PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) TTx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
A^alelgr^r^ Cena 600 lir - Leto XLI. št. 1 (12.033)
Trst, sreda, 2. januarja 1985
>
Poslanica predsednika republike Pertinija
Zagotoviti zaposlitev italijanski mladini
RIM — Italijanski predsednik Sandro Pertini je ob novem letu naslovil svojo poslanico It ali jan ohi ' iz Groedna, kjer preživlja nekaj dni oddiha. Uvodoma je ponovno in zelo ostro obsodil zločinski atentat na brzec Neapelj - Milan, ki je povzročil toliko nedolžnih žrtev. Izrazil je svojo solidarnost s svojci in pozval varnostne organe naj nadaljujejo s svojo preiskavo in sicer v vseh smereh. Pozval jih je tudi naj se ne omejijo na preiskave v Italiji, saj je po njegovem mnenju treba seči tudi v tujino, ker da bi
prav tam kazalo iskati centralo mednarodnega terorizma. Krivce za atentat je treba odkriti in kaznovati, je rekel Pertini, da bi zadostili zahtevam po pravici.
Govoril je tudi o napetem mednarodnem položaju ter dejal, da o-boroževalna tekma lahko izbruhne v oborožen spopad. Če bi danes prišlo do jedrske vojne, je rekel, ne bi bilo ne zmagovalcev ne poražencev. Zmagala bi le jedrska smrt, poraženo pa bi bilo vse človeštvo, ki bi izginilo z našega planeta. Zato je pozval obe velesili, ki sta toliko storili za svobodo Evrope, ko sta združeni nastopili proti nacifašizmu, naj sedeta za pogajalsko mizo in začneta pogajanja. S sporazumom o jedrskem orožju bi lahko namenili milijarde, ki sedaj gredo za oborožitev za boj proti lakoti v svetu. Vsak dan umre 40 tisoč otrok od lakote. Italija in tudi druge države pošiljajo pomoč v hrani, vendar to ni dovolj, treba je ustvariti v državah, kjer vlada lakota pogoje, da bodo same lahko poskrbele za svoje potrebe. Danes razpolagamo s tehnologijo, ki bi lahko spremenila puščavo v vrtove in nasade. To je pot, ki jo kaže ub.ra-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Poslanica predsedstva Jugoslavije
v
Se večja angažiranost za gospodarski razvoj
BEOGRAD — »Leto 1985 začenjamo z uspehi, ki so pomemben korak na poti premagovanja gospodarskih težav, hkrati pa tudi z obveznostmi, ki od nas terjajo več prizadevanj in doslednosti pri izpolnjevanju sprejete politike«. Tako se začenja novoletna poslanica predsedstva SFR Jugoslavije, ki je v svojem začetnem delu namenjena predvsem notranji gospodarski problematiki. Tu je torej ugotovitev, da sta se v minulem letu močno povečali industrijska in kmetijska proizvodnja, da je bil ustvarjen suficit v plačilni bilanci, a so bile izpolnjene finančne obveznosti do tujine, da je bilo na novo zaposlenih več kot 250 tisoč delavcev in da se mnoge delovne organizacije s produktivnim delom, učinkovitim poslovanjem in kakovostnimi izdelki uspešno uveljavjajo na svetovnem tržišču.
Poslanica predsedstva SFRJ se nadaljuje z obvezo po še bolj organizirani družbeni akciji, da bi odpravili vzroke zdajšnjih problemov in neugodnih težav. V poslanici je še rečeno, da k temu obvezujeta tudi upravičeno nezadovoljstvo delovnih ljudi zaradi sedanjega položaja v državi in njihova odločna zahteva, da se negativni pojavi od-
pravijo z močno organizirano družbeno akcijo. Ta notranjepolitični del poslanice se tako zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: »Čakajo nas velike obveznosti za izpopolnitev gospodarskega sistema, zlasti za izoblikovanje in sprejetje srednjeročnega plana družbenega in gospodarskega razvoja države.«
Potem ko je obeležilo vlogo oboroženih sil in poudarilo potrebo po nadaljnji krepitvi sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je predsedstvo SFRJ prešlo k obravnavanju mednarodnega stanja. »Minulo leto, je rečeno v poslanici, ni zmanjšalo naše in splošne zaskrbljenosti zaradi zapletenega in zaostrenega položaja v svetu. Zanj so še vedno značilni vse večje blokovske kosanje, tekma v obo-rožvanju, krizna žarišča in nadaljnje zaostrovanje svetovne gospodarske krize, katere posledice najbolj prizadevajo države v razvoju. Jugoslavija se bo v boju za mir, družbeni napredek in bolj pravične politične in ekonomske odnose med narodi in državami tudi v naslednjem letu kar najbolj trudila, da bo s svojo aktivno neodvisno in neuvr-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Papež Wojtyla: žarek upanja
RIM — V svojem novoletnem pozdravu je papež Janez Pavel II. govoril predvsem o mednarodnih vprašanjih ter o napetosti, ki vlada v svetovnih odnosih. Iz njegovega govora na Trgu sv. Petra v Rimu pa je izzvenelo upanje v boljšo bodočnost. Omenil je namreč skorajšnje srečanje med ZDA in Sovjetsko zvezo, do katerega bo prišlo 7. januarja v Ženevi, ko bo govor o omejitvi jedrske oborožitve. Gre za žarek tipanja, ki ga ima človeštvo po dolgem letu negotovosti, ki sicer seveda ni končana.
Pogajanja so pametna odločitev, je rekel poglavar katoliške cerkve, čeprav pot do sporazuma ni lahka. Vsakokrat ko Američani in Sovjeti sedejo za pogajalsko mizo, so problemi večji in bolj zapleteni: poleg oporišč na kopnem in na podmornicah, sedaj govorijo tudi o vesoljski oborožitvi. Spričo ogromnega potenciala in izrednih problemov ne bo mogoče upoštevati pri pogajanjih le tehničnih vprašanj, temveč bodo pogajalci morali nujno upoštevati tudi nekatere človeške in moralne plati. Vsak sporazum pa bo krhek in negotov, če se ne bo uveljavila nova filozofija mednarodnih odnosov in ne bomo namenili ogromna sredstva, ki gredo za oborožitev v boj proti lakoti in za razvoj človeštva. Tako bi se spremenili ne samo odnosi med Vzhodom in Zahodom, temveč tudi tisti med razvitim Severom in nerazvitim Jugom.
V veljavi odlok o pomoči lačnim v svetu
RIM — Z včerajšnjim dnem je stopil v veljavo vladni odlok v zvezi s posegi za boj, proti lakoti v svetu. Odlok predvideva v bistvu imenovanje podtajnika v zunanjem ministrstvu, ki bi prevzel posle izrednega , komisarja za koordinacijo pomoči I-tatije v boju proti lakoti v svetu in nakazuje za posege v letih 1985 in 1986 1.900 milijard v ta namen. U-radni naziv odloka je: realizacija več-sektorskih programov v enem ali več neirazvitih predelov, za'katere je značilno pomanjkanje hrane in kjer je umrljivost visoka. Za tem zapletenim nazivom pa se, kot rečeno, skriva pomoč nekaterim nerazvitim državam i za boj proti lakoti.
Podtajnika, ki naj bi koordiniral to Pomoč bo imenoval predsednik republike na predlog predsednika vlade, to je po istem postopku kot za druge podtajnike. Med kandidati, ki imajo največjo možnost imenovanja je furlanski socialistični poslanec Loris Fortuna, govorili pa so tudi o možnosti, da bi minister ža civilno zaščito Zamberletti pustil to mesto in prevzel -menjeno podlajniško mesto.
Nobene bistvene novosti v preiskavi o aten tatu na brzec Neapelj - Milan
Sodniki raziskujejo v neofašističnih krogih
V bolnišnici še 29 ranjencev - Politična polemika se je nekoliko polegla
BOLOGNA — Nobenih bistvenih novosti v preiskavi o fašističnem atentatu na brzovlak Neapelj - Milan. Načelnik državnega pravdništva Guido Manino je včeraj potrdil, da so izdelali identikit tretjega človeka, a ga zaenkrat ne bodo objavili, da bi ne prišlo do zmešnjav. Po drugi strani je neki karabinjerski častnik izjavil, da
V ZDA izselili 2.500 oseb
NOTRH LITTLE ROCK — Iz majhnega ameriškega mesteca Norih Little Rock so izselili več kot 2.500 prebivalcev, ker je iz nekega vagona, ki je bil ustavljen na železniški postaji uhajal strupen plin. Plin je proizvod multinacionalne drhžbe Union Cartide, to je družbe, ki je lastnica tovarne v Indiji, kjer je okvara na napravah povzročila uhajanje strupenega plina in smrt več kot dva tisoč oseb. Plin je bil namenjen neki družbi, ki proizvaja kemične izdelke za kmetijstvo.
gre le za predelavo prejšnjih dveh identikitov. Sicer pa drugih novosti o preiskavi ni. Marino še vedno čaka na izide preverjanja vrste razstreliva, ki pa jih verjetno ne bo prejel v prihodnjih dneh, saj imajo izvedenci na razpolago dva meseca. Edina bistvena prednost, ki jo ima sodstvo v primerjavi s prejšnjimi preiskavami je v tem, da sedaj obstaja dosti več podatkov o italijanskih in mednarodnih prevratniških gibanjih.
Preiskava se nadaljuje tudi v Firencah, kjer jo vodita namestnika državnega pravdnika Pierluigi Vigna in Gabriele Chelazzi, ki sta bila v prejšnjih dneh v Rimu in v Milanu, kjer sta zaslišala nekatere »skesane« desničarske teroriste. To intenzivno delo daje upanja, da bodo lahko v okviru preiskave dosegli konkretne rezultate. V okviru te preiskave so nekaj oseb zaslišali in tudi priprli, a so jih kasneje izpustili na svobodo razen enega, Francesca Bumbace, pri kateremu so našli samokres.
Vsekakor pa tako intenzivna dejavnost obeh florentinskih sodnikov daje misliti, da je bilo središče neofašistične skupine, ki je izvedla zadnji atentat, nekje v Toskani. Pomembne pa so tudi možne povezave z rimskimi teroristi, kjer sodstvo preverja nove kratice neofašističnih organizacij
in podatke o zadnjih atentatih ter o premikih nekaterih poznanih neofašistov.
V bolonjskih bolnišnicah je medtem še vedno 29 ranjencev, vendar bi marali dva odpustiti že danes. V oddelku za oživljanje so še štiri osebe, od katerih ena še vedno v smrtni nevarnosti. Včeraj je obiskal ranjence bolonjski župan Imbeni in jim zaželel čimprejšnje okrevanje.
Kar pa zadeva polemike med političnimi strankami je treba ugotoviti dokajšnje zatišje, nedvomno tudi zaradi novoletnih praznikov. Zabeležiti je treba tako članek predsednika vlade Craxija za list H progresso italo - americano, v katerem Craxi ponavlja obvezo vlade, da si bo prizadevala, da se Italija ne bo vrnila v obdobje divjanja terorizma. Liberalni senator Paiumbo polemično odgovarja tistim, ki so v zvezi z atentatom zahtevali odstop vlade in pravi, da je sedaj edina upravičena zahteva ona po ugotovitvi in kaznovanju atentatorjev. Republikanec Gualtieri, ki je predsednik parlamentarnega odbora za varnostne službe pa je poslal komunističnemu senatorju Pec-chioliju brzojavko, v kateri izreka solidarnost zaradi napada s strani radikalcev in mu priznava lojalno sodelovanje in odločnost v prizadevanjih za razkrinkanje framazonske lože P2, terorizma in velikih kriminalnih organizacij.
Novoletna skakalna turneja
Včeraj v Garmischu najboljši Weissflog
GARMISCH - PARTENKIRCHEN — Z drugo tekmo se je včeraj nadaljevala novoletna turneja smučarskih skakalcev, ki se je začela v nedeljo v Oberstdorfu, kjer je slavil Avstrijec Vettori. V Garmischu je bil najboljši Vzhodni Nemec Weissflog, ki je tako prekinil zmage Avstrijcev v tekmah za svetovni pokal.
Jugoslovani so obakrat razočarali in niso posegli po točkah svetovnega pokala.
NA 10. STRANI
Pogovor z A. Ruplom in O■ Kalanom
O naši telesni kulturi
NA 11. STRANI
Voščila ob meji
Italijanski policaji in jugoslovanski miličniki so si na Fernetičih in na vseh drugih mejnih prehodih izmenjali tradicionalne novoletne čestitke
BENCIN DRAŽJI
V	JUGOSLAVIJI
BEOGRAD — Skupno z odpravo bencinskih bonov so jugoslovanski državljani na novo leto doživeli neprijetno presenečenje, saj se je z včerajšnjim dnem bencin ponovno podražil. Maloprodajna cena navadnega bencina se je povišala za 13 odst., to je od 49,7 na 107 dinarjev; v odstotkih se je za prav toliko podražil super bencin, ki sedaj stane 113 dinarjev, namesto dosedanjih 100. Dizelsko gorivo je dražje za 13,6 odstotka in velja zdaj 87,5 dinarja na liter namesto dosedanjih 77 dinarjev; gorilno olje za gospodinstvo se je podražilo od 59,9 na 69,4 dinarja, mazut pa od 14,56 na 48,49 dinarja.
V	zvezi s to podražitvijo je zveza organizacij naftnega gospodarstva Jugoslavije izdala poročilo, v katerem pojasnjuje, da je do podražitev prišlo zaradi spremembe tečaja dinarja in povečanja prometnega davka. V pojasnilo navaja poročilo, da se je od zadnje podražitve tečaj dolarja spremenil za 11,2 odstotka, prometni davek pa je za 5 dinarjev na liter dražji od prejšnjega.
Največ ranjenih so zabeležili v Neaplju in splošno na Jugu
Tudi letos na stotine ranjenih v divjem praznovanju novega leta
Na stotine Japoncev je dočakalo novo leto v budističnih templjih. Slika je bila posneta v enem najbolj znanih, v templju Zojoji, kjer je spregovoril eden najvišjih budističnih dostojanstvenikov	(Telefoto AP)
•	Pertini
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ti, saj je zunanja pomoč v hrani le mašilo.
Zatem je obravnaval Pertini notranji položaj. Višek gospodarske krize je mimo, italijanska industrija si je opomogla. Če je tako, pravi Pertini, potem se je treba spopasti s pojavom brezposelnosti, ki je največje zlo, ki trenutno pesti italijansko družbo. Sam sem zelo občutljiv do vprašanja brezposelnosti, je rekel Pertini v svoji novoletni poslanici, ker sem jo okusil, ko sem se kot mlad antifašist moral zateči v Francijo, kjer sem se nato preživljal kot zidarski delavec. Predsednik republike je dejal, da ga najbolj zaskrblja mladinska brezposelnost: mladini je treba zagotoviti delovna mesta, saj študirajo leta in leta, da bi našli primerno zaposlitev.
•	Predsedstvo SFRJ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ščeno politiko pomagala odpraviti takšne razmere.«
»Naša država bo storila vse, da bi leto 1985 postalo leto pogajanj in leto odpiranja možnosti za miroljubno urejanje preostalih mednarodnih problemov na temeljih nadaljnjega uveljavljanja načel ustanovne listine OZN in temeljnih načel politike neuvrščenosti, še zlasti, ker je to leto, v katerem države proti-hitlerjevske koalicije, med njimi se Jugoslavija uvršča na pomembno mesto, praznujejo 40-letnico zmage nad fašizmom, Združeni narodi pa jubilej svoje ustanovitve.«
Poslanica se nadaljuje z veliko zaskrbljenostjo zaradi vse večje blokovske konfrontacije, povezane' z nesmiselno tekmo z oboroževanjem, zlasti jedrskim. Ob ugotovitvi, da nenehno izpopolnjevanje in kopičenje jedrskega orožja predstavljata vse večjo nevarnost tudi za sam obstoj človeštva poziva predsedstvo SFRJ vse tiste, ki so zato najbolj odgovorni, da naredijo vsaj prve korake k odpravljanju takega strahu in nevarnosti.
RIM -- Italijani so dočakali novo leto v znamenju tradicij. Skoraj povsod je bilo vzdušje veselo in nihče se ni poslovil od leta 1984 z obžalovanjem, v upanju, da bo novo leto 1985. boljše. Nad 300 tisoč ljudi je preživelo zadnji dan starega leta v hribih, kjer so bila turistična središča, kljub temu da je snega bolj malo skoraj povsod, prepolna.
Seveda k veselju sodi v najboljši italijanski tradiciji tudi nekoliko barbarska navada streljanja raket, kar je tudi letos marsikoga drago stalo. Zaradi neprevidnega ravnanja z umetnimi ognji ter streljanja s strelnim o-rožjem je po podatkih, ki jih je ob tej priložnosti objavilo notranje ministrstvo, ena oseba izgubila življenje, ranjenih pa je bjlo kar 676 ljudi. Da ne govorimo o tem, da so rakete in druge podobne reči povzročile celo vrsto manjših požarov, ki pa so dali
gasilcem v zadnji noči starega leta cel kup dela.
Do edinega smrtnega primera je prišlo v Palermu, kjer je 55-letnega Antonina Siracuso smrtno zadela v glavo krogla, ki je priletela skozi okno. Za sedaj se še ne ve, kdo je streljal, dejstvo je, da je Siracusa, ki
je praznoval doma, bil pri priči mrtev.
Največ ranjenih je bilo, kot že vrsto let, v Neaplju, kljub temu da so varnostni organi v dnevih pred Silvestrovim zaplenili tone umetnih ognjev.
V	bolnišnice se je zateklo 156 oseb. Streljanje po polnoči je trajalo poldrugo uro, nad celim mestom pa se je vil gost oblak dima. Tri osebe so zadeli tudi streli iz pištol, na srečo brez resnejših posledic. Med lažje ranjenimi je bilo tudi 22-mesečno dekletce. Največ ljudi se je zateklo v bolnišnice zaradi opeklin po rokah in obrazu. V Neaplju je bilo največ ranjenih leta 1979, ko še je v bolnišnice zateklo nad 200 ljudi.
Tudi v Catanii je bilo več hudo ranjenih, predvsem zaradi eksplozije velikih petard, dva zaradi strelov iz strelnega orožja. Med temi Carmelo Gilletti, ki je praznoval zadnji dan starega leta doma. Ranil ga je s strelom iz pištole, ki je ni uradno prijavil prijatelj Paolo Romano. Gilletti se je moral zateči v bolnišnico, policija pa je Romana aretirala zaradi nedovoljene posesti orožja in poškodb.
V	zelo resnem zdravstvenem stanju sta tudi 16-letni Vincenzo Bulinello in 19-letni Salvatore Bonfiglio. Pr-
vemu je eksplozija petarde raznesla roko, ki so mu jo morali amputirati, drugi pa tvega vid na desnem očesu.
Eksplozije so bjle vzrok hudih poškodb tudi v nekaterih drugih primerih v raznih italijanskih mestih. Neprevidno ravnanje z umetnimi ognji je bilo usodno mnogim otrokom. Tako se je zgodilo na primer v Firencah, Rimu in Turinu, kjer je nekaj otrok ostalo brez rok ali tvega, da izgubi vid.
Vendar pa niso vsi dočakali novo loto ob takih primitivnih in nevarnih zabavah. Trije mladi južni Tirolci so se odločili za nenavaden, vendar po svoje tudi nevaren način praznovanja. Novo leto so dočakali v steni v višini 3.000 metrov, kjer so se poslovili od starega leta pri temperaturi —25 stopinj. Včeraj zjutraj so se brez težav vrnili domov.
Temu Neapeljčanu je petarda razmesarila desno roko (Telefoto AP)
Na Filipinih 8 mrtvih
MANILA — Filipini so bili prizorišče krvavih obračunavanj ob koncu leta. Novoletna praznovanja so terjala 8 mrtvih in 80 bolj ali manj hudo ranjenih. Šest ljudi, ki je protestiralo zaradi eksplozije petard in raznih umetnih ognjev je postalo žrtev nasilnežev, ki so se nad njimi znesli z noži, tako da je bilo vseh šest ob življenje. Drugi dve osebi sta umrli zaradi krogel iz strelnega orožja.
Večina ranjenih gre pripisati eksploziji petard, poškodbe pa zadevajo povečini roke, obraz in oči.
Mirovni pohod v Palermu
V Palermu se je ogromna množica ljudi udeležila mirovnega pohoda, ki sta ga vodila palermski kardinal Pappalardo in škof iz Ivree msgr. Bettazzi (AP)
S predsedstvom EGS je Italija prevzela tudi vrsto žgočih nerešenih problemov
RIM — Z nastopom novega leta je Italija prevzela začasno šestmesečno predsedstvo Evropske gospodarske skupnosti. Do 30. junija bo tako predsednik rimske vlade Craxi predsedoval zasedanjema ministrskih predsednikov deseterice, ki bosta 22. in 23. marca v Bruslju in 28. in 29. junija v Milanu.
