvrdke »Express«, avtomobili, motocikli, kolesa, d. z o. z. v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Furlan Boris. Narok za sklepanje jioravnave dne 23. decembra ob 9, rok za oglasitev do 17. decembra.
Narok za prisilno poravnavo v zadevi Pavlina Franca v Ljubljani se določa na dan 16. decembra ob 11. pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140.
OBČNI ZBORI
II. redni letni občni zbor Gostilničarske pivovarne, d. d. Laško, bo v torek, dne 12. decembra ob 10. dop. v hotelu »Savinja« v Laškem, če bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zboir, ki je sklepčen ob vsakem številu delničarjev. Na dnevnem redu sta poročili upravnega in nadzornega odbora, odobritev bilance in volitev 3 članov nadzornega sveta in 3 namestnikov upravnega sveta.
Redni letni občni zbor »Tekstilane«, tovarne sukna, d. d. v Kočevju, bo dne 5. decembra ob 11. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih že-
leznie v Ljubljani sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe o dobavi 300 smolnatih bakelj, 450 gorilcev za petrolej, 10.000 kosov strešne opeke, 40 belilnih čopičev in 100 ma solinskega stekla. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Kanalizacijska dela se oddajo potom ofertne licitacije dne 25. novembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja slikarskih, električnih in ključavničarskih del v vojašnici »Kralja Petra I.« v Mariboru se bo vršila potom olertne licitacije dne 27. novembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji Karlovec se bo vršila potom olertne licitacije dne 27. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dne 26. novembra t. 1. bo pri Komandi 39. pešadijskega polka v Celju ustmena pogodba za dobavo 10.000 kg krompirja, 5000 kg zelja in 3000 kg čebule. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Stari avtomobili se prodajo na licitaciji dne 29. novembra t. 1. pri Avto-komandi II. armijske oblasti v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Kamnoseška dela na katedrali v Dja-kovu se oddajo potom pismene licitacije dne 30. novembra t. 1. pri Dijecezanskem računskem uradu v Djakovu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Bukov les in drva se prodajo potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 27. novembra t. 1. pri Direkciji šum v Ljubljani. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Zaga v Bohinjski Bistrici se odda v zakup potom lioitacije dne 30. novembra pri Direkciji šum v Ljubljani. (Ogilas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, natančnejša pojasnila pa dajeta Direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava v Boh. Bistrici.)
Gradbeni oddelek Direkcije državnih
železnic v Ljubljani sprejema do 28. novembra ponudbe o dobavi 1000 kg firneža in 1000 kub. metrov tolčenega gramoza.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 29. novembra ponudbe o dobavi
10.000	kg črne pločevine; do 7. decembra pa o dobavi 15.000 kg livarskega grafita.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. novembra ponudbe o dobavi 75 gostil za krogli-časte členke ogrev. cevi.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik
sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe o dobavi 200 metrov jeklenih verig.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 27. novembra ponudbe o dobavi 1200 kg žebljev, 24 železa, 400 stauferjevih ma-zalic in 1500- žag za kovino.
Direkcija	državnega	rudnika	Vrdnik
sprejema do 30. novembra ponudbe o dobavi ključavnic, šarnirjev, spojk itd.
Direkcija	državnega	rudnika	Kakanj
sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe o dobavi sedlarskih potrebščin, električnega materijala in tračnih varnostnih naprav.
Direkcija	državnega	rudnika	Vrdnik
sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe o dobavi 200 m* hrastovega lesa, 150 omotov krovne lepenke in 30.000 desk.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dr. Pirčeva
sladna Lava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Taše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pljo odrasli kot otroci z užitkom.
UniT. prol. dr. Milan Škerlj:
VleUai & izdaji (neme Ut cekw it* o.
vofan\u tcftOvUislUU Uvt\ify
II.	V trgovinskih knjigah
Naj v tej zvezi omenim še nekaj o voje-nju trgovinskih knjig. Menica (ček) se seveda vknjiži po svoji vsebini; če ji vsebina ni pravilna, bo vpis sicer po obliki lahko pravilen, nepravilna pa bo stvarna vsebina vpisa. Z nepravilnostjo tu ne mislim samo onih primerov, v katerih vsebina menice ne ustreza zakonu, nego tudi proste pomote, ki se pripete tudi najvest-nejšemu človeku, na pr. datum ali menična vsota se zapiše že v menici pomotno in prepiše se potem, povsem natančno, tudi v knjige. Možna pa je pomota pri knjiženju seveda tudi na osnovi povsem pravilne menice; škrat ima vmes svoje prste, v velikem podjetju je ob velikem številu vpisov izvestno število pomotnih neizogibno in ni ga niti, če nista dvomljivi sposobnost in dobra volja, jemati preveč resno, dasi treba skrbeti za to, da se število pomotnih vpisov čim bolj zniža in da se pomote čim prej odkrijejo in popravijo. Vprašanje je le, kako popravljati dejanski neizogibne pomotne vpise v knjigah.