Italijani bodo tudi ministri in ministrski funkcionarji, ki bodo načelovati raznim skupščinam sveta EGS in tehničnim organizmom: Andreotti bo vodil seje zunanjih, Goria gospodarskih in finančnih in Pandolfi kmetijskih ministrov, Signorile bo načeloval ministrom za prevoze, Altissimo ministrom za industrijo in energijo in tako naprej. Najvažnejši tehnični organizem, to je odbor stalnih predstavnikov (CQREPER) bo vodil veleposlanik Calamia.
Kot prvi formalni akt bo italijansko predsedstvo v osebi Andreottija predstavilo v dneh od 14. do 18. junija v Strasburgu evropskemu parlamentu šestmesečni program. Prva seja sveta EGS bo pod predsedstvom Gorie, na njej se bodo sesti zakladni in finančni ministri, in to 21. januarja v Bruslju; istega dne se bodo na dvodnevnem sestanku zbrati pod Pandolfijevim vodstvom kmetijski ministri. Prvi sestanek zunanjih ministrov z Andreottijem na čelu bo 28. in 29. januarja.
Italija je po izteku irskega predsedstva podedovala dve kočljivi vprašanji, ki bosta rimsko vlado siliti bolj k posredovalni in kompromisni dejavnosti kot pa k no-
vim pobudam. Prvo zadeva proračun EGS 1985, ki ga je evropski parlament zavrnil skoraj soglasno, drugo pa grško zahtevo iz Dublina, da je še pred vstopom Španije in Portugalske v EGS treba uresničiti izredne finančne posege v prid gospodarsko bolj zaostalim območjem, da se uspešno zoperstavijo španski in portugalski konkurenci na kmetijskem področju. To bo tudi osrednji predmet razprave na posvetu med predsedniki vlad marca
Italija sicer noče ostati pasivna, ampak si je zadala tri prednostne cilje: sprožiti postopek ustavne reforme v EGS na podlagi načrta o preosnovi pogodb, ki ga je izglasoval februarja lani evropski parlament (Italija bo predlagala medvladno konferenco glede traktata o Evropski uniji) ; raztegniti EGS do 1. januarja 1986 s tem, da vanjo do takrat pristopita Španija in Portugalska; pospešiti gospodarski preporod EGS s povečanjem proračuna, okrepitvijo in izpopolnitvijo Mednarodnega denarnega sklada, uresničitvijo ukrepov na področju mladinskega zaposlovanja, revizijo kmetijske politike in zagonom znanstvenih raziskav ter tehnoloških inovacij v obrambi pred konkurenco ZDA in Japonske (Italija namerava 11. in 12. aprila prirediti v Benetkah mednarodno konferenco o novih tehnologijah).
Italijansko predsedstvo ima še v načrtu okrepitev skupnega boja proti mamilom in sprožitev čvrstejše ter enotnejše politike EGS nasproti bližnjevzhodnemu in srednjeameriškemu vprašanju.
Občani zavrnili prošnjo nacističnega majorja Rederja
MARZABOTTO NE ODPUŠČA
MARZABOTTO — Občani Marzabotta so v nedeljo z odločnim »Ne« odgovoriti na prošnjo bivšega nacističnega majorja Walter ja Rederja, da ga po skoraj 40 letih zapora — obsojen je bil na dosmrtno ječo zaradi pokola več kot tisoč prebivalcev Marzabotta in bližnjih zaselkov, predčasno izpustijo na svobodo. Proti tej zahtevi se je izreklo 260 svojcev padlih, za pomilostitev Rederja pa samo štirje. Marzabotta torej ne odpušča Hitlerjevemu častniku pa ne iz sovraštva ali iz maščevanja, ampak, kot je na nedeljski skupščini povedal župan Dante Cruicchi, iz spoštovanja do svojih padlih.
Do ponovne razprave o tem vprašanju in do glasovanja je prišlo, ker je Reder zaprosil za izpustitev iz zapora, katerega bo zapustil v juliju, ko se bo izteklo 40 let njegovega zaporništva. Šlo je torej le za nekaj mesecev razlike. Odločitev pripada vladi, ki pa je sklenila, da bo Rederjevi prošnji ugodila, samo če bo zato privolilo prebivalstvo Marzabotta.
Prošnja je torej romala na mizo župana Cruicchija, ki je ocenil, da občinska uprava ni poklicana, da sama odloča o tem vprašanju, ampak je prepustil odločitev svojcem žrtev in preživetim. To ni bilo prvič, kajti že pred nekaj več kot desetimi leti je prebivalstvo odločalo o podobni prošnji in jo z veliko večino glasov zavrnilo.
Sedaj se je torej zgodilo isto. Vendar je bila tokrat kritika na račun osrednjih oblasti mnogo ostrejša. Predvsem dejstvo, da so tako nenadoma px>slali prošnjo v
Marzabotta in da ni bilo časa za poglobljeno razpravo. Pa tudi ugotovitev, da predstavlja ta zahteva in razprava, ki ji je sledila žalosten trenutek obujanja spominov na tiste tragične dneve.
Zadnja beseda pripada seveda vladi. To so iz palače Chigi sporočiti od vsega začetka, ko so napxrvedali, da bo mnenje prebivalstva zelo pomembno a ne odločilno. Zaenkrat ni nobenih napovedi o tem, kaj namerava vlada ukreniti in kdaj namerava sploh ukrepati, kajti pri predsedstvu vlade so že pred časom sporočiti, da bo predsednik vlade »ukrepal, v polni avtonomiji in na lastno odgovornost, kadar se mu bo to zdelo potrebno«. Seveda ni nepomembno, kakšno stališče bodo zavzele stranke. Vse izjave, ki jih je bilo moč doslej zabeležiti, so govorile v prid izpustitvi Rederja na svobodo. Tu gre omeniti nekatere liberalce in socialdemokrate (bivši minister Preti je dejal, da ni mogoče naprtiti vse odgovornosti za nacistične zločine Walter ju Rederju in več kot 90-letnemu Rudolfu Hessu, ki je še zaprt v Berlinu), pa tudi krogi, ki so zelo blizu Vatikana, se zavzemajo za izpustitev na osnovi krščanskega načela odpuščanja. Socialistično glasilo Avanti pa je objavilo pismo socialističnega podžupana občine Marzabotta Romana Stefanel-lija, ki je dejal, da družine ne morejo odpuščati v imenu tistih, ki so umrli in da je možno Rederja predčasno izpustiti z administrativnim ukrepom, ne pa zahtevati od prizadetega prebivalstva, da bi mu zločine odpustilo.
Plovba po Mrtvem morju
Izraelski patruljni čoln na Mrtvem morju: doslej je bilo skoraj nemogoče pinti po Mrtvem morju zaradi ogromne količine raznih soli, ki so raztopljene v vodi in ki so razjele sleherni čoln. Izraelci so splavili vrsto patruljnih čolnov s plastičnim trupom in tako premostili problem	(Telefoto AP)
Predvidenih preko enajst milijard lir investicij
Deželni načrt za sanacijo portičev v F-JK
Pred 25 leti je imel nabrežinski portič drugačen videz od sedanjega
V Furlaniji - Julijski krajini
S ilvestrovanja v znamenju tradicij
VIDEM — Silvestrovanja ob prehodu iz starega v novo leto so se po Furlaniji - Julijski krajini v glavnem odvijala v znamenju že globoko zakoreninjenih tradicij. Mnogi so zadnje prejšnjega in prve ure tega leta preživeli v restavracijah in drugih lokalih, mnogo pa je bilo tudi takih, ki so silvestrovali kar po domovih. Tudi v zimskošportnih središčih je bilo vse živo, vendar pa jih je ob tem novem letu obiskalo nekoliko manj gostov kot pa v preteklih letih.
Po sicer verodostojnih ocenah so v Furlaniji - Julijski krajini novemu letu nazdravili s približno 500 tisoč steklenicami penečega se vina, da ne govorimo o drugih vrstah vinske kapljice, ki je v veliki meri prispevala k veselemu razpoloženju ob vsakem omizju.
Za radovedneže naj dodamo, da je v naši deželi kot prvi v letošnjem letu zagledal luč sveta Denis Nardon, cigar starši so iz kraja Muzzane. Ro-*nSe °k ^‘1® v Latisani.
Da so silvestrovanja lepo uspela je l dobršni meri svoj delež prispevalo tudi razmeroma lepo, čeprav mrzlo vreme; razveseljivo je tudi dejstvo, da so »črni kronisti« imeli malo dela, saj So kili zadnji dan starega in prve ure novega leta razmeroma mirni.
TRST — Upoštevajoč produktivne potrebe Marana in njegovega naravnega zaledja, ki je od vedno tesno povezano z običajnimi dejavnostmi ribolova in trgovskega izkoriščanja ribjih proizvodov, je deželna uprava F-JK pripravila splošni načrt, ki je vseboval sanacijo obstoječega pristanišča v Maranu in izgradnjo novih pristaniških del, da bi po eni strani favorizirala pomorsko gospodarstvo, po drugi pa odprla nove-
možnosti razvoja navtičnega turizma. Deželna uprava je torej preko pristojnih uradov ravnateljstva za promet in prevoze konkretizirala načrt, ki predvideva realizacijo del za preko enajst milijard lir.
Trenutno je na razpolago pet milijard lir in pol; dežela je zato dala dovoljenje za realizacijo prvega dela vseh del, poleg tega je bil tudi že izpeljan postopek za dražbo, katere se bodo udeležila številna deželna in
vsedržavna podjetja. Deželna uprava je na predlog pristojnega odbornika Di Benedetta poverila specializiranemu podjetju, ki je že opravilo podobna dela za izgradnjo mostu v Bevazzanu na Tilmentu, sedmega pomola in Adria terminala v tržaški luki, geognostične in geotehnične raziskave ter kemično-fizikalne analize morskega blata v okviru raziskave terena, na katerem bodo nato opravljena predvidena dela.
Te specifične raziskave bodo končane pred začetkom pomladi; ko bodo enkrat vsi tehnični podatki na razpolago, se bo lahko začela realizacija prvega dela celotnega načrta, ki bodo predvidoma končana pred koncem leta 1986, medtem pa bo deželna uprava skušala zbrati še preostali del finančnih sredstev, ki so potrebna za realizacijo celotnega načrta.
»V teh zadnjih letih je deželna uprava uporabljala razpoložljiva e-konomska sredstva, da bi finančno podpirala osnovne potrebe deželnih trgovskih pristanišč (Trst, Tržiča, Nogara), je dejal odbornik Di Benedetto, sedaj pa skuša dopolniti posege na tem področju, tudi glede na potrebe manjših portičev turističnega interesa in glede na potrebe komercializacije ribjih proizvodov v Furlaniji - Julijski krajini.«
V teh dneh se je tako začela obnova čeri, ki brani portič v Križu
(uporabljenih bo približno 2.400 ton kamenja). Podobna dela bodo uresničena tudi pred portičem v Grlja-nu in pred koncem meseca februarja bodo nameščeni svetilniki na portičih vzdolž obale na tem področju, da bi odgovarjali mednarodnim predpisom glede varnosti plovbe in zaščite človeških življenj na morju. V teku lanskega leta pa so bili že uresničeni nekateri nujni posegi (za okrog 160 milijonov lir) v Devinu, Križu, Sesljanu, Ribiškem naselju in v portiču Buso.
V	teku tega leta se bodo začela dela za izgradnjo priveza za manjša plovila v Lignanu, v kraju Casoni. Prioritetne važnosti je tudi čiščenje sekundarnega kanala do por-tiča v Ribiškem naselju, ki se bo začelo vzporedno z razpoložljivostjo nakazanih finančnih sredstev. Nadalje je predvidena izgradnja pertica za turistično navtiko pod Nabrežino.
V	teku prihodnjih let se nasplo šno predvideva, da bo za investicije v tem sektorju nakazanih okrog trinajst milijard lir, ki bodo poleg rednih vzdrževalnih del predvidela tudi restrukturizacijo nasipa za ribiče v Lignanu in druge posegè v portičih v Nogaru, . v Brojnici pod Križem, v Čedadu in Gradežu. Dodati je še treba, da deželna uprava pripravlja podrobno kartografijo (v merilu 1:500) portičev, ki so v njeni pristojnosti.
Predlog KPI za drugačen odnos med dezelo in EGS
TRST — Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je predložila zakonski osnutek, ki ima kot glavni namen vzpostavitev nove in drugačne vloge dežele v odnosu do Evropske gospodarske^ skupnosti:
Ob tej priložnosti je načelnik skupine Pascolat, ki je tudi prvi podpisnik osnutka, izjavil, da odnosi med *' JK in EGS niso bili doslej točno dofmirani, predvsem kar se tiče tistih sektorjev, ki so povezani s produktivnimi dejavnostmi in z znanstve-« tehnološkim raziskavanjem, ki so bili le marginalno določeni, ah pa Povsem izključeni. Prav težko gospodarsko stanje in šibkost deželnega produktivnega aparata po prepričanju omunistov terjata drugačen in širši napor in zmožnost gledanja tudi pre-• ° državnih meja. Teh načel se mora se toliko bolj držati naša dežela — Pravi Pascolat — ki ima za seboj zgodovino in utrjeno tradicijo glede mednarodnih odnosov.
1	Sledanje se uokvirja pred-
j _ • ko predlaga neposredno vlo-go dežele za utrditev stalnih znan-venih in tehnoloških izmenjav med univerzami in nasplošno med razisko-atnimi inštituti. V zakonskem osnut-u so nadalje nakazani predlogi za soočanje med podjetniškimi krogi in n eresnimi sferami; sicer pa zaobje-a celotni spekter socioekonomskega razvoja, od kmetijstva in industrije do novih tehnologij in turizma.
® VIDEM — Deželni odbornik za soistvo, poklicno izobraževanje in kulturo Barnaba bo jutri v Vidmu predaci prvo knjigo aktov prve deželne konference o kulturnih dobrinah, ki je bila v tem kraju meseca marca le-
ta 1983. Na tiskovni konferenci bo odbornik Barnaba tudi podal celovit pregled trenutnega položaja kulturnih dobrin v F-JK in orisal pobude, ki jih namerava dežela uresničiti na tem področju.
• TRST — Deželni odbor je porazdelil (na osnovi zakona 81/83) dve milijardi in osemsto milijonov lir, s katerimi bodo dokončana dela na boi-nišniških strukturah. Sredstva bodo porazdeljena petim Krajevnim zdravstvenim enotam, med katerimi tudi Tržaški, ki bo prispevek uporabila za namestitev nekaterih tehničnih naprav v novi katinarski bolnišnici.
Sedemnajst milijard lir za potrebe izseljenstva v triletju 1985-1987
VIDEM — »Gre za finančni napor, ki nima primerjave, saj je dežela Furlanija - Julijska krajina za triletje 1985-87 nakazala sedemnajst milijard lir, da bi na konkreten način odgovorila številnim potrebam izseljenstva; s tem nakazilom bo finansirala 28 načrtov in namenila večjo pozornost nekaterim sektorjem, kot na primer stanovanjskemu in za ponovno gospodarsko vključevanje. Kljub temu pa ni tako domišljava in misli, da bo s temi finančnimi nakazili rešila vse probleme, ki so povezani s stvarno-
stjo delavcev v tujini in njihovih družin.«
Tako je deželni odbornik za izseljenstvo Turello orisal najvažnejše a-spekte triletnega načrta in letnega programa posegov, ki jih predvideva deželni sklad za izseljenstvo za tekoče leto, predviden po zakonu 51/80. Med najvažnejšimi poglavji gre omeniti nakazilo v višini dveh milijard lir za ponovno stanovanjsko vključevanje izseljencev in skoraj sedemsto milijonov lir za njihovo ponovno gospodarsko vključevanje; za organizacijo III.
Stanje zdravstva na južnem Primorskem
KOPER — Zdravstveno varstvo na območju šestih južnoprimorskih občin, to je Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra, Izole in Pirana je po nekaterih kazalcih razvito tako kot v povprečno razvitih državah v svetu. Že z začrtanimi vlaganji v zdravstvo in nekaterimi spremembami na tem področju na naslednjem srednjeročnem obdobju pa bi lahko to raven v marsičem izboljšali. Pri medobčinski zdravstveni skupnosti so v ta namen izdelali zanimivo analizo, ki natančno prikazuje obstoječe stanje.
Iz analize stanja zdravstvenega varstva na območju šestih južnoprimorskih občin je na primer razvidno, da rodnost, zlasti na obalnem področju, upada. Od leta 1956 do 1983 je na primer s 17,8 padla na 12,8. Število prekinitev nosečnosti pa narašča. Analize kažejo tudi, da je zdravstveno stanje tukaj živečega prebivalstva podobno tistemu v razvitih deželah. Med vzroki za smrt so na prvem mestu bolezni srca in ožilja, ki terjajo več kot 50 odstotkov vseh smrtnih primerov. Na drugem mestu pa so kot vzrok smrti rakava obolenja. Narašča število invalidov. Leta 1976 je bilo 0,7 odstotka delavcev invalidov,
leta 1984 se je ta številka povzpela na 1,3 odstotka. Na enega zdravnika pride 568 prebivalcev, kar je le nekaj manj kot v Veliki Britaniji. Na eno medicinsko sestro pa pride 191 prebivalcev. Na tem območju je zaposlenih 231 zdravnikov, 70 zobnih terapevtov, 36 diplomiranih farmacevtov, 687 medicinskih sester in 396 drugih zdravstvenih delavcev. Lani torej skupno 1419 zdravstvenih delavcev in 922 administrativno-tehničnih delavcev v zdravstvu.
Od leta 1971 do leta 1983 se je zmanjšalo število postelj v bolnišnicah za 172 postelj, to je za 15 odstotkov in regija trenutno premore 1006 postelj, računajoč tudi na ortopedsko bolnišnico Valdoltra, ki je republiškega značaja. Zmanjšanje obsega bolnišničnega dela v regiji je največje na področju etologije, za 55 odstotkov, pulmologije, za 42 odstotkov, in infekcije za 40 odstotkov. V obdobju med 1975 in 1983 se je za 30 odstotkov zmanjšal delež družbenega proizvoda regije namenjenega zdravstvu, in sicer s 5,41 na 4,63 odstotka družbenega proizvoda.
B. Š.
deželne konference o izseljenstvu je dežela nakazala eno milijardo in pol lir. 500 milijonov lir je bilo nakazanih za dejavnost izseljeniških organizacij, 400 milijonov je na razpolago, da bi delegati teh organizacij lahko sodelovati pri pripravah omenjene konference. Povišani so biti tudi prispevki za skrbstvo, za kulturni sektor in za informativne službe.
Pri sestavljanju letnega in triletnega načrta je deželna uprava skušala v čim večji meri upoštevati vse prispevke idej in izkušenj. V tem letu bo treba v celoti izvajati predpise deželnega zakona 27/84 in 22/84. Osrednji dogodek letošnjega leta pa bo brez dvoma III. deželna konferenca o izseljenstvu, ki bo imela zgodovinski pomen za vse tiste, ki od blizu sledijo izseljeniški problematiki.
S tem v zvezi gre omeniti, da se je na zadnji seji videmskega pokrajinskega sveta o tem vprašanju razvila obširna razprava. Pokrajinski svet je razpravljal o nekaterih prispevkih v korist ustanov, ki delujejo na tem področju. Komunistični svetovalec Pe-tricig je s tem v zvezi obžaloval, da videmska pokrajinska uprava ni upoštevala obstoja Zveze slovenskih izseljencev, ki ima zelo razširjeno teritorialno bazo in predlagal, da bi zato bjla deležna pokrajinskega prispevka. Odbornik Petizzo mu je odgovoril, da je to sedaj nemogoče zaradi birokrat-sko-administralivnega aspekta, v bodoče pa bo pokrajina v okviru svojih finančnih razpoložljivosti skušala zadostiti potrebam tudi te ustanove.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
----------------332._________________
»Bog ali sveti Peter naj ti odpre božja vrata, da Do sla duša topla v nebesa.«
Spet ga je zgrabil in skušal daviti. Govoril je ozi zobe, ki so bili od tobaka rumeni kot scalina v snegu.
»Poslušaj, stari, lahko narediva kupčijo. Daj sem es denar in še to noč izgini. Poročal bom, da si odet pred menoj in da te nisem mogel ubiti.«
Župnik se je malo oddahnil. Življenje se mu je vrnilo v mavričnih barvah. Vedno je mislil, da bi rad umri, zdaj pa je na robu brezna, napolnjenega s temo, spoznal, da to ni resnica. Živeti mora, če ne za drugo, za to, da bo priča, ko se bo razletel nasilniški meh in bo spet mir na zemlji.
»Vse vam dam, samo spustite me. Prisegam pri Bogu očetu in sinu in svetem duhu, da ne bom nikomur črhnil besede.« .
»Tako se govori, hitro si prišel k pameti,« je rekel tujec m ga spustil.
Ves omotičen se je župnik sklonil in privlekel izpod postelje železno škatlo, kjer je na eni strani hra-1 cerkveni denar, na drugi pa vse svoje prihranke.
»To je vse, kar imam, tu imate.«
Mezgec je zgrabil denar kot ujeda in rekel: »Malo je, najbrž imaš še kje kaj skritega.«
»Prisegam! če vam ni dovolj, je tu še moja srebrna ura.« Odpel jo je od telovnika in jo položil k denarju. »Nič drugega vrednega nimam.«
To je Mezgeca ganilo. Imel je nekaj vreč ur, ki jih je pobral Italijanom, pa tudi denarja dovolj, če ta župnik ni izdal, mu je napravil krivico. Srce se mu je omehčalo.
»Župnik Sirk, boste molili zame, da srečno odnesem glavo iz te godlje, in brali maše?«
»Molil bom vsak dan in bral maše kot za vse nesrečne duše tako tudi za vašo.«
»No, pa vzemi uro nazaj in tudi polovico denarja. Pošteno si podeliva.« Segel je z roko v škatlo, zmečkal nekaj denarja in ga potisnil v žep. »Ne morem te ubiti, ker si prestar, pa tudi oropati ne, ker si prereven.«
Denar, ki ga je že imel v žepu, je izvlekel in ga vrgel nazaj v škatlo. Župnik ga je osuplo gledal.
»Preden odideš iz teh krajev, povej Karlu Maslu, da je bil pri tebi tisti, ki so ga ustrelili zaradi nekaj cigaret in para nogavic. Napravili so me za barabo. Če me ne bi bili živega zakopali, jih ne bi gonil zdaj že tretje leto. In še jih bom, čeprav vi nočete sodelovati!«
Župnik je molčal, vsakovrstne zgodbe je slišal, zlasti ko je spovedoval umirajoče. Toda tale se mu je zdela čudna. Od Karla je slišal o Mezgecu, ki je odkrito pripovedoval, da je pri tistih, ki vzamejo tam, kjer je, in dajo tja, kjer ni. »Me je rešila revščina?«
je pomislil. Mezgec pa je bil že pri vratih.
»Še nekaj sem pozabil. Za ubogega Tečka moli in beri kakšno mašo.« Segel je z roko v žep in mu vrgel nekaj bankovcev. »Veste, moža je pogubila revščina, bog se usmili njegove duše. Zjutraj pa navsezgodaj izginite iz vasi. Če vas dobi nemški policijski stotnik, vam ne bo treba nikamor.«
V jutranjem mraku se je župnik Sirk poslovil od svoje fare. S pogledom je objel cerkev in hiše. Tu so se rojevali in umirali dobri ljudje. Nikoli jih ne bo pozabil. Če bo sreča mila, se bo še kdaj vrnil, morda pa se ne bo nikoli več, kdo ve...
XVIII.
Odkar ni bilo več matere, so se Bečanovi otroci od časa do časa dobili pri Osojniku. 'Tam se je pogosto zadrževal tudi oče. Ko je bila bolnišnica v Za-lesju nared, sta z Osojnikom gradila za Bečana prostorno skrivališče v bližini domače hiše, da bi se mož skril, kadar bi sovražniki pridrli v bližino vasi. Bečan je bil tak kot Osojnik. Hudi časi so ga naučili, da ne sme nikomur zaupati. Najbolj se je zanesel sam nase in večkrat je rekel v šali: »če sem sam, sem prepričan, da sem v dobri družbi.«
Lojzeta so po vrnitvi iz partijske šole oblastnega komiteja postavili za partijskega sekretarja na domačem področju. Večkrat je prenočil na Osojah, kjer sta se s Tino rada videla. Lojze se še ni umiril. Včasih je ponoči kriknil in planil pokonci. Zgodilo se je, da je pri Osojniku sredi noči padel s peči in napravil preplah.
Veselja kot ponavadi, zato pa več barje, mraza in celo snega
Poglavje zase so med raznovrstnimi oblikami silvestrovanj gotovo tista, ki jih prirejajo po naših društvih: zdijo se nekak kompromis med pričakovanjem novega leta doma in v javnih lokalih, zato ni čudno, da so po pravilu dobro obiskana. V domačem, a ne zapečkarskem ozračju združijo prijatelje,' znance, sosede in sorodnike, tkejo tesnejše vezi v krajevnih skupnostih in dajejo novega zaleta delovanju društev. Med letošnjimi naj naštejemo uspela silvestrovanja v KD Barkovlje, v obeh kriških domovih, v KD Tabor na Opčinah, v KD F. Venturini pri Dom ju, v Babni hiši v Ricmanjih, v KD Rapotec v Prebenegu in v osmi-cah v Dolini in Borštu. Povsod je bilo veselo, domače hrane, pijače in plesa na pretek, naš fotograf pa zagotavlja, da je po vaseh pokalo, da mu je kar »paralo« ušesa.
Zadnji v lanskem letu je zagledal luč sveta mali Massimo
Prva zavekala Valentina, za njo še Federico in Alessandro
Letošnjemu Silvestru je uspelo nekoliko globlje pogledati v žepe
Mesto je' kar nekam zaspano, pusto in predvsem mrzlo', ko se v uredništvu na praznični prvi dan v novem letu spravljamo h kroniki komaj preživete »nore noči«. Kronisti si počitka po njej pač ne moremo privoščiti, z novicami pa smo, kot je to ob praznikih v navadi, kaj borno založeni, zato si bomo jxymagali tudi z vtisi, ki smo si jih sproti nabirali, kjerkoli smo že silvestrovali.
Prevladujoč občutek o utripu letošnje silvestrovske noči je tak, kakršnega smo že pred dnevi napovedali: večina je v mestu in na Krasu pričakala novo leto kar doma, v veseli družbi svojcev in prijateljev, ob dobro založeni mizi in na toplem, saj mrzlo vreme res ni vabilo na piano. V naši deželi je polnoč pozdravil pok iz 350 tisoč steklenic s takim ali dru-
po pravilu, odela še v elegantno večerno opravo, ki za to enkratno priložnost v letu pač ne more biti drugačna kot nova, potem se trgovci in gostilničarji pač ne bi smeli pritoževati, Visentinijevemu novoletnemu paketu navkljub.
Še bolj pa so najbrž zadovoljni njihovi stanovski kolegi onstran meje, ki so sicer deležni vse drugačnih »paketom«, a so v izkupičku letošnjih praznikov mirno lahko zanemarili znesek za reklamo. Gostov se je trlo tudi brez nje, saj so izredno ugodne cene (beri menjava dinarja) vabile bolje kot še tako spretna reklama. Da je bilo pol no vzdolž vse meje, v Lipici, na Obali pa vse do srednje Dalmacije, ni nobena novost, za ilustracijo naj tokrat v številkah navedemo silvestrovanje v slovenskem glavnem mestu: v ljubljanskih javnih lokalih se je veselilo 250 domačih in kar 1.500 tujih gostov. Če povemo, da je bilo zanj v najboljših hotelih (na primer v Holliday Inn) treba odšteti povprečno okoli tri tisoč dinarjev in če to številko spremenimo v lire (manj kot 30 tisoč lir), potem ni težko uganiti, da je bilo med poldrugo tisočerico tudi nič koliko gostov s tržaško registrsko tablico.
Posebno poglavje so v tej kroniki
tisti, ki so novo leto pričakovali daleč od doma, pod tropskim soncem ali v kakšnih drugih »in« krajih, s katerimi pisec teh vrstic ni čisto od blizu seznanjen, zato jih prepušča morebitnim reportažnim potopisom. Tistim, ki so se odločili praznovati na »dilcah«, pa je bila sreča letos mila: snega je konec tedna nasulo kar dovolj, rezek mraz pa ga je primerno utrdil in omogočil dobro smuko.
Da bo tudi smučarjem januar bolj varčno potekel, je na dlani, saj cene v zimskih središčih prav gotovo niso za vsak žep. Izjema so tudi v tem primeru jugoslovanska smučišča, kjer se je letos kar trlo zamejcev, zlasti v Kranjski gori. Tisti, ki že pred mesecem razprodanih razpoložljivosti niso bili deležni, so se na smuko odpravili po doma preživeti silvestrski noči, saj jih je sončno jutro kar sililo na čim bližji sneg.
Pa smo zaključili naš novoletni mozaik, nekoliko razsipnejši kot v preteklih, hudo »kriznih« letih, a nič bolj vesel. Zajetnost denarnice pač ne odmerja razpoloženja, tega si lahko poiščemo le v lepem, mirnem odnosu s seboj in s soljudmi. Da bi vzpostavili prav te odnose pa na koncu tega zapisa želimo vsem, ki ga bodo prebrali.
Veselo razpoloženje na silvestrovanjih na Opčinah (zgoraj) in pri Dom ju
gačnim penečim se vinom, pravijo statistiki, ki pa najbrž niso šteli petard in najrazličnejših ognjemetov, s katerimi tudi tokrat nismo varčevali. Opazovalci trdijo, da je bilo letos za spremembo manj odmetavanja starih predmetov na že itak hudo onesnažene ulice. Kaže, da se ta stara, a trdovratna italijanska navada, ki naj bi simbolizirala odhod težav in vsega neprijetnega s starim letom, počasi le poslavlja in z njo tudi škoda, ki jo je nemalokrat povzročila.
Po Krasu je bila večina gostiln in drugih lokalov zaprtih, nekoliko bolj živo je bilo ob obali in v mestu, kjer pa so cene baje krepko obremenile denarnice tistih, ki se tradicionalnemu »cenonu« niso želeli odpovedati. Res je, da so se zneski za večerjo v lokalu z glasbo gibali v povprečju med 50 in 80 tisoč lirami na osebo, a jim je treba prišteti še ceno pijače in drugih skušnjav, ki se jim je v veseli družbi težko izogniti. Večina je torej za silvestrovanje v javnem lokalu odštela kar cel rdeč bankovec in če se je, kot
Ime ji je Valentina, tehta točno tri kilograme, s svojim prihodom je osrečila mamico, 24-letno Santino Prudente in očka, 27-Ietnega Antonina Draga. V otroški bolnišnici Burlo G arotolo je zavekala točno ob 3.32 zjutraj in je bila prva rojena v tržaški pokrajini v letu 1985.
Spremstvo letošnje prve tržaške »mini dame« so bili kar trije »mini kavalirji«. Zadnji v lanskem letu se je rodil Massimo Muggia, ki je zagledal luč sveta ob 23.26, dobre pol ure p>red polnočjo. Mali Massimo je ob rojstvu tehtal 3 kilograme 360 gramov. Očku Marinu (29 let) ga je povila 28-letna mamica Giuliana Mon-tagnin iz Ul. Tosi 11.
O drugorojenem v letu 1985 je odločal pravcati Sprint. Ob 4.42 si je »zagotovil« drugo mesto na lestvici letošnjih novorojenčkov Massimo Colino, 2 kilograma 940 gramov težek fantek, ki je za pičlo minuto »prehitel« tretje-rojenega Alessandra Carrata. Federico je osrečil očka Claudia in mamico Miriam Tinelli,,- skoraj 4 kilograme težek Alessandro pa očka Giulia in mamico Francesco Bartolini.
Na slikah: levo zgoraj zadnji rojen v letu 1984 Massimo Muggia z mamico Giuliano; levo spodaj prvorojena v letu 1985 Valentina Drago z mamico Santino in očkom Antoninom; desno zgoraj Federico Colino z mamico Miriam in spodaj Alessandro Carraio z mamico Francesco.
Tradicionalna izmenjava voščil ob meji
Tudi letos so si policisti, karabinjerji, miličniki, cariniki in finančni stražniki na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo na dan novega leta izmenjali tradicionalna novoletna voščila in darila, čeprav je sneg v ponedeljek pobelil ceste, mrzlo vreme in burja pa tudi nista odnehala, so bila srečanja med kolegi z obeh strani meje rnjlvse topla in prisrčna. K prijetnemu vzdušju je vsekakor bo'-trovala tudi ukinitev depozita, ki tako spet na široko odpira mejo med Italijo in Jugoslavijo.
Na mejnih prehodih dolinske občine sta prinesla méjnim organom novoletna voščila v imenu dolinske občinske uprave župan Edvin Švab in odbornik Boris Mihalič. Dolinski župan in odbornik sta v torek zjutraj obiskala mejne prehode Križpot, Prebeneg in Pesek.
Na slikah: zgoraj izmenjava daril med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi organi na Pesku; spodaj obisk dolinskega župana Švaba in odbornika Mihaliča prav tako na mejnem prehodu na Pesku.
• Tržaška občina je objavila novi umik za ogled uradne oglasne deske v Ul. Malcanton 2. Na ogled javnosti je ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob praznikih pa od 9. do 12. ure.
Novoletni plavalec je letos kar dvakrat skočil v morje
Občinski uslužbenec Mario Cigar je tudi letos proslavil prihod novega leta s tradicionalnim novoletnim skokom v morje. Resnici na ljubo je treba priznati, da je opravil korajžni Mario letos kar dva »toča«. Prvič se je pognal v morje z barkovljanske obale ob 10.30. Po nekaj zamahih se je vrnil na kopno in se tudi že oblekel, ko so prispeli na kraj fotografi, da bi tudi njegov letošnji toč posneli na filmski trak.
Mariu tako ni preostalo drugega kot da se na željo fotografov in številnih radovednežev ponovno požene v vodo. Spet se je slekel in v res elegantnem slogu skočil v morje.
Kljub dvojnemu »toču« je imel strastni novoletni plavalec letos še srečo: ko se je lani pognal v vodo, je znašala temperatura morja 8,3 stopinje Celzija, letos pa je bilo morje toplejše — 10 stopinj Celzija.
Stranke se že pripravljajo na bližnji volilni spopad
Novo leto še ne pomeni pričetek volilne kampanje za pomladanske u-pravne volitve, dejansko pa se vse stranke že vneto pripravljajo na bližnji volilni spopad. Upravne volitve bodo 12. maja in bodo veliki test za splošno politično usmeritev v Italiji, tokrat še posebej zanimiv iz dveh razlogov: prvič traja Craxijeva vlada že dobro leto in pol in je Craxi povrh zahteval vsaj triletno razdobje vladanja. Volitve bodo torej odgovor italijanskih volilcev na vladno' usmeritev, pa tudi na različne (in zelo pogosto nasprotujoče si) silnice, ki Y njej prevladujejo. Poleg tega bo junija zapadlo sedem let, od kar je bO za predsednika republike izvoljen socialist Sandro Pertini in bodo dober mesec po volitvah tudi volitve novega predsednika republike in z njim bo določena dolgoročna perspektiva italijanske politične usmerjenosti.
V krajevnem tržaškem okolju bodo volitve prav tako pomembne, čeprav bomo tokrat obnovili samo pet okoliških svetov, nespremenjena pa bosta po vsej verjetnosti tržaški pokrajinski in tržaški občinski svet. Prav v razmerju sil in v zavezništvih, ustvarjenih v Trstu, pa je resnični interes tržaških političnih krogov. V
bistvu gre za odgovor na vprašanje, če bo dosedanja koalicija, ki jo sestavljajo demokristjani in Lista za Trst, okrepljeni s socialdemokrati, republikanci, liberalci in Slovensko skupnostjo, medtem ko so socialisti skupaj s komunisti v opoziciji, ostala na upravi, ah če bo prišlo do predčasnenga razpusta občinskega in pokrajinskega sveta in z njim seveda tudi do volitev v oba sveta v Trstu.
Odločilno besedo ima Lista za Trst, ki je podpisala sporazum, ki je določal, da jo do konca lanskega leta 1984 vključijo v deželno večino in dobi njen predstavnik mesto deželnega odbornika. To se ni 'zgodilo in je Lista ostala brez sedeža v deželni vladi.
Pa vendar vse kaže, da bodo predstavniki liste ostali v občinski in pokrajinski upravi, skratka da ne bo nobene velike novosti.
Tako tudi izhaja iz zadnje številke glasila Liste za Trst »La voce libera«, ki v začuda umerjenem tonu obravnava ta vprašanja. Uvodne članke so napisali vsi »zgodovinski« voditelji liste; Manlio Cecovini, Gianni Giuricin, Gianni Marchio in Gianfranco Gambassini. Seveda so njih plan-
ici bistveno drugačni, vsi pa obravnavajo skoro izključno bodočo usodo krajevnih uprav in se v bistvu zavzemajo za nadaljnje sodelovanje. Vse to pisanje je priprava na skupščino Liste za Trst, ki bo ob koncu januarja in na katerih bodo razpravljali o resoluciji, ki jo sedaj pripravlja vodstvo. Po vsej verjetnosti bo to dokaj zapleten dokument, ki bo o-bravnaval sodelovanje v upravah in ki bo vlil mnoge vode na že precej ugaslo žerjavico navdušenja pristašev Liste.
Lista za Trst se skratka boji volilnega spopada in zaradi tega bo skušala premostiti notranje težave z ustvarjanjem fiktivne enotnosti in s tem, da bodo njeni izvoljeni občinski in pokrajinski svetovalci zelo verjetno odobrili oba proračuna, ki sta edini odločilni preizkusni kamen vsake narave, od katerega zavisi, če uprava pade, ali ne.
To pa seveda tudi odraža notranji razkroj liste, dejstvo, da ima vedno manj vpliva v tržaškem krajevnem življenju in postopno absorbiranje njenih pristašev med vrste tradicionalnih sredinskih strank in predvsem KD.
Miljska občina stopa z optimizmom v novo leto
Miljska občinska upirava je pripravila za uslužbence, svetovalce in odbornike občinskega sveta ter svoje u-pokojence sprejem ob zaključku starega leta, na katerem je voščil vsem srečno novo leto 1985 župan Willer Bordon, ki je med drugim spregovoril tudi o številnih problemih, ki zadevajo miljsko občino in ki jih je občinska uprava že rešila, ah pa vsaj nakazala njihovo rešitev.
S skupnim delom smo dokazali, je dejal med drugim župan, da je mogoče tudi v težkih časih, v slabih gospodarskih pogojih, doseči lepe uspehe, s katerimi se lahko danes pohvalijo le malokatere občinske uprave.
Med uspehe, ki jih je župan naštel, je na prvo mesto postavil uvedbo informatike v občinske urade, kot tudi sprejem v službo 48 novih, mladih u-službencev.
Upamo in žehmo, je dejal, da bo nova delovna pogodba pravilno ocenila in ovrednotila delo vseh naših uslužbencev in da bo lahko občinska uprava v novem letu izvedla prepotrebna dela za izboljšanje vodovodne napeljave, kanalizacije ter smetarske službe.
Omenil je tudi pobudo v korist o-trok in starejših oseb tudi glede njihove prehrane, kot tudi pobude v korist študirajoče mladine.
Z izjemo vode, so bile tudi dajatve
za razne občinske usluge, je dejal župan nižje, kot v ostalih občinah. Kljub temu se je obračun zaključil z 39 milijoni presežka, je dejal in z zadovoljstvom omenil nakup zemljišča ob bivši ladjedelnici Alto Adriatico.
V novem letu namerava občinska uprava okrepiti razne pobude, ki naj bi v občini pospešile razvoj turizma in novih industrijskih in trgovinskih dejavnosti. Seveda pa bomo še vnaprej vztrajali pri našem odklonilnem stališču glede gradnje premogovne termoelektrarne na področju miljske občine. V novem letu bomo začeli z gradnjo turističnega pristanišča ter z uvedbo novih produktivnih dejavnosti na prostoru bivše ladjedelnice Alto Adriatico.
Upam in želim, da bo novo leto srečnejše tudi za našo državo, ki preživlja težke trenutke, kot tudi za ves svet, ki si želi miru, odpravo vojnih žarišč in lakote, ki pesti toliko milijonov ljudi, je zaključil svojo novoletno poslanico župan Bordon.
Film »Gospa v rdečem« na prvem mestu lestvice Festivala festivalov
Tržaški akvarij izgubil pingvina Marka
Tržaški akvarij je izgubil svojo največjo atrakcijo — pingvina Marka. Uboga žival ni učakala novega leta ter je tik pred koncem starega, v starosti 32. let poginila.
Pingvina Marka so dobro poznali vsi tržaški otroci, oziroma cele generacije le-teh, saj so ga čisto majhnega pred tolikimi leti pripeljali s seboj mornarji neke tuje ladje in ga darovali tržaškemu akvariju. S svoj m smešnim, simpatičnim vedenjem, si je takoj pridobil simpatije vseh, njemu samemu pa so bili najbolj všeč fotografi ter se je rad nastavljal objektivu in pri tem pokazal še posebno zadovoljstvo in veselje. Znal je celo »peti«, seveda, če so imeli obiskovalci pri poslušanju njegovih pevskih sposobnosti dovolj fantazije. Posebno ob obisku otrok je bil razigran, skakal je in se zopet potapljal v vodo, dokler je videl, da ima okrog sebe občudovalce.