Za ta del daje trgovinski zakonik povsem jasna negativna navodila: prvotna vsebina vpisa se ne sme s črtanjem ali na drug način napraviti nečitljiva, nič se ne
sme radirati niti se ne smejo napravljati take spremembe, za katere bi bilo negotovo, ali so se napravile pri prvotnem vpisovanju ali šele pozneje. Predrugačitve, ki ne nasprotujejo tem določbam, so torej dovoljene; kako naj se izvrše, uči nauk o knjigovodstvu. Tudi pri nepravilnih pre-drugačitvah v knjigah ne gre ne za vzrok pomote ne za namen spremembe, niti ne za način ali sredstvo, s katerim se vpis spreminja; za goli učinek gre, da vpisi v knjigo in s tem knjiga sama postanejo nezanesljivi, da knjige ne ustrezajo več svoji zakonski svrhi in določbi zakona, po kateri je trgovec dolžan voditi knjige, iz katerih se popolnoma vidita potek njegovih trgovinskih poslov in stanje njegove imo-vine. Če vsled nepravilnega popravljanja postanejo vpisi nejasni, če se vrše razure ali kemično uničevanje vpisov, knjiga ni več zanesljiva in ne ustreza svoji svrhi.
Vpisi v trgovinske in sploh v poslovne knjige vobče nimajo konstitutivne moči, t. j. z njimi se pravice in zaveze ne ustanavljajo, spreminjajo, uničujejo, marveč jim samo posvedočujejo postanek, spremembo, prestanek. V tem je bistvena razlika od konstitutivnih listin, kakršni sta menica in ček. Napačen vpis v knjige ne vzame menici veljave, s popravkom napačnega vpisa v knjigah neveljavna meni-
ca ne dobi moči. Knjige, vpisi v nje, so samo dokazno sredstvo. Ko pravim >sa-mo«, nočem reči, da je to nekaj malega, neznatnega. Baš obratno, trgovinske knjige so dokazno sredstvo čisto posebne vrste. Saj se sicer zasebne listine redno uporabljajo kot dokazilo zoper onega, ki jih je napisal, na trgovinske knjige se pa navadno opira prav oni, ki jih vodi, zoper nasprotnika, ki pri vojenju ne sodeluje. Zakon trgovinskim knjigam te dokazne moči ne more priznati, kadar si oni, ki knjige vodi, z nepravilnimi vpisi in z nepravilnim popravljanjem sam da spričevalo, da njegove knjige niso redno voje-ne. Notranja zanesljivost med seboj povezanih vpisov je ono, kar dopušča njihovo izredno dokazno moč; če je ta zanesljivost dvomljiva, postane dvomljiva tudi sama dokazna moč knjig. Posledica nepravilnega knjiženja in popravljanja je torej, da se dokazna moč knjig zmanjša ali da celo prestane. Ali je zmanjšana ali prestala, presoja sodnik po svobodnem prepričanju. Ce ni drugih dokazil, ima torej nepravilno knjiženje in popravljanje vpisov lahko za posledico izgubo pravde; če so druga dokazila, je pač dokazovanje vsaj oteženo in pravda se lahko tudi podraži, kajti najpromptnejše dokazilo in redno najcenejše je pač le listina. Da trpi tudi sloves onega, komur bi se v pravdi dokazalo, da svojih knjig ne vodi redno, ni treba posebej omenjati; razprava je javna!
To pa ni edina posledica nerednega vo-jenja knjig. V stečaju in poravnavnem postopanju pride lahko do mnogo gorjih. Za stečajnega dolžnika je najugodnejši
Vpisala se je nastopna firma: Sedež: Ljubljana—Glince.
Besedilo: Tovarna hranil in pražarna >Adria« L. & M. Krebelj) družba z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje raznih vrst kavinih surogatov, zlasti sladne kave pod značko »Adria« in žitne kave, praženje zrnate kave, mletje raznih di-|av in kave, izdelovanje in predeloma nje branil in razpečavanje navedeuih proizvodov in predmetov.
Visokost osnovne plačane glavnice:
100.000	dinarjev.
. Poslovodje:
1. Krebelj Mara, trgovska sotrudniea,
' Glince, Costa XI/2a.
2. Krebelj Ljudmila, trg. sotrudniea, ondi.
3. Lajovic Janko, knjigovodja v Ljubljani, Erjavčeva cesta 4/11.
Za namestovanje upravičen: Družba ima dva ali več poslovodij in se podpisuje na ta način, da pristavita po dva poslovodji kolektivno vsak svoj lastnoročni znak pod besedilo tvrdke ali pa eden poslovodja in en prokurist, postavljen za celokupno podjetje, kolektivno na istn način, vendar tako, da mora prokurist svojemu podpisu pristaviti vedno pro-kuro označujoči pristavek.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. novembra 1933.