Marko pa ni bil privlačnost le za Tržačane in tržaške otroke, temveč tudi za številne turiste, ki so si med bivanjem v Trstu ogledali tudi tržaški akvarij. Prav pingvin je bil glavna atrakcija, ki je privabljala turiste, da so si ogledali tudi druge zanimivosti te tržaške ustanove. Pravijo, da je doživel kar lepo starost in ga torej ni pobrala nobena bolezen. Akvarij razpolaga še z drugimi vrstami rib, a pingvin Marko je bil prav gotovo med vsemi najbolj priljubljen.
Millerjeva drama Pogled z mostu od jutri v gledališču Rossetti
Od jutri do nedelje bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro d’Arte z- dramo Arthurja Millerja »Pogled z mostu«.
Miller je avtor, ki so ga v petdesetih letih mnogo uprizarjali. Njegova dela so režirali umetniki, kot sta bila na primer Visconti in Broock. Po-tem je za daljši čas Millerjeva slava nekoliko utihnila, sedaj pa njegovi T/ m* U^vai° ponovno pozornost gledaliških hiš in skupin ter občinstva. V New Yorku igrajo na primer Millerjevo dramo »Smrt trgovskega potnika«; v glavni vlogi nastopa Dustin Hoffman. V Londonu igrajo »Pogled z mostu«, »Smrt trgovskega potnika« pa uprizarjajo tudi v Pekingu.
Predstavo, ki jo bomo gledali v Trstu, je režiral Antonio Colenda, v glavni vlogi pa nastopa Gastone Moschin.
diplomiranci s področja socio-sanitamih usmeritev bodo lahko prejeli štipendije za poglobitev svojega študija. Štipendije je uvedel deželni od-or, ki bo v letih 1985 in 1986 namenil mladim diplomirancem skupno milijar-o m 200 milijonov lir. S tem prispevkom želi deželni odbor nuditi novi aravnikom možnost za zbližan je s socio-sani tamimi problemi. Del tega pri-pevka bo namenjen posebej raziskavam vprašanj, ki so tesno povezane s stvarnostjo dežel skupnosti Alpe - Jadran.
Staro leto se je poslovilo s snegom novo pa vztraja po starem - z burjo
Staro leto nas je zapustilo z burjo in snegom, novo pa v teh prvih dneh vztraja po starem, z mrazom, ki je potisnil temperaturo krepko pod ničlo. Burja še vedno močno piha nad Tržaškim zalivom, pa čeprav včeraj ni dosegla take jakosti kot na primer v noči med soboto in nedeljo, ko so posamezni sunki dosegli hitrost do 135 kilometrov na uro. V nedeljo proti večeru je začelo na kraški planoti snežiti, sneg pa je prekril (sicer le za en dan) vzhodnokraško področje, od Opčin proti Bazovici.
Slabo vreme je na Silvestrovo prizadelo promet. Avtobusi, ki peljejo na podeželje, so vozili z verigami, medtem ko so uslužbenci ANAS razsipali sol in gramoz po zasneženih in mestoma tudi poledenelih cestah. Mnogo dela so imeli tudi v tržaškem pristanišču, saj je burja otežkočila natovarjanje in raztovarjanje ladij, ki so bile zasidrane ob pomolih. Ladjam v zalivu so morali priskočiti na pomoč vlačilci. Polne roke dela so imeli tudi tržaški gasilci z odstranjevanjem vej, ki jih je polomila burja in ometa, ki ga je močan veter od-krušil z nekaterih poslopij.
Mraz je tudi včeraj držal v svojih kleščah tržaško pokrajino. Na Krasu je temperatura padla sinoči do sedem stopinj pod ničlo, burja pa še vedno »brezplačno« pometa tržaške ulice. Škoda, da ne more pomesti tudi kupov smeti, ki ob zabojnikih za odlaganje še vedno čakajo na smetarje, da jih odnesejo.
Na Obalni cesti blizu hotela Europa
V jutranjih urah novega leta čelno trčenje med avtomobiloma
Na žalost je tudi prvi dan novega leta dan kot ostali, dan ko nas nobena posebna roka ne brani pred nesrečo- Tako je prav včeraj mod prvimi prispela v našo redakcijo novica o hujši prometni nesreči.
Včeraj zjutraj ob 6. uri je prišlo na obalni cestsi, v bližini hotela Europa do čelnega trčenja med dvema avtomobiloma. Vozili sta trčili z ve-uko hitrostjo, vzroki nesreče pa niso se znani. Na žalost je bilo pet ranje-j1. . °d katerih so dva zadržali v tržaški glavni bolnici s pridržano prognozo. Tudi ostali potniki avtomobilov se bodo morali dalj časa zdraviti.
V nesrečo sta bila vpletena avtomobil BMW s tržaško registrsko tapiro m pa renault 5 turbo prav tako s tržaško registrsko tablico. BMW je vozil 43-letni Fulvio Davia iz Ul. Ponticello št. 38/3, z njim so se peljali njegova 42-letna žena Laura Davia ter 44-letni Francesco Orel in 45-let-na Maria Concion.
,0Y av"tomobilu renault 5 je bil sam d ietni voznik Maurizio Stopar iz besijana št. 193.
Prav oba voznika sta v nesreči u-wpela najhujše poškodbe. Fulvio Da-Vla si je zlomil več reber, stegneni-
co in dobil močan udarec v tretjih. Z rešilcem Rdečega križa so ga pripeljali v bolnico v šoku, zdravniki so zanj pridržali prognozo. Laura Davia je dobila udarec v obraz, pri tem si je izbila zobe, sumijo pa, da ima tudi zlomljeno čeljust. Utrpela je še vrsto drugih udarcev. Zdraviti se bo morala približno 40 dni. Maria Concion je utrpela močan udarec v hrbet, v levo koleno in druge udarce; zdraviti se bo morala 15 dni. Francesco Orel je dobil udarec v prsi, ranil si je čeljust in jezik. Zdraviti se bo moral 20 dni.
Voznik drugega avtomobila Maurizio Stopar se je močno udaril v prsi in trbuh, sumijo, da si je zlomil tudi levo nogo. Tudi zanj so si zdravniki pridržali prognozo.
Na kraj nesreče je prišel rešilec Rdečega križa, poseči pa so morali tudi gasilci, ker sta bila oba avtomobila popolnoma uničena; iz BMW niso mogli b.rez posega gasilcev izvleči žrtev nesreče. Na mesto trka so prišli tudi karabinjerji iz devinsko-nabrežinske postaje pod vodstvom kapetana Ptironeja, ki sedaj vodijo preiskave o vzrokih nesreče.
V nedeljo v Sappadi
Na smučišču je zavozil v drevo: mlad Dolinčan v smrtni nevarnosti
Za 18-letnega Emila Vesnaverja iz Doline se je prazničen dan na snegu v nedeljo zelo dramatično končal. Ko se je spuščal na smučiščih v Sappadi, je iz še nepojasnjenih razlogov silovito treščil v drevo in se hudo ranil v glavo in druge dele telesa. Najprej so ga sprejeli v bolnišnico v Auronzu, ko pa so zdravniki uvideli, da mu ne morejo ustrezno pomagati, so organizirali njegov prenos v Videm. Prognoza je strogo pridržana, saj si je Vesnaver prelomil lobanjsko kost;
Občina najela devet novih posojil
Tržaška občina je v preteklih dneh najela vrsto posojil, Najobsežnejši del (2 milijardi in pol) bo namenjen re-strukturaciji hiš na območju Rimskega gledališča, 533 milijonov bodo stala popravljalna dela raznih šol, 294 nakup novih prevoznih sredstev za smetarsko službo, 132 milijonov sanacija obcestnega drevja, 70 izboljše-nje električne napeljave v občinskih stavbah 23 milijonov pa popravila poslopja v Ul. dei Mille, kjer je sedež izpostave za Kjadin - Rocol.
Preostala tri posojila je občina najela za razširitev Ulice Bonomea (470 milijonov), za asfaltiranje notranjih dvorišč nekaterih šol (725 milijonov) in za popravila v občinskem kopališču »La Lanterna« (43 milijonov).
Brazilija največji dobavatelj kave tržaškemu pristanišču
Brazilija je največji dobavitelj surove kave tržaškemu pristanišču. V prvih enajstih mesecih letos so namreč v tržaški luki pretovorili 952 tisoč 800 vreč kave (vsaka vreča tehta po 60 kg), to je skoraj stotisoč vreč več kot lani (853 tisoč 300 vreč lani). Brazilija je dobavila kar 44,2 odstotka vsega blaga. Med dobavitelji sledijo Braziliji Slonokoščena obala (275.900 vreč), Kenija (198.983 vreč), Indonezija (180 tisoč vreč), Zaire (130.566 vreč), Kamerun (115.883 vreč), Etiopija (94.456 vreč).
• V tem mesecu se bo pričel tradicionalni tečaj fotografije, ki ga prireja Tržaški fotografski krožek in ki je odprt za vse. Tečaj bo razčlenjen v deset lekcij teorije in nekaj praktičnih vaj v fotostudiu. Tečaj naj bi nudil pive tehnične kulturne osnove fotografije. V februarju pa bo stekel izpopolnjevalni tečaj fotografske tehnike. Zainteresirani se lahko obrnejo na Tržaški fotografski krožek v Ul. Tigor 2 (tel. 771117) vsak torek in petek: od 18.30 do 20. ure.
Nalezljive bolezni v tržaški pokrajini
Higienski urad tržaške Krajevne zdravstvene enote je objavil statistične podatke o nalezljivih obolenjih v tržaški pokrajini v mesecu novembru. Seveda gre samo za primere, ki so bili prijavljeni. Slika, ki izhaja iz novembrskih podatkov, v splošnem ni ravno najslabša. Če izvzamemo nekoliko višji pojav nalezljivega vnetja priusesne slinavke in noric, so bila nalezljiva obolenja v mejah normalnosti.
V omenjenem razdobju so zabeležili 102 primera vnetja priušesne slinavke in 76 primerov noric. Pole tega so zabeležili šest primerov nalezljivega vnetja jeter, en primer tifusne mrzlice, en primer meningitisa, tri primere mononukleoze, šest primerov rdečk, štiri primere škarlatinke in tri primere jetike.
Wilderjev film »Gospa v rdečem« se je v enem samem tednu predvajanj že prerinil v sam vrh posebne lestvice petega Festivala festivalov, ki poleg ocene kritikov upošteva tudi obisk publike. Ravno obisk publike je najbolj zgovoren pokazatelj uspešnosti neke filmske predstave. Wilderjev film si je doslej ogledalo 576 ljudi dnevno v poprečju. Na drugem mestu je film »Orwell 1984« Michela Radforda s 442 gledalci dnevno, na tretjem »Carmen« Francesca Rosija s 439 gledalci, na četrtem »Brodway Danny Rose« Woodyja Allena (400 gledalcev) in na petem Avatijev film »Noi tre« (269 gledalcev).
Razstava
koledarjev
V Tržaškem železničarskem krožku je odprta nenavadna razstava. Gre za zbirko približno 600 koledarjev od 19. stoletja do danes, ki so last Tržačana Lina Feliciana.
Najbolj zanimivi so koledarji od leta 1900 do leta 1913, to je v dobi razvpite »belle epoque«. V tem času so namreč izdelovali koledarje najbolj slavni oblikovalci.
Felician hrani v svoji zbirki pretežno italijanske koledarje, ima pa tudi kitajske, grške, holandske in druge koledarje iz raznih držav.
T	Nenadoma nas je zapustil
• naš dragi
Aldo Alzetta
Pogreb bo danes, 2. t.m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Lidia, sin Franco, tašča Giustina, brat Bruno in drugo sorodstvo.
Trst, 2. januarja 1985
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
T	Nenadoma nas je zapustil
I naš dragi mož in oče
Innocente Giuricich
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. t.m., ob 13. uri iz hiše žalosti v domačo cerkev.
Žalujoča žena Mika, sin Robert in drugo sorodstvo.
Nabrežina, Genova, 2. januarja 1985
1. 1. 1973	1. 1. 1985
Ob 12. obletnici smrti drage
Jadrane Gruden por. Visintin
se te spominjamo vsi, ki smo te imeli radi.
Nabrežina, 2. januarja 1985
Tisto daljnje Silvestrovo v letih groze in upanja
Objavljamo spomin Mirana Kureta na Silvestrovo pred 40 leti. Bilo je to tesnobno praznovanje, hkrati pa polno izrednega upanja; vsekakor izjemno. Po predvčerajšnji noči, ki smo jo preživeli v veselju, s plesom in pokanjem stekleničnih zamaškov in petard, je to spomin na čas, ko so pokali streli iz pušk in brzostrelk. Veliko, veliko bolj mirno je bilo to naše predsinočnje silvestrovanje. Je bilo tudi tako polno upanja? Vsakdo, ki si bo prebral ta članek, bo sam v sebi našel odgovor. Pa tudi misel bo našel, da je lahko veselo tudi v risu groze.
Na Silvestrov večer 1944 sem najbolj občutil vojno stisko. V veliki, na pol temni in prazni gostilni, ki je bila zaradi vojnih dogodkov že celo leto zaprta, sva z materjo ostala sama. Lepa in vesela silvestrovanja, ki smo jih z gosti praznovali v gostilni, so se mi zdela neresnična in zelo daleč. Pri večerji sva oba mislila na brata, ki je bil v partizanih na Dolenjskem, in na očeta, ki so ga pred kratkim odpeljali v Nemčijo.
Leto, ki se je iztekalo, se mi je zdelo neskončno dolgo zaradi številnih dogodkov in stalne napetosti. Protisovražne akcije naših so bile zelo pogoste, nanje pa je sovražnik trmasto odgovarjal, tako da so se uspehi vrstili s tragičnimi dogodki. Naj navedem le one, ki so se zvrstili v zadnjih mesecih leta v naši neposredni bližini.
Vodstvo OF je odločilo, da se oktobra izvedejo volitve v krajevni in okrajni ljudski odbor, ki bi bil ob osvoboditvi in ob primeru prihoda
zaveznikov pripravljen prevzeti o-blast. 24. oktobra je večja skupina aktivistov imela pri nas pripravljalni sestanek, naslednjega dne pa množični predvolilni zbor v pritlični dvorani društvene gostilne, kjer so predstavili komandante. O pomenu volitev je spregovoril tov. Štefan (Kristjan Kozlovič) in prisotne navdušil in prepričal o skorajšnji zmagi in svobodi. Skupina zunanjih aktivistov je prenočila v Logu na Pre-garčevem seniku. Fašistična policija je tisto noč obkolila vas in jih iz-nenadila. Vsi so se rešili, le Štefana, ki je bežal v drugo smer je zadel strel. Ta dogodek nas je spravil iz navdušenja prejšnjega večera v žalost.
Nekaj podobnega se je dogodilo tudi pri nas doma. Volitve so potekale po hišah. Zadovoljni smo bili nad volilnim uspehom. Očeta so izvolili v odbor dolinsko-socerbskega okraja in že je spet padlo po nas. 18. novembra so Nemci obkolili vas in aretirali očeta, Riharda Geja in
gledališča
VERDI
Danes, 2. januarja, ob 20. uri (red B/C) na sporedu tretja predstava De-bussyjeve opere »Pelléas et Mélisande«. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson.
KD VIGRED
želi vsem svojim članom in prijateljem srečno novo leto.
Giuseppa Deponteja. Po 20 dneh zasliševanja so slednjega izpustili. Geja in očeta pa odpeljali v Dachau, od koder se ni več vrnil.
Prav iznenadil me je prihod Cilke Peta ros. Prišla me je vabit na novoletno zabavo, ki jo je borštan-ska mladina organizirala za partizane, da bi jim kaj zaigral. Vzel sem harmoniko in skupaj sva šla proti Borštu. Pri Kaluži sta nas čakali Zmaga Petaros in Roza Zahar ter nas pospremili v zapuščeno Že-nelčevo hišo na Reni. Poleg domačinov me je sprejel Stanko Gruden -Strela in me odvedel k mizici, ki je stala v kotu pri oknu. Tam je bil Ivan Grzetič - Žitomir, ki se je trudil okrog »radia«, iz katerega je priklical vesele melodije nič manj kot iz Losanne. Ko me je zagledal, je iz obzirnosti takoj izklopil radio in mi prepustil prostor in »ber sedo«. Igral sem plesne melodije. Dekleta so pripravila kar so pač takrat mogle. Na mizo so postavile jedačo in vino... pod mizo pa sem kmalu opazil kup brzostrelk, po katere so od časa do časa prihajali stražarji. Saj so imeli Nemci svoje stalne postojanke v Boljuncu, na Katinari in v Bazovici. Razpoloženje se je stopnjevalo, tako da šta si domačina Drago in Danilo Petaros s Podceste domislila, da bi Nemcem v Boljuncu malo ponagajala. Odšla sta na vrh boljunske Griže in opolnoči izstrelila več barvnih raket prav nad glavami Nemcev. Ko sta se srečno vrnila, je naše veselje doseglo višek. Veselo, razpoloženje smo zaključili s partizansko pesmijo. Ne smemo pozabiti, da smo bili v vojnem času in da je tudi temu krat kotrajnemu veselju sledila tragedija, že 10. januarja so Nemci napadli partizanski bunker v Borštu. In podobni dogodki so se ponavljali do končne zmage pred 40 leti.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 2. januarja MAKARIJ
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 13.09 in zatone ob 3.01.
Jutri, ČETRTEK, 3. januarja GENOVEFA
Vreme včeraj : temperatura zraka 0,4 stopinje pod ničlo, zračni tlak 1015,4 mb pada, veter 22 km na uro severozahodnih, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
UMRLI SO: 78-letna Maria Vittoria Bonin vd. Prelaz, 66-letni Guido Benuz-zi, 86-letna Natalia Murani vd. Cividin, 93-letni Placido Zanmarchi, 53-letna Anita Sincovich por. Savron, 86-letna Elia Paliaga, 82-letna Maria Ratissa por. Sandrin, 49-letni Bruno Žagar, 32-letni Milan Tatalovič, 79-letni Ervino Weig-mann, 52-ktni Albino Kocjan, 84-letni Narciso Cattarmi, 79-letni Giovanni Ker-sevani, 77-letna Irma Ferluga vd. Petto-ros, 85-letna Anna Vescovo vd. Paro-vel, 85-letna Giovanna Predulin vd. Bu-scemi, 89-letna Vittoria Zimolo, 90-letna Olimpia Amigoni, 88-letna Giuseppina Ronzel vd. Ianezic, 54-letni Marino Grattami, 64-letni Lino Capellan, 63-letna Vera Sancin, 76-letni Ernesto Hubnsr.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
Družabni večer tržaškega VZPI-ANPI
VZPI - ANPI Trst vabi vse svoje člane, aktiviste, simpatizerje z družinami in mladino na družabno novoletno srečanje z glasbo, plesom in odlično večerjo, ki bo v soboto, 5. januarja 1985, pri Dom ju (Dispral). Vpisnina na sekcijah še jutri, 3. januarja, ali po telefonu 730-306.
mali oglasi
PRODAM ravno nezazidljivo zemljišče 2.500 kv. m Briščiki (Girandole) ter drugo v Trebčah 2.500 kv. m z dolinico, 200 m od zadnje hiše. Tel. na št. 040/759-169.
KMETIJSKA ZADRUGA DOLGA KRONA ima na razpolago 11 brejih junic za prodajo. Interesenti naj se zglasijo po telefonu na št. 228-404.
IŠČEM garsonjero ali majhno stanovanje. Telefonirati na št. 280-747.
PRODAM renault 4/GTL, letnik ’80, 26 tisoč km, v odličnem stanju: 4.300.000 lir. Tel. 910-905.
PRODAM renault 12/L, prevoženih 16 tisoč km. Cena ugodna. Tel. po 20. uri na št. 040/574-529.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA
obvešča, da bo od danes, 2. januarja, dalje odprta prodaja sira, masla in skute lastne proizvodnje v prodajnih prostorih zadruge na Reipentabru
od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure
vsak dan razen ob nedeljah popoldne.
UPRAVNI ODBOR
PAVLIHOVA PRATIKA
je v prodaji v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON NABREŽINA
IN PRI VSEH RAZNAŠALCIH PRIMORSKEGA DNEVNIKA
ROSSETTI
Od jutri, 3.. do 6. januarja bo Teatro d’Arte Città iz Ravenne predstavilo Millerjevo delo »Uno sguardo dal ponte«. Igra G. Moschin. Abonenti Teatra Stabile imajo 30-odst. popust za prvi dve predstavi. 20-odst. za ostale predstave. Vstopnice pri glavni blagajni v Pasaži Pretti.
AVDITORIJ
Od 4. do 6. januarja ’85 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »Varietà musicale« s Podreccovimi lutkami. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti po 5.000 lir, za otroke do 12 let vstopnica je 1.500 lir.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 2. t. m., ob 17. uri: NOVOLETNI ORGELSKI KONCERT. Na sporedu so Bachove, Purcellove, Arnejeve, Telemannove, Haendlove, Duprejeve in Dvorakove skladbe.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 7. januarja '85. ob 20. uri »Nasvidenje v naslednji vojni«.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 7., sredo, 9., in petek, 11. januarja ’85, ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska opera.
Okrogla dvorana
V	petek, 4., ob 22. uri in v soboto, 5. januarja ’85, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Ponovitev.
kino
Ariston 15.30 — 22.10 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder.
Eden 15.30 — 22.15 »Gremlins«. Steven Spielberg.
Fenice 17.00 — 22.15 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«. Ugo Tognazzi, Maurizio Nichetti, Alberto Sordi.
Excelsior 16.30 — 22.15 »Splash«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »In thè pink - Rosa bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Brooklyn graffiti«. Za vsakogar.
Mignon 15.00 — 22.00 »Le avventure di Bianca e Berme«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«.
Aurora 15.30 — 22.00 »Per vincere domani - The Karate Kid«.
Capitol 16.00 — 22.00 »II migliore«. Robert Redford.
Vittorio Veneto 15.15 — 22.00 »Strade di fuoco«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »L’aereo più pazzo del mondo sempre più pazzo«.
Radio 15.30 — 22.00 »Superbocche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »I paladini«.
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine »NUOVO QUARTETTO« iz Zu-richa.
POKRAJINSKI ODBOR VZPI - ANPI
želi vse najboljše vsem svojim članom in njihovim družinam, simpatizerjem, aktivistom in vojnim invalidom.
razstave
Foto Trst ’80 sporoča, da je razstava čmo-belih fotografij III. natečaja odprta do 6. januarja ’85 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 8.30 do 12.30 ter od 14. do 22. ure razen ob praznikih in predpražnikih.
V galeriji Cartesius je do 10. januarja '85 odprta razstava tržaškega slikarja Alda Bressanuttija.
Od danes, 2., do 11. t. m. bo v umetnostni galeriji Rossoni, Korzo Italia 9, razstavljal slikar Oliviero Cervini. Otvoritev ob 18. uri.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan NIVES RACMAN. Vse naj naj ji želijo mama, oče in sestra Vlasta.
SKD Tabor - Opčine želi svojim članom, prijateljem in sorodnim društvom srečno in uspešno 1985.
Danes, 2. januarja, praznuje 80. rojstni dan naš oče, ded in praded SREČKO KRIŽMANČIČ iz Bazovice. Vse najboljše in predvsem zdravja mu želijo sin Srečko z družino ter Irma in Karin.
darovi in prispevki
V	počastitev spomina dragega očeta darujejo Silvana, Zvonko in Marcelo Malalan z družinama 60.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Ceno Malalan darujeta Zvonko in Angelca Malalan 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na teto Ceno daruje nečak Zoran 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob 40. obletnici smrti bratov Mirota in Viktorja daruje Gizela čuk 20.000 lir za sekcijo KPI Z. Kralj iz Trebč in 20.000 lir za glasilo KPI Delo.
V	spomin na Ceno Malalan daruje družina Sossi - Nussdorfer 20.000 lir za sklad M. Čuk.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih " upokojencev v Trstu Vilko Batič 2.000 lir, Danijel Pilat 2.000 lir, Josipina Kocjančič 7.000 lir, Irma Godnik 3.000 lir, Roza Počkar 2.000 lir in Josipina Fabjan 2.000 lir.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Tudi v novem letu v prijetni družbi z dobro knjigo
V TRŽAŠKI KNJIGARNI lahko dobite slovenske leposlovne novitete, prevodno literaturo, priročnike, slovarje, znanstvene razprave in vse, kar lahko bogati človeka.
Poleg tega so vam na razpolago pisarniške potrebščine in plošče slovenskih in jugoslovanskih gramofonskih hiš.
Ne pozabite niti na knjižni klub SVET KNJIGE
tržaška knjigarna
Ulica sv. Frančiška 20
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985
CELOLETNA................................. 80.500 lir
MESEČNA................................... 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
SPREJEMAJO:
Hranilnica In posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Takočl račun št. 654/23
NAROČNINE
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
avtomobil in človek
Tris najzanimivejših novosti v preteklem letu
rtEiliotelevizijtš ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Novo leto, čas obračunov: kakšno je bilo komaj preteklo 1984. za avto mobiliste in za avtomobilsko industrijo. Nam avtomobilistom je leto, ki je za nami prineslo nekaj podražitev bencina, pa tudi nekaj zanimivih novosti 'na področju naših priljubljenih jeklenih konjičkov. Z novim letom pa že vemo, kaj nas čaka. Vlada je uvedla superdavek tudi na avte, ki imajo plinsko napravo, bodisi za utekočinjen Plin, kot za metan (vendar se bo istočasno cena obeh goriv močno znižala), davek na dodatno vrednost IVA za avte do 2.000 kubikov pa se bo za malenkost znižal. Cena bencina ostane za sedaj nespremenjena, čeprav bo vlada imela od proizvajalcev nekaj več, ker je zvišala davek na proizvodnjo.
Sicer pa je leto 1984 prineslo tudi nekaj zanimivih novosti, kar zadeva nove modele. Med temi je seveda ne-izpadbitna kraljica Lanciina thema. Ljubitelji Lancie so ta avto dalj časa pričakovali, saj ni imela tur inska tovarna v višjem razredu nobenega modela, ki bi se lahko kosal z naj-n°lj prestižnimi tujimi limuzinami.
No, thema sicer ni avto, ki bi bU, vsaj po zunanjem videzu, na višini največjih mercedesov, je pa takoj pod samim vrhom. V paleti štirih motorjev, ki so na razpolago, bodo tisti, ki si ga lahko privoščijo, našli prav gotovo model, ki jim bo najbolj u-strezal.
Druga pomembna novost, za katero je prav tako bilo mnogo pričakovanja je alfa 90, ki bi po načrtih proizvajalcev, morala soditi v isto kategorijo kot thema. Če je to do neke mere res, je tudi res, da je thema kar zadeva stopnjo dodelanosti pa tudi zmogljivosti in varčnosti nekaterih modelov, za razred boljša.
Med vrsto novosti iz tujih logov bi omenili samo francosko viso diesel. Citroenov malček razpolaga z znanim 1700 kubičnim dizlom, ki poganja tudi peugeot 205 in sodi po zmogljivosti in varčnosti v sam vrh tega razreda. Izvirna zunanjost, na katero smo pri Citroenu že navajeni, zmogljivosti (150 km na uro je vsega spoštovanja vredna hitrost) ob pičli porabi, bodo visi zagotovili uspeh tudi v Italiji.
Prvi kanal
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? - Opoldanski spored z R. Carrà
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... Raffaella? - Zadnji poziv
14.05	L’oro nel camino - TV nadalj.
15.10	I Trollkins
15.30	Šola in vzgoja:
Astronomija: Zvezda repatica
16.00	II gran teatro del West - TV film
16.25	L’opera selvaggia - Dokumentarec
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Sandybell - Risanka
18.10	Dnevnik 1 - Kronike :
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 18.40 11 fiuto di Sherlock Holmes 18.50 Italia sera - Dogodki in osebnosti
19.35	Almanah - Vremdnska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Quei trentasei gradini - 2. epizoda
21.30	Amerika, Amerika
22.20	Dnevnik
22.30	Gremo v kino
22.35	II gobbo di Notre Dame - TV priredba
00.15 Dnevnik 1 - Vesti in Vremenska napoved
Drugi kanal
11.55	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Knjižna rubrika
13.30	Capital - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem
15.15	Paroliamo - Nagradno tekmovanje
16.00	Esteban e le misteriose città d’oro - 27. epizoda
16.25	Šola in vzgoja:
Tečaj nemškega jezika
Ljubljana
8.40 Poročila
8.45 Živ žav - Otroška matineja 9.35 Vilinček z lune - Mladinsko gledališče
11.10 Matagi - Stari lovec na medvede - Mladinski film 12.50 Rosalinda - Balet
14.25	Amerika v filmih - Dokumentarec
16.40	Mož v železni maski - Film 18.20 Vidooklub »Pri Tanji« - Pop
glasba
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik
20.00	Ekvinokcij - TV opera
21.00	Samuraj - Film
22.40	Poročila
Zagreb
8.50 Otroška oddaja 9.25 Cvetna kraljica - Otroška odd. 10.05 Rdeče strehe
10.35 S Pikico okoli sveta - Risani film 12.25 Željoteka - Zabavna oddaja
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	Mariti su misura - Film
11.30	Tutt infamiglia - Kviz
12.10	Bis - Kviz
12.45	II pranzo è servito - Kviz
13.25	Sentieri - Nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere
16.25	Buck Rogers - TV film
17.25	Johnatan dimansione avventura
18.25	Help - Nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - Kviz
20.30	Per grazia ricevuta - Film
22.25	Nonšolomoda
00.25 L’altra faccia dell’amore - Film
RETEQUATTRO
8.30	The Muppet Show
9.20 In casa Lawrence - TV film
10.10	Alice - TV film
10.30	Mary Tyler Moore - TV film 11.20 II grande Niagara - Film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Cuore - Risanka
15.35 Piccole donne - Risanka
16.30	In casa Lawrence - Risanka
18.30	Samba d’amore - TV novela
19.15	M’ama non m’ama - Tekmovanje
20.25	Maurizio Costanzo Show dall’A-merica
23.30	Hollywood Party - Film
1.40 Hawaii Squadra Cinque Zero
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Paura di morire - film
11.30	Operazione sottoveste - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
16.55	Due e simpatia
Madame Bovary - 4. nadaljevanje
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due
18.20	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.30	L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik. 2 - Šport
20.30	Ostržek - 2. nadaljevanje
21.35	In due s’indaga meglio - La perla rosa - film
22.25	Dnevnik 2 - Vesti
22.35	Mike Oldfield in concerto,
23.35	L’Italia viva - 3. oddaja
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.45	Bongo man
14.15	Gli allegri pasticcioni ■ Komični film
14.25	Le avventure di Rin Tin Tin -TV film
15.15	Gli allegri pasticcioni - Komični film
15.25	Le nuove avventure di Oliver Twist - 10. epizoda
15.50 Gli allegri pasticcioni - Komični film
16.05	Šola in vzgoja:
Gli obelischi egizi di Roma - 2. del
16.35	Šola in vzgoja:
Razni načini vzgoje
17.10	Galleria di Dadaumpa
18.15	L’Orecchiocchio - Glasbeni program
19.00	Dnevnik 3
19.35	Sotto la Mole - 5. nadaljevanje
20.05	Šola in vzgoja:
Svet majhnih živali - 2. del
20.30	Una giornata particolare - film Igrajo Sophia Loren, Marcello Mastroianni, John Vernon
22.15	Lorin Maazel direttore del Cham-ber Orchestra of Europe in concerto - R a velo ve in Beethovnove skladbe
23.05	Dnevnik 3
14.30	Jaroslav Modri - 3. del filma
15.30	Kleopatra - Film
18.30	Ubij ali poljubi - Humoristična serija
19.30	Dnevnik
Koper
14.00	TV novice
14.05 Za uho in oko - Glasbena oddaja
14.50	Skag - film
15.40 Mormomat favn - TV nadalj. 16.45 Snežna kraljica - Lutke 17.35 TV novice
18.00	športna oddaja
19.00	Odprta meja
Današnja oddaja bo posvečena celovečernemu koncertu pevskih zborov, ki delujejo na Primorskem in v Istri.
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Start
20.25 Dokumentarec s področja športa
21.30	Pota uspeha
22.00	TVD - Vse danes 22.10 Posvojenka - Film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.40	Variety - Oddaja o modi
16.00	Bim Bum Barn
17.40	La corsara - Film 19.50 I Puffi - Risanka .
20.30	Corleone - Film
22.30	Squadra anticrimine - TV film
23.45	Braccati a morte - Film
TE LE PADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Dottar Slump e Arale - Risanka
16.00	TV film
17.00	Rocky Joe - Risanka 18.05 Zorro - Risanka
19.00	Blackstar - Risanka
19.30	Marcia nuziale - TV film
20.30	Monsier Cognac - Film
22.30	Petrocelli - TV film
23.30	Viaggio nell’aldilà
TRIVENETA
11.45	TV film
12.45	Horoskop
13.00	SWAT - TV film
14.00	II triangolo delle Bermude - Dok.
14.30	II pirata Barbanera - Film
16.30	Dotakon - Risanka
17.00	Le ragazze di Blansky - TV film
20.30	Palcoscenico - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine
TELEFRIULI
16.30	Risanke
18.30	II selvaggio mondo degli animali - Dok.
19.30	Telefriuli sera
20.00	Veronica, il volto dell’amore -TV film
23.00	L’ora del topo - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro' po naše: Narodnozabavna glasba; 8.10 Športna tribuna; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00-
13.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.20 Glasbeni potpuri ; 13.20 »Cecilijanka 1984«; 13.40 Glasbena priloga ; 14.10-
17.00	Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Otroški kotiček; 16.00 Glasbeni listi 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Poezija slovenskega zapada ; 18.20 Swing-time.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah; 99,100, 90,600, 98,800 MHz.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro .jutro; 7.30 Utrinek iz živ-
Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW - Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nanos 88,6 MHz.
Ijenja; 8.30 Pravljica za otroke; 13.00 Glasba za praznični dan; 13.05 - 14.00 Ljudje ob meji - I. del; 14.00 - 14.30 Glasba po željah; 14.45 Glasbeni kiosk;
15.00	- 16.30 Ljudje ob meji - II. del;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Primorski športniki v letu 1984; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijske vesti;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev ; 7.00 Dobro jutro v glasbi ; 9.30
Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW - Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nano» 101,0 MHz.
Luciano vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 11.30 Posebna oddaja; 13.35 Popoldanski program; 15.00 Fortissimamente dance;
16.00	Kino danes ; 16.15 Edig Galletti;
16.32	Muratti time; 18.00 Dvojne tračnice; 18.45 Skladbe velikih skladateljev; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.10 Rodolfo de Angelis - 2. oddaja; 11.30 II garage dei ricordi; 12.03 Via Asiago Tenda ;
13.20	Poštna kočija; 13.28 Master;
15.03 Habitat; 16.00 II Paginone; 17.30 Jazz; 17.55 Zeleni vai; 18.00 Objektiv Evropa ;	18.30 Glasbeni program;
18.20	Na naših trgih; 20.00 Leto 1984 -4. oddaja; 21.30 Sodobni glasbeniki; 22.52 Glasbeni program; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.3(k Poročila; 6.00 Dnevi ; 8.00 Šola in vzgoja;
3.05	Radiodue predstavlja ; 9.10 Disco-game; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Tanto è un gioco; 15.00 Scialle nero - Pi-randellova novela ; 15.42 Omnibus;
18.32	Čas za glasbo ; 19.57 Srečanje petih; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radio radost; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zunanjepolitični pregled 1984; 11.05 Prenos iz Maribora - Mariborski glasbeni ansambli; 11 35 S pesmijo po Jugoslaviji ; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Športna novoletna oddaja; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.45 Klavir v ritmu ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Posebna oddaja kulturno umetniškega programa ; 18.00 Iz časov slovenske popevke; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom, Lojzeta Slaka; 20.00 Mladi glasbeniki v letu 1984; 21.05 »Tisoč in en večer« - 4. oddaja iz cikla ob 75-letnici Antona Dermote; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Zimzelene melodije; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno -Josipa Murn: Pesmi; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program.
S themo si je Lancia zagotovila prisotnost v razredu prestižnih limuzin
Zanimiva digitalna armaturna plošča pri alfi 90
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
V najdaljši in najbolj nori silvestrski noči
Novemu letu smo veselo nazdravili
Dober začetek novega leta s štirimi novorojenčki
z upom, da se bo marsikaj izboljšalo
Najbolj nora in najdaljša noč leta je za nami. Silvestrovo smo Goričani praznovali v raznih gostiščih na obeh straneh državne meje, v prostorih društev, v plesnih dvoranah in disko-klubih, mnogi pa smo se odločili kar za domače praznovanje v krogu prijateljev. Nekateri so se podali na smučišča in nazdravili novemu letu 1985 sredi zasneženih hribov. Nekateri pa so se potrudili in šli v bolj oddaljene kraje, marsikdo v južne tople dežele, spet nekateri pa na Dunaj, da bi tam od blizu sledili novoletnemu koncertu dunajskih valčkov. Steklenic francoskega ali domageča šampanjca smo popili nič koliko takrat ko je odzvonila polnoč in ko smo si voščili najboljše v novem letu. Tudi pokalo je na cestah in trgih. Petarde so se udomačile tudi pri nas, pa čeprav ne v tolikšni meri kot na Jugu in k sreči tudi brez hujših telesnih poškodb o katerih vsako leto beremo ob tem času.
Če pogledamo naokrog po Goriškem bomo lahko ugotovili, da so naši ljudje plesali in nazdravljali novemu le-
tu v društvenih prostorih v Gorici, Štandrežu, Doberdobu in Števerjanu. Veliko ljudi je šlo čez mejo, tudi zato ker je bilo v tamkajšnjih gostiščih več prostora na razpolago in seveda tudi zato, ker je bila za naše žepe Silvestrova večerja cenejša v jugoslovanskih gostiščih. Naši upokojenci so praznovali že v nedeljo. Precej gneče je bilo zaradi tega na mejnih prehodih. Če so se ljudje na eni strani veselili jih je kasneje čakala tudi neprijetna podražitev bencina pri jugoslovanskih črpalkah. Liter super bencina stane sedaj 11.300 starih dinarjev, italijanski avtomobilisti ga moramo še vedno plačati v naši valuti in sicer bomo odšteli za en liter 957,42 lire. Boni za jugoslovanske avtomobiliste pa so bili s 1. januarjem odpravljeni.
Novemu letu smo seveda nazdravili z zadovoljstvom in z upanjem, da nam bo v letu 1985 življenje teklo boljše kot v pravkar pokopanem prestopnem letu. To je goriškim občanom zaželel tik pred iztekom leta tudi goriški župan Antonio Scarano. Izrazil
je željo, da ne bi bili prizadeti s podobnimi zločinskimi dejanji, kot je bil atentat na vlak v tunelu pod Apenini. Izrazil je zadovoljstvo, da je bil odpravljen depozit, željo da b,i pri nas premostili krizo tukajšnjega gospodarstva še zlasti na industrijskem področju. Dejal je, da ima veliko upanja v najnovejše vladno nakazilo 220 milijard za razvoj goriškega in tržaškega gospodarstva, ter poudaril, da se nekaj premika in prebuja na področju nekdanje podgorske predilnice.
V novo leto gremo seveda z veliko upanja pa tudi dobre volje. V maju borno pri nas votili može in žene, ki bodo upravljali naše občine v naslednjih petih letih. Volitve bodo v dvajsetih občinah na Goriškem, med temi so Gorica, Sovodnje, Števerjan in Doberdob ter tudi Krmio, da se o-mejimo na tiste, ki zanimajo tudi prebivalstvo slovenske narodnosti. Letos pa bomo praznovali tudi štiridesetletnico osvoboditve, organiziranega obnavljanja našega kulturnega delovanja ter naših šol. Imeli bomo pač priložnost govoriti o naši sedanji in pretekli ter seveda bodoči problematiki.
Tako v goriški kot v novogoriški porodnišnici so včeraj na res najboljši način praznovati novo leto. Že dopoldne so v obeh bolnišnicah prijokali na svet štirje novorojenčki: dva dečka v Gorici in dve deklici v Šempetru.
Prvo rojstvo v letu 1981 so v Gorici imeli ob 9.34, ko je 20-letna mamica Michela Baudracco povila 2,820 kg težkega sinčka Antonia. Oče je 25-letni podčastnik Giuseppe Gentile z bivališčem v Gorici, Ul. Giustiniani. Mali Antonio je seveda prvi sin v družini Gentile. Približno pol drugo uro kasneje, ob 10.55 se je rodil Manuel Greco, 3.430 kg težak drugorojenček zakoncev Luciana Greca in Marcelle Marega iz Gradišča. V bolnišnici smo povprašali tudi za zadnje rojstvo v lanskem letu. Bila je krepka deklica, Erika Gerin, ki je ob rojstvu že tehtala nekaj čez 4 kilograme. Rodila se je v nedeljo malo po 17. uri staršema iz Vileša.
Če so se v Gorici posloviti od starega leta z deklico in pozdraviti novo z dečkoma, je bilo v Šempetru ravno obratno. Na Silvestrovo, kake tri ure pred polnočjo je Mirica Testen povila fantka, včeraj dopoldne pa sta prijokati na svet deklici. Prva je bila 3,870 kg težka in 54 cm
Po razpravi v skupščini Goriške KZE
Odločitve o usmeritvah v zdravstvu bodo sprejemali v prihodnjih mesecih
20 let dramske družine v Štandrežu
Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež obhaja letos 20-letnico neprekinjenega delovanja. Te obletnice se bodo spomnili v nedeljo, 6. januarja, ob 17. uri v Domu Anton Gregorčič v Štandrežu. Na programu je krstna izvedba vedre igre v dveh delih Janeza Povšeta »Milijonarji v oblakih« v režiji Emila Abttrška. Večer prej bodo predstavili brošuro o dvajsetletnem delovanju dramskega odseka, prihodnji teden pa bodo imeli še nekaj priložnostnih prireditev.