Fi 611/33. — Rg. C V 136/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Kranj.
Besedilo: Franc Crobath, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet odslej:
Trgovina z mešanim manufakturnim in raznim blagom ter industrija perila in splošne konfekcije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 3. novembra 1933.
Fi 617/33 — Rg C I 43/51.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Mehanična delavnica Kucler & Ko., Ljubljana.
Izbriše se javni družabnik Stanko Kucler, zbog česar je prenehala javna trgovska družba.
Lastnica tvrdke je odslej Soršak Jerica.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. novembra 1933.
Fi 610/33 — Rg A VII 97/4.
*
Sedež: Kranj.
Besedilo: Jugočeška Jugoslovansko-ieška tekstilna industrija d. d.
Na izrednem občnem zboru dne 16. ju-
lija 1933. so se izpremenila družbina pravila v §§ 6. in 24.
Družba je upravičena:
1. ustanavljati in obratovati predilnice in tkalnice za vse vrste tekstilij;
2. ustanavljati in obratovati belilnice, barvamice in tiskarne vsega manufak-turneg* blaga:
3. ustanavljati in obratovati vsa podjetja ki so potrebna pri pod 1. in 2. imenovanih obratih; ■
4. nakupovati in jemati v zakup pod 1., 2. in 3. označena že obstoječa podjetja in se udeleževati pri enakih podjetjih;
5. ustanavljati in obratovati elektri-<":-e centrale za tekstilne tvornice ter
oddajati električno strujo proti odškodnini tudi drugim inter^entom.
fzbris-e ffe član upravnega sveta Po gočnik Josip.
Vpišejo se člani upravnega sveta: Windischer Fran, upok. generalni tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani;
Milanovič Pera, trgovec v Beogradu, Kneza Mihajla ulica;
Miličevič Dragan, sekretar Industrijske komore v Beogradu, Poankarejeva ulica;
Theimer Pavel, bančni ravnatelj v Pragi. Bredovska 18.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. novembra 1933.
Fi 592/33 — Rg B II 142/13.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Lana,	tekstilna	tovarna,
družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Domladiš Fran, vpiše pa poslovodja Čeč Karol, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Grubarjevo nabrežje 6 Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 3. novembra 1933.
Fi 600/33 - Rg C I 104/30.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Siegel & drug, družba z o. z. Na izrednem občnem zboru dne 3. oktobra 1933. se je izpremenila točka 5. družabne pogodbe.
Obratni predmet odslej:
a) tovarniška izdelava tekstilnega blaga vseh vrst;
b) trgovina s tekstilnim blagom na debelo in drobno:
c) trgovska zastopstva sploh.
Vpiše se poslovodja Franki Josip, trgovec na Dunaju L. Franz Josefsquai No. 55.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III..
dne 3. novembra 1933.
Fi 602/33 — Rg C I 167/15.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Romanca škof »Jugocktac, tovarna pletenin, komanditna družba.
Izstopil je 1 komanditist.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 9. novembra 1933.
Rg A III 171/5.
A. ŠARABONI
v Ljubljani
pri porota
špeccri/sfeo blago
več vrsi žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tndl raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telelon ii. 26-66 Cenilci na razpolago!
TRŽNA POROČILA
LJUBLJANSKI TRG
Položaj na trgu je skoraj neizpremenjen. Sadni trg je kljub slabi letini dobro založen in zlasti jabolk je mnogo na trgu. Popolnoma zdravih jabolk pa je malo. — Cena jabolk je od 4 do 8 dinarjev za kg. Kostanja je tudi še mnogo na trgu, a je večinoma že črviv in se zato slabo prodaja. Zelje se še vedno prodaja po 0-50 do 1*50 dinarjev. Motovilca je dovolj in se prodaja po 75 par merica, čebula je po 1*— do 1-50 Din za kg. Domače karfiole so po 1*50 do 5 Din glava. Jajca so se zopet podražila in se prodajajo drobna po 2-25 par, lepa pa po 1*25 Din kos.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjski sejem z dne 17. novembra 1933 je bilo pripeljanih 292 svinj; oene so biile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 100—115, 7 do 9 tednov stari 120—150, 3 do 4 mescoe stari 200—250, 5 do 7 mesecev stari 350—400, 8 do 10 mesecev stari 450—560, 1 leto stari 600—750; 1 kg žive teže 7—8, mrtve teže 9*50—10*50 Din. Prodane so bile 104 svrnje.