Zavarovati cevi in vodne števce
Uprava vodovodnega konzorcija CAFO priporoča uporabnikom, naj v zimskem času primemo zaščitijo vodne cevi in števce na odprtem, da se izognejo nevšečnostim in škodi zaradi zmrzovanja. Posebno priporočilo velja za gradbena podjetja, ki morajo primemo zavarovati pred mrazom začasne vodne napeljave na gradbiščih.
Vodstvo konzorcija opozarja uporabnike na določila pravilnika, ki predvidevajo, da bodo vse stroške za morabitrio popravilo ali zamenjavo delov napeljav ter zaradi potrate vode zaračunali uporabnikom.
Niti več kakor pet ur trajajoča razprava v glavni skupščini Goriške Krajevne zdravstvene enote ni prinesla pričakovane jasnosti glede preureditve javne zdravstvene službe na Goriškem in še zlasti glede usode dveh od štirih javnih bolnišnic v pokrajini. Dvomi in pomisleki, če bodo v prihodnjih mesecih morali zapreti bolnišnici v Krminu in Gradežu in temeljito preurediti tudi bolnišnici v Tržiču in Gorici ostajajo še naprej. Vprašanje je torej še zmeraj odprto, le da se je rok za njegovo reševanje nekoliko podaljšal.
Kakor je bilo razumeti iz obširne razprave na zadnji seji skupščine KZE, bo deželni odbor precej spremenil besedilo osnutka zakona o reorganizaciji zdravstva, odločitve kako in na katerih področjih ukrepati s ciljem omejitve izdatkov pa prepustil Krajevnim zdravstvenim enotam. Torej bo o usodi bolnišnic v Krminu in Gradežu ter o potrebni preureditvi bolnišnic v Gorici in Tržiču odločala Goriška KZE in to v roku štirih mesecev po odobritvi zakonskega osnutka. Pri sprejemanju odločitev pa bo morala nujno upoštevati smernice deželne politike na področju zdravstva: da število bolniških postelj ne sme biti višje od 8,7 promile. Danes na
Goriškem premoremo približno 14 bolniških postelj na vsakih tisoč prebivalcev. Kaj se bo zgodilo v primeru, če KZE ne bodo v predvidenem roku sprejele odločitev, ni znano. Domnevati je mogoče, da bo dežela po svoje primerno oklestila izdatke v zdravstvu. Ob tem velja še dodati, da je vprašanje previsokega števila bolniških postelj najbolj prisotno prav na Goriškem, kjer v zdravstvu porabimo zelo veliko denarja, zdravstvene usluge pa so zelo poprečne, kakor je bilo slišati v razpravi celo iz vrst predstavnikov upravnega odbora KZE.
Katere so možne rešitve? Resnici na ljubo je treba zapisati, da jih ni mnogo. Največ dve ali tri možnosti. Temeljita preureditev zdravstvene službe s specializacijo (kvalifikacijo) ene bolnišnice v pokrajini, ohranitev vseh štirih bolnišnic, vendar samo z osnovnimi zdravstveni službami splošne medicine in kirurgije, kot zadnja in najmanj verjetna možnost ohranitev obstoječega stanja, vendar z najbrž zelo težkimi finančnimi posledicami na drugih področjih. V tem primeru bi se morati nujno zmanjšati finančni posegi dežele v industriji, kmetijstvu, turizmu itd.
Ohranitev obstoječega stanja je
pravzaprav, kakor je bilo slišati med razpravo, že danes nemogoče spričo različnih težav, zlasti pa neustreznega števila uslužbencev. Trenutno je nezasedenih okrog 500 mest v orga-niku, stanje bo v prihodnjih meseciii še bolj nevzdržno, saj so lani uspeli nadoknadit' k petino vseh uslužbencev, ki so odšli v pokoj oziroma menjali zaposlitev. Posledica takega stanja je tudi odločitev o začasnem zaprtju kirurškega oddelka bolnišnice v Gradežu in prav glede tega je bilo na zadnji seji veliko, tudi polemičnih posegov, zlasti s strani predstavnikov glavne skupščine, ki so doma v Gradežu. Postavljena je bila zahteva po takojšnjem odprtju omenjenega oddel ka. Postavil jo je republikanec Zanetti, v svoj dokument, ki je bil sicer nato zavrnjen, pa so jo vključili komunisti, medtem ko v dokumentu večine o tem vprašanju ni točnih opredelitev.
Zakai? O tem lahko samo ugibamo, kakor tistih nekaj deset občanov Gradeča, ki so s posebnim zanimanjem sledili razpravi o načrtovanju na področju zdravstva in ki so, najbrž u-pravičeno, v skrbeh za svojo bolnišnico. Poteka razprave sploh niso motiti, kljub temu pa se je komu zdelo primemo, da zagotovi množično prisotnost predstavnikov varnostnih sil.
V Števerjanu uvajajo službo odvažanja smeti
Pridržana prognoza za pešca ki ga je avto zbil v Ločniku
Delovati bo pričela 4. januarja
V Števerjanu bo z novim letom pričela redno delovati občinska služba pobiranja in odvažanja smeti iz gospodinjstev. Doslej ta storitev ni bila urejena in so občani ta problem reševati vsak po svoje, bodisi, da so sme-
SLOVENSKO STALNO. „ "GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
v KULTURNEM DOMU v Gorici
Ivanka Hergold
PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
krstna uprizoritev
v nedeljo, 6. januarja, ob 16.00 —• ABONMA RED A
v ponedeljek, 7. jan., ob 20.30 — ABONMA 'RED B
v torek, 8. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED C
ti sežigali, oziroma zakopavati doma, bodisi, da so jih odvažati na odprto odlagališče na Močilah. Slednje bedo z uvedbo smetarske službe zdaj dokončno zaprti in območje bonificirali. To pomeni, da je po novem letu prepovedano na tem mestu odlaganje smeti iz gospodinjstev in tudi drugega odpadnega materiala.
Kakor smo izvedeti na županstvu, bodo smeti pobirali dvakrat tedensko in sicer ob, torkih in petkih. Pričeti bodo že v petek, 4. t.m. Sprva bo predvidoma nekaj težav, saj na občini razpolagajo le s približno oceno količine smeti, ki jo bo treba vsakokrat pobrati in odpeljati v upepelje-valnik pri Sovodnjah. V nekaj tednih pa naj bi stvari stekle na najbolj primeren način. Občinska uprava je s posebno okrožnico zaprosila občane za potrebno sodelovanje in tudi nudila ustrezna navodila, kako naj se ravnajo. Brez ustreznega razumevanja in sodelovanja bo težko doseči zastavljene cilje.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
Novoletna rioč je med vsemi v letu tista, ko je promet najbolj živahen, tako, da marsikdaj ne gre brez prometnih nesreč. Letos je na srečo črni obračun precej skromen, če izvzamemo hudo nesrečo, ki se je pripetila v ponedeljek malo pred 19. uro v Ulici Udine v Ločniku. 25-letni Massimo Simone iz Morara je z avtom zbil priletnega upokojenca, kd je nameraval prečkati cesto. 69-letni Luigi Mazzoliti iz Ločnika, Utica Marocelti 3/6, je zaradi sunka močno udaril z glavo ob cestni tlak in si prebil lobanjo. Z rešilcem Zelenega križa so ga prepeljali v oddelek za oživljanje v videmski bolnišnici. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Drugih hujših nesreč prejšnjo noč niso zabeležiti. Prometna policija je imela na Goriškem opravka le s se eno nesrečo, v kateri se je ranil 46-letni Dante De Brumatti iz Ville Vicentine. Okrog 5. ure zjutraj je blizu Rude zavozil s ceste s fiatom 126. Prepeljati so ga v bolnišnico v Palmanovi, kjer so mu zdravniki ugotovili rane in udarce na čelu, kolenih in desni rami. Okreval bo v slabem mesecu.
7. januarja občinska seja
Goriški občinski svetovalci se bodo v tem letu prvič sestati v po-
nedeljek, 7. januarja. Na dnevnem redu imajo le eno točko. Povedati morajo namreč svoje mnenje o letošnjem proračunu Krajevne zdravstvene enote. Tako namreč določa zakon.
Na zadnji lanski seji ožjega ob črnskega odbora je bilo sklenjeno, da bodo v stranskih ločtiških uticah uredili kanalizacijo. Porabiti bodo 263 milijonov lir. Prav tako so odobriti načrt za športno igrišče v naselju Sv. Ane. Upoštevali so mnenie rajonskega sveta. Najeti so tudi 240-milijonsko posojilo za nujna izredna popravila na stavbi umetniško-obrtne šole (Istituto d’arte).
Podvojitev zmogljivosti v pristanu Hannibal
V Tržiču bodo v kratkem pričeli z izvajanjem načrta za razširitev turističnega pristana Hannibal. Te dni sta občinska uprava in družba, ki je lastnica objekta, podpisali pogodbo o obsegu in izvedbi del.
Po dograditvi bo v pristanišču namesto dosedanjili 350 privezov, prostora za 500 čolnov, * skoraj podvojili bodo pokrite površine, zgraditi bodo motel z okrog 180 ležišči in nekaj drugih objektov. Načrt naj bi bistveno prispeval k okrepitvi turizma na Trži-škem.
dolga hčerkica Vojka in Jelke Be-lingar iz Črnič. Na svet je prijokala ob 8.50 in tako za dobro uro prehitela drugo letošnjo deklico, ki je osrečila družino Petrovčič iz Orehovelj.
prispevki
Za Društvo pionirjev prve pomoči so v razne namene darovali: Egidio Leon 20 tisoč lir, Bruna Franzotti 5 tisoč, Nerina Novo 4 tisoč, Luisa Ermes 2 tisoč, Ida Koshuta 5 tisoč, Ortelio Bertogna 150 tisoč, Ottorino Bano 5 tisoč, Giuseppe Sapienza 50 tisoč, Tommaso Saitta 10 tisoč, Dario Foschian 10 tisoč, Arrigo Raza 10 tisoč, Bruno Zanuttin 5 tisoč, Angelo Spazzapan 25 tisoč, Maria Pahor 30 tisoč, Vito Mancino 100 tisoč, Berta Lucchesi 15 tisoč, Franco Nar-duzzi 50 tisoč, Firminia Z in 40 tisoč, Ervina Feresin 40 tisoč, Donata Zaccagnino 25 tisoč, Natalia Calli-garis 20 tisoč, Zalmira Leoni 5 tisoč, Maria Peltis 10 tisoč, Secondo Bozzato 60 tisoč, Laura Valli 50 tisoč, Maria Michielutti 30 tisoč, Floriana Tusutin 50 tisoč, Bruna in Quirino Morsolin 5Ò tisoč, G ino in Marcella Bisiani 10 tisoč T mo in Berto Podbersig 10 tisoč, družina Visintin 15 tisoč, Guido viiion, o. ono rmon, Aldo Di Lena in Arturo Corubbolo z^družinami 80 tisoč.
Za ŠD Sovodnje so darovali: Vid Primožič 115.200 tir, Gianni. Marson 200 tisoč tir, Joško Krašček 18.800 tir, Mario Perco 50 tisoč tir, Frane Hmeljak 100 tisoč tir, Davorin Pelicon 118 tisoč tir, Aldo Vižintin 100 tisoč tir, Mario Marušič 15 tisoč tir, Franjo in Ivo Rojec 50 tisoč lir, Janko Pete jan 100 tisoč lir, Miloš Tomšič 50 tisoč tir. podjetje Tecnomec 100 tisoč tir, Vinko Tomšič 100 tisoč, lir, Alojz Tomšič 100 tisoč lir.
Ob prvi obletnici smrti Berte Pelicon darujeta Miran in Vilma 10 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Mari jota Kuzmina darujejo Miro, Franc in Anica Lukman ter Slavko Gulin skupaj 200 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje, za ŠD Sovodnje in za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Alberto Casadio, Alan Papini, Manuel Cipolla, Giampaolo Butteri, Andrea Roldo, Andrea Sca-rabelli, Valentina Lomedico, Giulia Gobbo.
SMRTI : 71-letna gospodinja Maria Marega vd. Paulin, 81-letni upokojenec Domenico Rodeghiero, 73-letni upokojenec Domenico Curci, 7-letna Elizabeta Kovic, 64-letni kmet Elidano Bolzan, 82-letna gospodinja Augusta Mezzaroba, 72-letni upokojenec Giacomo Viola, 80-letni upokojenec Mario Kuzmin, 83-letna gospodinja Kristina Šuligoj, 91-letna upokojenka Luigia Signori, 77-letna redovnica Fede Soranzo, 79-letni upokojenec Italo Cossar, 74-letna gospodinja Tereza Brezavšček por. Valentinčič, 73-letni upokojenec Oliviero Bellini, 74-letni upokojenec Alfredo Mogorini, 80-letna gospodinja Anna Concion vd. Zanelli, 61-letni upokojenec Olivo Cornar, 85-letna upokojenka Karotina Černigoj por. Lenardi, 73-letni upokojenec Pietro Persoglia, 85-letna gospodinja Ana Kodrin vd. Huala, 78-letni upokojenec Augusto Baucer, 36-letna gospodinja Erminia Pettarin.
OKLICI : uslužbenec Antonio Salvatore Martena in uslužbenka Cristina Anna Rosaria De Rosa.
POROKE: prodajalec Daniele Uršič in gospodinja Patrizia Demarchi, orožnik Antonio Pompa in delavka Giuliana Fertigoi, delavec Flavic Beltram in Donatella Bellettati, delavec Roberto Raida in bolničarka Orietta Macuz.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Per vincere domani — The karate kid«. VITTORIA 16.45 — 22.00 »Gremlins«.
(Steven Spielberg).
CORSO 17.15—22.00 »Dune - Un mondo oltre ogni esperienza, oltre ogni immaginazione«.
Triti
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Nick lo scatenato«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00—18.00 »Kruli«;
20.00 »Victor Victoria«.
SVOBODA 18.00 »Skrivnostna moč«;
20.00 »Fanny Hill«.
DESKLE 19.30 »Vigilante«.
Program srečanja gledališč Alpe - Jadran
Festivalska gledališka sezona se začenja že 17. t.m., ko bo v Novi Gorici in Gorici srečanje gledališč Alpe - Jadran, ki se je prvetno imenovalo Goriško srečanje malih odrov. Letos bo torej prvi poskus širjenja prireditve, ki je v zadnjih letih vzbujala čedalje več zanimanja. Tokrat objavljamo celoten spored srečanja, da bi si tudi kak goriški ljubitelj gledališča morebiti priskrbel abonma, saj bodo predstave tudi v Gorici.
ČETRTEK, 17. januar 1985
20.30	— Slovensko narodno gledališče Drama, Maribor
G.	Gluvič BORUTOVO POLETJE — Kulturni dom Nova Gorica, velika dvorana
PETEK, 18. januar 1985
17.30	— Slovensko stalno gledališče Trst
P. Chiara DELITEV — Kulturni dom Nova Gorica, velika dvorana
20.30	— Teatro di Grado, Italija
Skupina avtorjev I DESCURSI (POGOVORI) — Avditorij Gorica, Italija
SOBOTA, 19. januar 1985
17.30	— Theater in der Kreide Munchen, ZR Nemčija
M. L. Fleisser PIONIERE IN INGOLSTADT (INGOLŠTATSKI PIONIRJI) — hotel Park
20.30	— Hrvatsko narodno kazalište Zagreb
I. Bakmaz KUPIDO — Solkan
NEDELJA, 20. januar 1985
17.30	— Slovensko narodno gledališče Drama, Ljubljana
H.	Mailer KVARTET — Kulturni dom Gorica, Italija
20.30	— Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana
G.	Gluvič - M. Zupančič NARDCORE — Solkan
PONEDELJEK, 21. januar 1985
17.30	— Pozorište mladih Sarajevo
L. Kostič OKUPACIJA — Solkan
20.30	— Theatercafè Graz, Avstrija
H.	Eisendle BILJARD — Kulturni dom Gorica, Italija
TOREK, 22. januar 1985
20.30	— Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
F. X. Kroetz NE KROP NE VODA — Kulturni dom Nova Gorica, mala dvorana
SREDA, 23. januar 1985
17.30	— Teatr Wspolczesny Varšava, Poljska
St. I. Witkiewicz KURKA WODNA (VODNA KURA) — Solkan
20.30	— Dubrovniške ljetne igre (»Promena« Novi Sud)
L.	Bunuel HAMLET — dvorec Zemono
ČETRTEK, 24. januar 1985
20.30	— Teatro della Vogaria Benetke, Italija
M.	Držič DUNDO MAROJE — Kulturni dom Gorica, Italija
PETEK, 25. januar, 1985
17.30	— Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
R. Šeligo ANA — osnovna šola »Kozara« Nova Gorica
20.30	— Teatar Zvezdara Beograd
A. Popovič MREŠČENJE ŠARANA (DRSTENJE KRAPOV) — Kulturni dom Nova Gorica, velika dvorana
SOBOTA, 26. januar 1985 20.30 — Italijanska drama Reka
D. Maraini MELA — Avditorij Gorica, Italija
DODATEK PROGRAMA FESTIVALA SGAJ PETEK, 18. januar 1985
M. Mikeln FRAKLOVA VRNITEV — VDKD (samo za izven) Cankarjev dom Ljubljana, ob 23. uri
TOREK, 22. januar 1985
OKROGLA MIZA DRUŠTVA SLOVENSKIH TEATROLOGOV Dramaturške vezi gledališkega prostora Alpe - Jadran in nadaljnji razvoj Srečanja gledališč Alpe - Jadran, Hotel Park, Nova Gorica, ob 11. uri
ČETRTEK, 24. januar 1985
Sestanek medfestivalskega odbora Jugoslavije in koordinacijskega odbora interesnih skupnosti za kulturo republik in pokrajin SFRJ Dom KS Nova Gorica, ob 11. uri Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
L- Kocbek STRAH IN POGUM v telovadnici O. S. Kozara (samo za izven), ob 17. uri
Med radoživostjo Dekamerona in grozotami iz taborišč
Ime Vladimira Lakoviča je v zavesti najširših množic usodno povezano s knjižnimi ilustracijami. Likovno je opremil in uredil več kot štirideset knjižnih tekstov, najbolj odmevni pa sta bili njegovi opremi Boccacciovega Dekamerona (1959) in de Costrove-ga Tila Ulenspiegla (1961). Prav risbe in skice za ilustracijo teh dveh knjig so tvorile ogrodje razstave v kanalski galeriji Rika Debenjaka, izbor pa je dopolnjevalo nekaj prizorov iz taboriščnega življenja. Lakovič živi in dela v Ljubljani, le malokdo pa ve, da je po rodu Kraševec, saj je rojen v Doberdobu.
»Res sem iz Doberdoba, vendar sem lam živel le malo časa. Rodil sem se 1921. leta, oče pa je kmalu potem zbežal čez mejo v Ljubljano. Že leto kasneje smo se mu pridružili tudi ostali člani družine, tako da sem pravzaprav Ljubljančan, čeprav po srcu »Krašuc« in z mediteransko krvjo Po žilah.«
»Ta vaša mediteranskost je nedvomno izrazita v mnogih vaših delih, zlasti v ilustracijah Dekameronovih črtic. Kako ste se pravzaprav zepletli s književnostjo?«
»Književnost je moja velika ljubezen. Sam sicer ne pišem, zelo rad in veliko pa berem. Mnoga književna dela so mi še posebej pri srcu in med temi tudi Dekameron in Ulenspiegel. Na osnovi česa so se pri takratnem Knjižnem zavodu — sedanji Cankarjevi založbi, odločili prav zame, ko so pripravljali bibliofilsko izdajo Dekamerona, ne vem. Vem pa, da sem na teh ilustracijah delal tri leta, narisal nekaj tisoč osnutkov...«
»Kaj pa vas je najbolj pritegnilo pri Boccacciu? Že na izboru za kanalsko razstavo vidimo, da ste se odločali tako za prizore kot zgolj za obraze, za vzdušje časa... Narisali ste pravo fresko... v nadaljevanjih!?«
»No ja, saj je tudi Dekameron mogočna freska tistega časa. V knjigi nastopa ogromno ljudi, posrečenih tipov od veseljakov do naivnežev. Pa tudi čas je bil silno razgiban in to erotično razgiban. Istočasno je oil grob in težak, moreč in teman a hkrati se je že svetlikala ali vsaj najavljala visoka renesansa. To delo nudi zares ogromne možnosti za ilu-striranje. Mnogo sem študiral ljudi in noše tistega časa in v knjigi je kar štiristo mojih del, razpetih j d začetne iniciale do zaključne vinjete.«
»Pri freskah je običajno, da je moč katerega izmed upodobljenih likov prepoznati. Je tako tudi pri Deka-meronu?«
»Rja, marsikdo bi se lahko prepoznal v teh ilustracijah. Tisti čas sem stalno hodil naokrog s skicirko. Ko sem zagledal kak primeren obraz (zapitega pijanca, moža med pripovedovanjem šale in podobno), sem ga hitro narisal.«
»Kako pa je bilo takrat to delo sprejeto? Kakšne so bile reakcije na to živo erotiko, ki je dihala tako iz teksta kot še posebej iz vaših ilustracij?«
»Kot se spominjam, je bila knjiga razprodana v nekaj tednih. Kritika je ilustracije lepo sprejela, prav povsem pa čas le še ni bil zrel za to knjigo.
Spominjam se, da smo pripravljali večjo oddajo za predstavitev knjige na televiziji, vendar do te oddaje ni nikoli prišlo. Pa čeprav se je le desetletje kasneje že snemala nadaljevanka, ki je bila na robu sprejemljivega.«
»Je torej ta knjiga začela odpirati nekoliko drugačno občutenje erotike v slovenskem prostoru?«
»Delno ja, čeprav so Dekamerona že najavile Balzacove Okrogle pove sti in mu tudi utrle pota.«
»V Kanalu je zastopal vašo ilustra-torsko dejavnost tudi Til Ulenspiegl. Spet eno zahtevno ilustratorsko delo...«
»Rekel bi celo zelo zelo zahtevno, še posebej zaradi aktualnosti zgodbe. Tu nastopajo gezi, ki bi jih lahko primerjali s partizani (upirajo se španskim okupatorjem in se borijo za svobodo), tu so Tilove potegavščine, pa reagiranja nastajajočega flamskega me ščanstva; gre za čas, ki je hkrati izrazito radoživ in izrazito krut.«
»Te dvojnosti vas očitno stalno spremljajo, tudi v prizorih iz taborišča. Na eni strani krutost, na drugi strani pa...«
»...upor! To so stvari, ki sem jih sam doživel. Bil sem taboriščnik v Begunjah, pa v Dachauu in kazenskem Flossenburgu. Pretresla me je težnja po preživetju, samoohranitvi, premaganju vseh groženj in zmagi nad nečloveškimi nesmisli teh časov. Vse te skice so bile pogosto podlaga mojemu siceršnjemu delu na platnu, pogosto pa, so ostale kar take. Kot priče mor, ki smo jih preživeli.«
»Kako pa se risba in slika prepletata v vašem ustvarjalnem opusu?«
»Risba je ogrodje mojega slikarstva, čeprav je lahko tudi mimobežni zapis neke misli, nekih idej. Je pa
tudi samostojna kreacija, zaključena izpoved.«
»Na začetku smo izdali manj znano resnico, da ste iz Doberdoba, za konec pa bi se ustavili pri bolj znani resnici, da zelo neradi ali vsaj zelo malo razstavljate. Kako to?«
»Mogoče gre za preveliko avtokri-tičnost. Do konca ne zaupam, ali je slika dobra, ali ni; vsaka slika mora nekaj časa preležati preden se z njo »sprijaznim«; zgodi se, da jo še popravljam...«
»Z odzivom v Kanalu ste bili zadovoljni?«
»Vsekakor. In prav je, da se razstavlja tudi v nekoliko manjših krajih, da se ljudem približaš tudi na tak način. Končno — vsi, ki bi radi videli moja dela, vendarle ne morejo k meni na dom, kjer imam nekakšen stalno odprt razstavni prostor.«
Po razstavi Lakovičevih risb v Kanalu bi si sedaj seveda želeli v goste tudi Lakoviča - slikarja. Da pa tale »Krašuc« nerad razstavlja zgovorno priča podatek, da je imel do sedaj le deset samostojnih razstav in to večinoma v Ljubljani ter po eno v Kranju in Mariboru. Pogosteje je bil na reprezentativnih skupinskih razstavah doma in v tujini, za nas pa je posebej važno, da je tudi »primorski led« prebit.
TONI GOMIŠČEK
BERITE
JVovi
Matajur
Narodna in
univerzitetna knjižnica stara 210 let
LJUBLJANA — Ena najpomembnejših slo-r<J) *h kulturnih in znanstvenih ustanov — Na-oana jn univerzitetna knjižnica v Ljubljani — ' i aznuJe svojo 210-letnico. Jubilej so počastili s ra V?os*no. sejo knjižničarskega sveta, tremi zstavami (o varovanju in obnavljanju knjižne-s gradira, o turških motivih v slovenskem le-nnii°V'|U *,er fotografij Ekvarda Primožiča, ki vnmj m°jstrsko arhitekturo NUK), dne-r odprtih vrat in kot je v navadi z nagovo-nnmivS.0^ predstavnikov slovenskega družbe-. klenega življenja, tokrat je imel besedo predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Haf-r„ ’ 0 delu in nalogah NUK pa je spregovoril S()vna. j knjižnice Tomo Martelanc. Podelili (Rt-i>rilZnanja najzaslužnejšim delavcem, NUK Lotr-, °T®?r<^ò, Jaro Dolar, Ančka Korže, Janez kr> o Munda, Miloš Ribarž, Maks Veseloma *om^a Pleničar, Radojka Vrančič) ter ver-/1) i^0m ljubljanske Univerze, SAZU, Uraniču ,ne knjižnice Maribor ter Centralne teh-ke knjižnice v Ljubljani, nek 5 Martelanc je podrobneje orisal nasta-in h i	v svojih »nedrjih hrani pričevanja
slov,.rente ustvarjalnosti slovenskega duha, stotega naroda skozi stoletja njegovega obrili* 12 ^bnega izvira 637 knjig, ki so postatoci?^ knjižnici leta 1774, je zažuborel polen;:- steie že več kot poldrugi milijon enot naa .gradiva in uvršča NUK med 300 lane C ut knjižnic na svetu, je opozoril Marte-»Napredni tokovi- v 18., 19. in 20. stoletju
so širili in poglabljali strugo delovanja naše knjižnice, krepili zavest o pomenu njenega obstoja za slovenski narod, polnili njene fonde, utrjevali knjižničarstvo na Slovenskem, dosegli novo stavbo tik pred drugo svetovno vojno in jo končno razglasili za narodno knjižnico suverenega, o-svobojenega slovenskega naroda.«
Že maja 1945 je prva slovenska vlada knjižnico razglasila za narodno, za nacionalno knjižnico slovenskega naroda. Pomen NUK se je še povečal s sprejemom novega in sodobno zasnovanega zakona o knjižničarstvu, ki še posebej opredeljuje dejavnost narodne knjižnice, njene naloge in cilje. NUK je osrednja knjižnica slovenskega naroda, nosilka knjižničnoinformacij-skega sistema v Sloveniji in, kot je dejal Martelanc, je trdno namenjena postati sodobno knjiž-ničnoinformacijsko središče.
NUK obišče letno okrog 145.000 ljudi, okrog
6.000	članov pa v čitalnicah redno prebira knjižnično gradivo. Knjižnica ima nad 3,5 milijona katalognih lističev, kar kaže na bogastvo informacij, dve računalniški podatkovni zbirki pa že na najsodobnejši način posredujeta želene podatke. NUK je odgovorna za povezanost in u-sklajeno strokovno delovanje vseh knjižnic v naši republiki: stoji na čelu impresivnega zbora 1.200 knjižnic, z nekaj tisoč poklicnimi in polpo-klicnimi knjižničarji, s knjižnim fondom, ki šteje nad 13 milijonov enot knjižničnega gradiva. NUK si bo prizadevala, da bo s pomočjo
sodobnejše tehnologije uresničila cilj, da bo delovni človek in občan lahko dobil želeno gradivo če ne v sami knjižnici, pa drugod v Sloveniji, Jugoslaviji ali celo tujini.
Narodna in univerzitetna knjižnica sodeluje s 300 knjižnicami na svetu, z njimi izmenjuje gradivo, skrbi za prisotnost slovenske knjige v mnogih med njimi, si medsebojno izposoja knjige. Tudi sodelovanje znotraj Jugoslavije se zboljšuje, zlasti odkar je prav NUK postala središče in sedež jugoslovanske skupnosti nacionalnih bibliotek. NUK posebej skrbi za povezovanje, za svetovanje in pomoč tudi knjižnicam v zamejstvu: pomaga urejati njihove zbirke, izobraževati njihov strokovni kader in izpolnjevati njihovo gradivo. NUK skrbi še za dopolnilno izobraževanje vseh knjižničarskih delavcev v Sloveniji. Knjižničarje uvajajo tudi v skrivnosti najsodobnejše računalniške .avtomatizirane obdelave knjižničnega gradiva. NUK si prizadeva, da bi pridobili popoln dodiplomski in pozneje tudi podiplomski študij za informacijske vede in knjižničarstvo. V tem smislu, kot je dejal Martelanc, že zaostajamo za Sarajevom, Beogradom, Zagrebom in Skopjem.
Strokovni in raziskovalni napori v NUK gredo vštric z dosežki v knjižničarstvu v razvitih deželah ,je opozoril Martelanc, in pri tem omenil založniško dejavnost, zlasti pri Slovenski bibliografiji.
»Mojstra Plečnika ne moremo dolžiti, da prostorskih potreb knjižnice ni predvidel za ko-
nec 20. stoletja. Njegov program četrt milijona knjižničnega gradiva, hranjenega v tej stavbi na Turjaški 1, smo že več kot šestkrat presegli. Zdaj smo pred novo prostorsko krizo, ki nas bo čez manj kot leto dni prisilila, da bomo ob prenapolnjenih policah morali knjige zlagati na tla. Leto 1985 bo za nas v tem pogledu resnično kritično«, je poudaril Tomo Martelanc. »Nabava tuje strokovne in znanstvene literature še vedno ni zadovoljivo rešena. Kljub skupnim naporom mnogih pristojnih dejavnikov, kljub temu, da je NUK prek računalniške obdelave učinkovito koordinirala nabavo tujih revij, zeva pred nami grozeča praznina, ki je brez izrednih naporov v teh težkih trenutkih gospodarjenja, ne bomo mogli zapolniti. Tako nam nastaja nenadomestljiva izguba.«
V knjižnici dela 107 delavcev, čeprav bi jih po sporazumu o sanaciji moralo 154, prihodnje leto pa celo 165. Čeprav je NUK po številu gradiva v Jugoslaviji druga najbogatejša nacional-ka, pa je po številu delavcev na predzadnjem mestu. Sodobni razvoj znanosti in tehnologije postavlja pred knjižmo-informacijska središča nove sodobne zahteve. Tu že zaostajamo za deset let za srednje razvitimi deželami, za najbolj razvitimi pa kar za dvajset let. Tega zamudni-štva si slovenska družba ne more privoščiti, je dejal Martelanc, če želi smotrno reševati probleme stabilizacije in nadaljnjega razvoja.
MARIJAN ZLOBEC
Novoletna skakalna smučarska turneja Intersport
Weissflogu (NDR) druga tekma
GARMISCH — PARTENKIRCHEN — Drugo tekmo skakalne novoletne turneje je prepričljivo osvojil vzhodnonemški skakalec Jens Weissflog, ki je bil najboljši v obeh serijah. S tem je tudi prekinil dosedanje zmage Avstrijcev v tekmah za svetovni pokal v tej sezoni in napovedal, da se bo enakovredno vključil v boj za skupno končno zmago v svetovnem pokalu. Avstrijci so včeraj skakali slabše, saj je bil zmagovalec prve tekme v Oberstdorfu Vettori šele deseti, vodilni v svetovnem pokalu Felder pa enajsti.
Jugoslovani tudi v Garmischu niso skakali najbolje, čeprav je bil po prvi seriji Primož Ulaga enajsti, je s slabim drugim skokom bistveno pokvaril svojo uvrstitev in tako ostal brez točk v svetovnem pokalu. Še najboljši med »plavimi« je bil Dolar,
ki je pristal na enaindvajsetem mestu pred Ulago, medtem ko sta Bajc in Štirn uvrščena po tridesetem mestu.
VRSTNI RED: 1. Weissflog (NDR)” 210, 1 (98; 102,5); 2. Puikkonen (Fin.) 197,9 (96,5;98,5); 3. Ostwald (NDR) 196,6 (99;94) ; 4. Stjemer (Nor.) 193,6 (96,5; 96,5) ; 5. Bulau (Kan.) 192,3 (95,5;95,5) ; 6. Parma (ČSSR) 192,2 (95;94,5) ;	7.	Fi jas	(Pol.) 188,8
(97;96,5); 8. Nykanen (Fin.) 188,4 (94,5; 95,5).
SKUPNI VRSTNI RED: (po 2 tekmah); 1. Weissflog (NDR) 426,8 ; 2. Vettori (Avs.) 419,1;	3. Nykanen
(Fin.) 412,3; 4. Ostwald (NDR) 408,3; 5. Feldel (Avs.) 403,0 ; 6. Bulau (Kan.) 389,9; 7. Fi jas (Pol.) 388,8
SVETOVNI POKAL: 1. Felder (Avs.) 115;2. Puikkonen (Fin.) 84; 3. Vettori (Avs.) 82.
V Oberstdorfu Vettori
OBERSTDORF — Z nedeljsko tekmo v Obertsdorfu se je začela novoletna skakalna turneja Intersport, ki se je za razliko od zadnjih dveh let, ko smo bili priča dvoboju med Finci in Vzhodnimi Nemci, začela z zmagoslavjem Avstrijcev. Nekoliko nepričakovano je slavil Avstrijec Vettori, ki pa je z zmago le potrdil dobro formo, ki jo je pokazal na kanadsko-a-meriški turneji. Dvojno avstrijsko zmago je preprečil Finec Nykanen.
Jugoslovani so, razen mladega Štirna, razočarali s slabim nastopom. Najslabše se je odrezal Ulaga, ki je pristal šele na 95. mestu.
VRSTNI RED: Vettori (Avs.) 235,4 (116; 115) ; 2. Nykanen (Fin.) 223,9 (114,5; 114); 3. Felder (Avs.) 220,4 (113,5:110),
Prijateljske nogometne tekme ob koncu leta
Katastrofa Verone v Padovi
Predah v prvenstvu so mnoge prvoligaške ekipe izkoristile za vrsto prijateljskih tekem. Tako je v nedeljo kar osem ekip A lige nastopilo proti nasprotnikom iz nižjih lig.
V teh srečanjih ni manjkalo presenečenj, še tiajvečje predstavlja visok poraz Verone v Padovi, kjer je domači drugoligaš dobesedno pregazil vodilno ekipo A lige. Verona je sicer takoj v začetku povedla, nato pa je sledila serija petih golov domačinov in tako je Verona doživela v nedeljo svoj prvi poraz v letošnji nogometni sezoni. Od poletja naprej je Verona namreč odigrala skupno trideset prijateljskih, prvenstvenih in pokalnih tekem in dosegla 24 zmag in 6 remijev. Nedvomno pa je za Verono boljše, da je poraz doživela v tekmi, ki ne odloča o ničemer, kot pa da bi tak šok prišel v nadaljevanju prvenstva, v katerem igra Verona vodilno vlogoT-
Tradicionalni Silvestrov tek v Sao Paulu
Slavje Portugalca Lopesa
SAO PAULO — Na tradicionalnem * Silvestrovem teku v Sao Paulu je Portugalska zabeležila pravo zmagoslavje. V moški konkurenci je namreč zmagal Carlos Lopes, med ženskami pa je bila najboljša Rosa Mota.
Olimpijski zmagovalec v maratonu iz Los Angelesa je osvojil ta tek že drugič (prvi je bil namreč tudi pred dvema letoma). Lopes je tokrat zanesljivo zmagal, na cilj je_ pritekel pol minute pred Brazilcem' Da Silvo, zelo dobro so se izkazali tudi kolumbijski tekmovalci.
Prireditve se je skupno udeležilo kar 8.000 tekmovalcev iz 15 držav.
VRSTNI RED (12,640 km) MOŠKI: 1. Lopes (Pori.) 36’43”79;
2. Da Silva (Braz.) 37’20”58; 3. Her-
Mnandez (Meh.) 37’37”91; 4. Tibaduiza '(Kol.) 37’52”39; 5. Salazar (Kol.) 37’57”21; 6. Mora (Kol.) 38W’92; 7. Porto (Braz.) 38’20”45; 8. Dominigues (Braz.) 38’26”33; 9. Vera (Ekv.) 38 min. 32”42; 10. Maldonado (Ven.) 38’33”48.
ŽENSKE: 1. Mota (Pori.) 43’35”57; 2. Sabino (Braz.) 43’35”80; 3. Borocvika (ZDA) 44’08”52; 4. Fuentes (Meh.) 44’08”83; 5. De Oliveira (Braz.) 44 'min. 54”79.
Anglež David Lewis prvi v Vallecasu
MADRID — Anglež David Lewis je osvojil Silvestrov tek v Vallecasu pri Madridu, drugi je bil Portugalec Canarios, tretji pa Belgijec Daines.
kratke vesti - kratke vesti
Start rallyja Pariz - Dakar
PARIZ — Pariz je včeraj zjutraj zapustilo 55 kamionov, 148 motociklistov in 350 avtomobilov, ki se bodo udeležili tradicionalnega rallyja Pariz - Dakar. Prva etapa se je končala v Seteju na jugu Francije, nakar so se tekmovalci vkrcali na trajekt, s katerim po 24 urah plovbe pridejo v Alžir, kjer jih čaka še 14 tisoč kilometrov poti, ki jo morajo opraviti v 22 dneh.
Jugoslaviji »pokal narodov«
REKA — Jugoslovanska reprezentanca je letošnji zmagovalec tekmovanja v podvodnem ribolovu, veljavnem za 20. pokal narodov. Tekmovanje je bilo v Malem Lošinju, pomeh rili pa so se predstavniki iz devetih držav, med katerimi je bila tudi I-t ali ja, ki je zasedla tretje mesto za
Francijo. Med posamezniki se je u-veljavil Jugoslovan Frane Zanki, Italijan Capucciati pa je bil šesti.
Tekmovanje, ki ga je precej oviralo slabo vreme, saj je pihala bur-ja s hitrostjo več kot 100 km na uro, morje pa je bilo razburkano, je bilo obenem tudi finalna preizkušnja 7. izvedbe »evropskega pokala«, na katerem je končno prvo mesto osvojila Španija pred Jugoslavijo, Francijo in Bolgarijo.
Vainiu odvzeli rekorda
HELSINKI — Finska atletska zveza je Marti ju Vainiu odvzela državna rekorda na 5.000 in 10.000 m, ki ju je finski atlet postavil juh j a meseca lani.
Kot je znano, so Vainiu odvzeli tudi kolajno na 01 v Los Angelesu zaradi uživanja nedovoljenih sredstev.
Tudi Videmčani ne morejo biti zadovoljni s testom proti Pordenonu (C-2 liga). Udinese je remiziral zahvaljujoč se enajstmetrovki, drugače pa so bili domačini mnogo bolj nevarni od Videmčanov, ki jih v nadaljevanju prvenstva čaka ogorčen boj za obstanek v družbi najboljših in že v nedeljo Udinese gostuje v Neaplju, kjer bodo verjetno manjkali Selvaggi, Rossi in Cattaneo, da o Zicu ne govorimo.
Od prvoligaških ekip ni zmagal niti Ascoli, dobro formo pa sta pokazala Sampdoria in Inter, ki sta. visoko premagala svoja nedeljska nasprotnika. V vrstah Interja je svoje izredne realizatorske sposobnosti ponovno dokazal Altobelli, ki je proti Piacenzi dosegel štiri gole.
Danes bo v prijateljski tekmi nastopila tudi Fiorentina, jutri pa bodo ponovno nastopih Inter, Avehino in Napoli.
Prvenstvo se torej nadaljuje v nedeljo, ko je na sporedu nekaj zanimivih tekem kot Inter - Roma, Sampdoria - Juventus in Torino - Fiorentina.
IZIDI PRIJATELJSKIH TEKEM: Civitanovese - Ascoli 1:1; Cerretese -Avellino 0:2; Pavia - Como 0:1; Piacenza - Inter 1:7; Messina - Milan 2:2; Sanremese - Sampdoria 0:6; Pordenone - Udinese 1:1; Padova - Verona 5:1; Monopoli - Bari 1:1; Barletta - Taranto 1:3; Pescara - Rapiti Bukarešta 1:1; Siena - Pisa 1:0; A-esernia - Campobasso 1:2; Torres -Cagliari 0:1.
Najboljših 11
Po ocenah šestih italijanskih športnih časopisov je po trinajstih kolih najboljša enajsterica A lige naslednja: Tancredi (Roma) 6,87; Francini (Torino) 6,53; Galvani (Cremonese) 6,45; Junior (Torino) 6,98; Viercho-wcd (Sampdoria) 6,56; Tricella (Verona) 6,73 ; Conti (Roma) 6,55; Wilkins (Milan) 6,66; Hateley (Milan) 7,05; Cerezo (Roma) 6,89; Rummenigge (Inter) 6,72.