TRG Z JAJCI
Blaga je na trgu še vedno malo ,in so zato cene narasle od 17—18 do 20—21 Din (za dobro štajersko blago), kar odgovarja ceni 1*10 do 1*20 Din za Jajce. Jajca iz drugih področij se (prodajajo po 0'80 do 0*90 Din. Italija plačuje mnogo nižje oene, ko Nemčija in Švica, čeprav so tudi v Nemčiji v zadnjem času oene popustile. Vzrok je v tem-, ker ima Nemčija mnogo konzerviranih jajc. V Švici je tendenca za jajca zelo čvrsta, a ee zahteva samo prvovrstno blago. V Franciji je veliko povpraševanje po
način odprave stečaja prisilna poravnava' Stečajno sodišče pa sme predlog stečajne-ga upnika za prisilno poravnavo odbiti, če se njegovo imovinsko stanje ne da točno ugotoviti, ker dolžnik poslovnih knjig ali zapiskov sploh ni vodil ali jih je vodil ne redno. Dolžnikov predlog, da se uvedi pt ravnavno postopanje izven stečaja, ki brez dvoma za dolžnika še ugodnejše
prisilne poravnave v stečaju, pa sodi_______
mora zavrniti, če dolžnik poslovnih knjigi ki bi jih po veljavnih predpisih moral vo* diti, sploh ni vodil — to se pri denarnih zavodih ne bo lahko zgodilo —, in sme odbiti odobritev sklenjene poravnave če-zbog neredno vojenih poslovnih knjig al zapiskov ni mogoče dobiti zadostnega pra gleda dolžnikovega imovinskega stanja^ Seveda ne bom trdil, da bi en sam ali nekaj posameznih primerov napačnega knjiženja ali nepravilnega popravljanja morali imeti tako hude posledice; toda kje je meja? Šlo bo tudi za to, ali je tak primer bolj ali manj važen, ali je mogel imeti hujše ali manj hude posledice za nasprotno stranko ali morda sploh nobenih. Vsekakor pa je možnost tako hudih posledic zasebnopravne prirode pač zadostno opozorilo, da nepravilnega popravljanja pomotnih vpisov sploh ne sme biti, čeprav je navadno mnogo bolj nedolžno od samega nepravilnega knjiženja, ki se da težje spoznati od nepravilnega, pa vendar vidnega popravka. Če se pa popravljanje vrši s kemičnimi sredstvi, torej redno na manj viden način, je to pač mnogo hujše, kajti to mora vzbuditi še mnogo gorji sum kot očitni popravki.
(Nadaljevanje prihodnji?.)
nasili jajcih in bi se mogla jajca prodati zelo dobro. Potrebno bi bilo sedanjo konjunkturo izkoristiti. V Avstrijo je izvoz jajc skoraj nemogoč, ker nimajo avstrijski izvozniki uvoznih dovoljenj. Izvoz v Češkoslovaško pa ne konvenira, ker je cena jajc prenizka.
Že v 24 urah 5SS2\iE
klobuke itd. Škrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika doma?e perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova «1. 3.
Telefon št 22-72.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 22. novembra objavlja med drugim: Uredbo o zatiranju slinavke in parkljevke " Navodilo za spoznavanje živalske kuge, slinavke in parkljevke — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
k
v bi m
vi £e m d< di bi u d< Pi
Vi
ia
ir
tr
n
Ži
Program ljubljanske radio postaje
Petek, dne 24. novembra: ob 11.00: Šolska uira: Jesen v prirodi (Vladimir Kapus)
— 12.15: Reproduciran vokalni koncert (slovenske narodne v duetu) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, Reproduciran koncert (tamburaški orkestri) — 18.00: Reproducirani vokalni koncert (ruske pesmi) — 18.00: Ustvarjalec in zajednica (Zadnek Milan) — 19.30: Izleti za nedeljo (dr. An-drejka) — 19.00: Sokolstvo (Veri Švajger)
— 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila — 22.20: Radio-jazz.
Sobota, dne 25. novembra; ob 12.15: Reproducirani koncert (za vsakega nekaj) —-12.45: Poročila — 13.00: Čas, reproducirani instrumentalni koncert (fantazije Verdijevih oper) — 18.00: Reproduciran vokalni in instrumentalni koncert (vesele pesim), stanje cest — 18.30: Zabavno predavanje (prof. Šest) — 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.00: Koncert radio orkestra, vmes instrumentalni solistični vložki (čelo, klarinet) —-21.00: Dvoboj na harmoniki, Magister:Bri-celj — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Koncert radio orkestra in Radio-jazza.
    - ■
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Četrtek, dne 23. novembra: Praznik cve' točih češenj. Red Četrtek.
Petek, dne 24. novembra ob 15: Hamlet-Dijaška predstava po globoko znižani cenah. Izven.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 23. novembra: Havajska ro*»-Red A.
Petek, dne 24. novembra: Zaprto.
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lndustrijako d. d. >MERKUR< kot izdajate U« in tiskarja: O MIHALEK. Ljubljana