V prvem povratnem kolu italijanske košarkarske A-l lige
Stefanelu se srčna igra vse bolj obrestuje
obvestila
S P D T
obvešča vse tiste, ki jih zanima treking okoli Anapum v Himalaji, naj se telefonsko obrnejo na dr. Ivana Simoniča v jutranjih urah (tel. št. 227-372).
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo redni mesečni šahovski brzoturnir v petek, 4. januarja ’85, v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni vsi zamejski šahisti !
totip	
1. — 1. Hosenfeld	1
2. Nisba	X
2. — 1. Babinga Or	1
1	2. Granito	X
3. — 1. Bistegui Om	X
2. Bellini Red	2
4. — 1. Al vado	2
2. Eschilo	2
5. — 1. Arrappatore	2
2. Ammutinato	2
6. — 1. Boscoscuro	2
2. Evalso	1
KVOTE	
12 (	9 dobitnikov) -	56.746.000 Ur
11 ( 295 dobitnikov) -	1.720.000 lir
10 (4285 dobitnikov) -	113.000 lir
Stefane! — Granarolo 87:81 (44:43)
STEFANEL: Fischetto 11, P. Lan-za, Coleman 26, Riva 2, Vitez 17, Dil-lon 22, Bertolotti 9.
GRANAROLO: Brunamonti 8, Fantin 2, Valenti, Van Breda Kolff 15, Vihalta 25, Binehi 9, Rolle 12, Daniele, Bonamico 10.
Z nedeljsko zmago proti Granarolu je tržaški Stefanel naredil lep korak do obstanka v A-l ligi. Z zmago so Tržačani dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z vsakim nasprotnikom, obenem pa še enkrat potrdili, da so ekipa, ki zna s srcem nadomestiti telesne in tehnične pomanjkljivosti. Zato je Stefanel bolj priljubljen pri občinstvu kot lanski EŠc, ki se je sicer rešil, a ni navduševal občinstva.
Po tekmi z Granarolom nam je o tem pomembnem uspehu trener De Sisti dejal: »Zelo sem zadovoljen s to zmago, kakor sem bil prejšnji teden z nerodnim porazom proti Ciao-
cremu razočaran. Tokrat mi je bilo všeč, ker je ekipa reagirala tudi, ko je nekaj minut pred koncem zaostajala za šest točk. Tedaj so moji varovanci dokazali, da so pravi možje.«
»Odločilnega pomena sta bila dva koša za tri točke Borisa Viteza prav v poslednjih minutah . . .«
»Strinjam se, dodal pa bi še to: met za tri točke je lahko odločujoč v zadnjih minutah tekme, ni pa rečeno, da zmaga tisti, ki v teku vse tekme zadene večje število takih košev.«
»Kateri je bil ključni trenutek tekme?«
»Trenutek, ko smo v obrambi postavili cono preš 1-3-1.«
»Ste z dosedanjo bilanco sedmih zmag zadovoljni?«
»Da, čeprav gre poudariti, da je to zelo čudna ekipa, ki na primer izgubi relativno lahke tekme, nato pa preseneti z zmagami na tujem proti kotiranim ekipam, kot sta Indesit in Peroni.«
Vesna — San Nazario 4:1 (3:0)
STRELCA za Vesno: Potasso (3) in R. Candotti.
VESNA: Savarin (od 46. min. Pe-rossa), Tucci, Soave (od 46. min. Penco), Basiaco, Somma (od 46. min. Sedmak), Verbich, Pertan, Potasso, Jerman, R. Candotti, Bruno.
Vesna, ki skupaj s Fortitudom trenutno vodi na lestvici 2. amaterske nogometne hge (skupina F), očitno hoče dobro pripravljena dočakati nadaljevanje prvenstva po božičnem in novoletnem premoru. Zato je v nedeljo odigrala prijateljsko srečanje s San Nazariom (slednji nastopa v skupini L 3. amaterske hge, v kateri i-grajo tudi Mladost, Kras, Primorje in Primorec), v soboto ob 14.30 pa se bo v Križu pomerila s Ponziano.
Tekmo med Vesno in San Nazariom je zelo oviral veter, kljub, temu pa je bila za oboje koristna, čeprav razumljivo niso igralci mogli izpeljati vsega, kot so želeh, saj je bilo žogo res težko obvladati. Vesna je vsekakor pokazala več od nasprotnika, ki pa s svoje strani tudi ni razočaral.
»Tudi nekatere druge ekipe, ki so kandidati za izpad, so presenetile. Pri kolikih točkah bo ob koncu prvenstva obstanek gotov?«
»Mislim, da s šestindvajsetimi točkami bi ne smelo biti' problemov. S štiriindvajsetimi je možno, da pride do kake dodatne tekme za obstanek, ekipa, ki bo pristala pri dvaindvajsetih točkah pa bo verjetno že obsojena na izpad.«
»Katera ekipa je doslej najbolj presenetila in katera je najbolj razočarala?«
»V primerjavi z lanskim letom igra veliko bolje Bancoroma. Od ekip, ki se borijo za obstanek, pa je najbolj presenetil Marr. Težko je reči, kdo je razočaral: za Vogo in Honky smo že pred prvenstvom vedeh, da sta zelo šibka, zato je njuna uvrstitev pričakovana.« (Marko Oblak)
IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA
Stefanel - Granarolo 87:81, Marr -Simac 66:84, Peroni - Ciaocrem 89:85, Honky - Mulat 119:101, Yoga - Riunite 79:83, Indesit - Austrahan 89:80,
V PRIJATELJSKI TEKMI
Gostol Nova Gorica tesno proti Domu
Gostol Nova Gorica — Dom
99:97 (65:49)
DOM: M. Dornik 10, Cej 10, Golob 14, Nanut 6, Semolič 2, čubej 6, U. Dornik 2, Uršič 9, Kristjan-čič 38.
GOSTOL: Perat 18, Ambrožič 14, Dornik 14, Tabaj 25, Klanjšček 28.
Domovci so zaključih minulo leto s prijateljskim srečanjem v Novi Gorici proti domačemu Gostolu. Domačini so kljub okrnjeni postavi premagali belo-rdeče, ki so bili skozi vse srečanje v zaostanku proti razigranim gostolcem. Bila je vsekakor dobra trening tekma v času, ko promocijsko prvenstvo počiva. V Domovih vrstah je najbolje zaigral Kri-stjančič, med Novogoričani pa sta se zlasti izkazala Klanjšček in Tabaj.
(M. Čubej)
Bertoni - Bancoroma 86:89, Jollyco-lombani - Scavolini 95:93.
LESTVICA: Bancoroma 24, Simac, Bertoni 22, Riunite, Ciaocrem, Jolly-colombani 20, Mulat 18, Indesit, Gra-narolo, Peroni 16, Scavolini, Stefanel, Marr 14, Honky 8, Yoga, Austrahan 6.
PRIHODNJE KOLO (6. 1.): Scavo-lini - Bertoni, Mulat - Jollycolomba-ni, Granarolo - Peroni, Bancoroma -Indesit, Austrahan - Yoga, Ciaocrem -Marr, Riunite - Honky, Simac - Stefanel.
KOŠARKARSKA A-2 LIGA
Segafredo pri vrhu
Segafredo — Benetton 86:81 (44:39)
SEGAFREDO: King 9, Mayfield 33, Ardessi 1, Sfiligoi 17, Bullara 15, Biaggi 2, Bon 9, Nobile.
BENETTON: Solomon 23, Sangodeyi 2, Pressacco 8, Marietta 14, Benevelh 5, Croce 2, Terracini 1, Paci 2, Vaz-zoler 4.
IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA: Mister Day - Silverstone 92:86, Master Valentino - Latini 63:64, Spondilatte -OTC 75:84, Succhi G - Viola 99:105, Reyer - Fermi 119:114, Cida - Pepper 83:70, Segafredo - Benetton 86:81, Landsystem - American Eagle 78:81.
LESTVICA: OTC 24, Viola, Segafredo, Silverstone 22, Reyer 20, Benetton, Latini 18, American Eagle, Fermi 16, Mister Day 14, Spondilatte 12, Pepper, Master Valentino 10, Succhi G, Landsystem 8.
PRIHODNJE KOLO (6. 1.): Pepper - Segafredo, American Eagle -Reyer, Fermi - Landsystem, Viola -Mister Day, OTC - Succhi G, Benetton - Cida, Latini - Spondilatte, Silverstone - Master V.
Disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je v A-l ligi za eno koto izključila Bonamica (Granarolo), v A-2 ligi pa bo za eno koto počival trener goriškega Sega-freda Gianni Asti.
Košarka: turnir v Londonu
Makabi pred Crveno zvezdo
LONDON — Izraelsko moštvo Makabi ja iz Tel A viva je1 osvojilo mednarodni košarkarski turnir v Londonu. V finalu je namreč premagalo beograjsko Crveno zvezdo z 98:96.
Meblo z mislimi že v drugem delu
Odbojkarice Mebla so si že tri kola pred koncem prvega dela tudi matematično zagotovile nastop v skupini ekip, ki se bodo potegovale za napredovanje v A-2 ligo. Zato so njihove misli in priprave usmerjene tako, da bi čim bolje pripravljene dočakale drugi del prvenstva. Posnetek je s tekme proti mestnemu tekmecu OMA
V prijateljski tekmi
Vesna boljša od S. Nazaria
Pogovor s predsednikom OTK pri SKGZ Aldom Ruplom in predsednikom ZSŠDI Odom Kalanom
0 željah, uspehih in težavah v naši telesni kulturi
Leto 1984 je za nami. Kaj smo v minulem letu dosegli v naši telesni kulturi in kakšne so želje za novo leto (in še kaj), smo vprašali predsednika Odbora za telesno kulturo pri SKGZ Alda Rupla in predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Oda Kalana.
Kratka ocena 'minulega leta
• Kako bi na kratko ocenili pravkar minulo leto v naši telesni kulturi?
RUFEL: Spoštovati je treba vsakršen napor, ki teži po uresničevanju smernic telesnokulturnega gibanja, ki smo jih izoblikovali v zadnjem desetletju. škoda, da marsikdo zožuje širino t<4i smernic in se navdušuje samo nad tistimi, ki najdejo odmevnost v sredstvih javnega obveščanja.
KALAN: Težko je v skopih besedah oceniti enoletno delovanje v naši telesni kulturi, saj je to delovanje izcedno razvejano in ga lahko ocenimo 12 različnih zornih kotov.
Če pomislimo na tekmovalnost, lahko rečemo, da smo dosegli izredne u-spehe. Samo Kokorovec — kotalkar — Je postal v svoji kategoriji evropski Prvak, dekleta zgoniškega Krasa so Po dolgih letih boja postale italijanske ekipne prvakinje v namiznem tenisu m so si tako, kot prva slovenska zamejska ekipa, priborile mesto v evropskem pokalu prvakov. Ti uspehi so vsekakor vzpodbudni.
Ravno tako smo dosegli zavidljive uspehe, vsaj V deželnem merilu, na Področju mladinske odbojke in rokometa, kar je za nas novost. Torej tekmovalni uspehi niso izostali, kljub temu pa sem mnenja, da bi lahko mnogo več storili iz organizacijskega ali vzgojnega vidika. Tu je bila vloga Združenja premedla.
Tekmovalni uspehi pa tudi nazadovanje
® Tudi letos smo dosegli nekaj pomembnih tekmovalnih uspehov, v nekaterih športnih panogah pa smo ce-0 nazadovali. Vaše mnenje?
^RREL: Vemo, da so nekateri u-sPehi sad dolgotrajnega napora; mo-' .tisti, ki meni, da so ostali sad mcajnih okoliščin. Slučajno se tudi Pfi nas nič več ne dogaja. Samo navidezno so nekatera prva mest nenad-a; v resnici so jih znani in neznani Požrtvovalni ljudje pripravljali več et m včasih napačno sklepamo, da apori in vlaganja izpred pet ali de-^t let nimajo veze z današnjimi dogodki.
Nazadovanja spadajo v fiziologijo eiovanja. Pomislimo samo, koliko premenijivk spremlja življenje ne-kaSa- ^ru®tva, moštva ali posameznica ' Cnrta uspešnosti je nujno krivulja, J bi drugače ne imeli nikoli upa-via\ “a Postanemo boljši. Obsodbe edno pa je tisto nazadovanje, ki je Pes eckca trme ali prestižnih in denar-interesov, ki je posledica omalo-i, , evanja spoznanj in nasvetov, do mnh smo se že zdavnaj dokopali.
KALAN; Ta ugotovitev je popolno-na točna Lahko bi celo trdili, da doza r>Jtle- imuoge v naši telesni kulturi dežela^°. ^ tekmovalnega vidika za vm.Jvlm m cel° za pokrajinskim poteki- Jern' Kritično stanje je bilo v premier sezom Pri košarki (seveda če od-mishmo Jadran) in v nogometu.
v	za tako stanje lahko iščemo
v abl prganizaciji društev, v nepo-koer11?8^ mtd društvi in tudi v šib-n_ * trenerskih kadrov. Jasno je, da , oremo in ne smemo slediti stanju stva^T rok- ^ Pasivno sprejeti dej-Dn ' Navežem se na prvi odgovor in p10 Podčrtam, da bo moral odbor .nia usmeriti svoje sile v re-anJe prav te problematike.
Prednosti in hibe združevanja sil
dran° ,zt*ryževanju članskih ekip Ja-mia .a 'P Mebla sta bili nato na vrsti gom.*/18^3 e*tipa Friulexporta in noše ,rtn°..710®tvo Sovodenj, letos pa so Btifnnf1. tudi nekatere mladinske se£°„me‘ne ekipe na Tržaškem. Po do-šem Jlh ‘skušnjah, katere so, po vasi! ' Prednosti in hibe združevanja nn nas?
vatri^i*': Rredvsem je treba ocenje-se v;.sa.k Pnmer posebej. Ni prav, da c’UtiJo pooblaščene združevati,
če je za določeno panogo in v določenem okolju združevanje pametno. Če pomeni združevanje izgubo enega samega človeka na račun boljšega mesta na lestvici v naslednji sezoni, sem proti združevanju, kajti prvenstva minevajo in lestvice tudi, ljudje ostanejo. Če pa v neki panogi primanjkujejo igralci, potem enostavno ni druge rešitve in je priklepanje k domačemu zvoniku nesmiselno, posebno ker v imenu obrambe vaške ali predmestne časti najelmajo društva nedo-mačine. Ne odobravam združevanja, kjer igrajo menežerski botri glavno vlogo, kar se potem izraža v nazivih moštev; nazivi, ki so popolnoma odtujeni smotrom telesne kulture naše narodnostne* skupnosti: slovenski pozdrav na igriščih odmre že ob koncu tekme, pisma, žigi, dopisi zvezam in časopisni naslovi bodo ostali v arhivih tudi v naslednjem stoletju. Hiba našega združevanja je tudi v tem, da je preveč vzhičenja okoli njega, preveč občudovanja. Če je pametno, združujemo, toda ne hvalimo se z uspehi, za katere so šla sredstva in napori, ki bi zadostovali za tri predhodna moštva, če bi bili botri, meceni in strokovnjaki pripravljeni gristi tudi kisla jabolka.
KALAN: Dodati moram še nekaj premikov, in sicer nastanek skupne e-kipe kadetov pri košarki (Jadran -Farco) ter zarodek skupne tekmovalne smučarske ekipe.
Združevanje pri košarki je bil dejansko samonikel pojav. Atleti raznih društev, ki v glavnem zahajajo v isto šolo, so skupaj nastopali v preteklem Mu na pionirskem prvenstvu Slovenije in dosegli zavidljive uspehe; v poletnih mesecih so skupaj trenirali in tako je prišlo do uresničitve te zamisli.
Pri smučanju je stanje popolnoma različno, saj je to v bistvu individualni šport. Poleg tega je Trst dokaj oddaljen od smučarskih središč. Če k temu še dodamo, da sta bili pretekla zima in začetek letošnje dokaj; skopi s snegom, lahko ugotovimo, s kakšnimi težavami se srečujejo entuziasti, ki so zagrizli v to trdo jabolko. Prepričan sem, da bomo lahko premostili vse težave, a vendar ne smemo biti nestrpni, saj ne bomo prišli do uspeha kar čez noč.
Če' se povrnem k bistvu vprašanja, bi dodal, da je pojav o združevanju izredno pozitiven in predstavlja kakovostni skok v zamejski telesnokulturni miselnosti. Na tak način nam je omogočeno, da dosežemo določene tekmovalne uspehe, ki bi jih posamezna društva, vsaj trenutno, ne mogla doseči.
Obstaja pa objektivna možnost, da zamre delovanje v nekaterih društvih, da osiromašimo to ali ono panogo s podmladkom. Zaradi tega bodo morala vsa društva — tudi tista, ki so organizacijski nosilci posameznih združenih ekip — skrbeti za podmladek na svojem področju. Potrdbujemo najširšo možno bazo, da bomo lahko pripravili tekmovalce za prvo združeno e-kipo. Uspehi so torej možni le v planskem iskrenem sodelovanju, brez slepomišenja ali izigravanja.
Primanjkuje trenerski kader
Iz leta v leto ponavljamo, da nam primanjkuje trenerski kader. Kaj smo v tem letu glede tega storili?
RUPEL: Na našem področju živi trideset profesorjev telesne vzgoje, ki obvladajo slovenščino, ker prihajajo iz naših šol. Dobra tretjina teh kadrov je vključena v naša dogajanja. Za ostale se ne postavlja toliko
Aldo Rupel, predsednik OTK pri SKGZ
Odo Kalan, predsednik ZSŠDI
vprašanje strokovnega izpopolnjevanja (čeprav je stalno izpopolnjevanje obveza) kot družbenega dozorevanja, ki so ga morda v večini že zamudili. Poskrbeti je torej treba pravočasno za osveščenost, da se ne bomo zdeli naivni zanesenjaki tudi tistim, ki se sedaj šolajo. Za srednji kader je Združenje že večkrat poskušalo prirejati tečaje*. Prisotnost pičla. Pri OTK smo si zadali dolgoročno nalogo glede kadrovanja. Nimamo še izdelanega u-činkovitega načrta. To jesen smo poskušali z dvema srečanjema na višji stopnji pristopa vprašanjem telesne kulture: v Gorici je bilo prisotnih pet profesorjev telesne vzgoje (poleg razpravi jalcev), v Trstu sva bila dva.
če govorimo o osveščanju, potem so bila verjetno poletna predavanja po tečajih v Sloveniji koristna. Na Goriškem je sedanja prisotnost trenerskega kadra iz Slovenije dobra tudi po vsebini dela in ne le po tehnični plati. To je ustvarjanje enotnega prostora. Izražena so tudi mnenja, da si moramo ustvarjati »svoje« kadre. Ali niso to naši kadri? Mi verjamemo v odprto mejo in v pretakanje znanja. Če ob tem še z nami čutijo, potem je to največ, kar si želimo. Brleč je za to obliko dela dobil Bloudkovo nagrado za leto 1984. O kadrovanju bi lahko še kaj odgovoril, vendar bom našel priliko, da se oglasim takrat, ko bomo izoblikovali točnejše smer-* niče.
KALAN : Ta problem je morda še bolj aktualen kakor lani in se bo iz leta v leto še povečal. Kapilarna dejavnost zahteva mnogo tehničnih kadrov. Združenje lahko posreduje le tako, da organizira strokovne ali izpopolnjevalne tečaje. To pa ne zadostuje. Bodoči trenerji morajo opraviti ustrezne izpite pri strokovnih zvezah. In tu se zadeva zatakne.
Odprto je vprašanje, kje izslediti potencialne bodoče trenerje. Društva so tiska, ki morajo ugotoviti med svojimi člani, med tekmovalci, kdo bi lahko postal vaditelj. Vemo, da ne moremo nikogar prisiliti, a prepričan sem, da bi z osebnimi stiki z ljubitelji te ali one panoge lahko razširili bazo strokovnih sodelavcev. Le redki so tisti poedinci, ki se iz osebne ambicije ali nagnjenja odločijo za trenersko nehvaležno delo. Potrkali smo na vrata društev, a večkrat smo dobili odgovor, da na njihovem področju ni ljudi, ki bi lahko postali trenerji. Torej ne bi i-melo smisla, da bi prirejali strokovne tečaje. V nekaterih panogah se vendar porajajo novi kadri, a te moramo intenzivno zaposliti.
Podčrtam še enkrat, da ne zadostuje dobra volja, ampak da morajo vsi potencialni vaditeljski kadri opraviti ustrezne izpite.
Poskusili bomo prirediti — če bomo imeli dovolj reflektantov — izpopolnjevalne tečaje za že obstoječe vaditelje, ravno tako nameravamo pripraviti tečaj za atletsko pripravo športnikov, kar je osnova za vse športe. Že danes prosim društva, da sodelujejo pri taki akciji in da nam dobijo primerne osebe. Če ne bomo re-
šili tega problema s skupnimi močmi, bomo šli rakovo pot, saj bomo tehnično in strokovno iz dneva v dan zaostajali.
Organizacija v društvih
•	Kaj menite o organizaciji v naših društvih?
RUPEL: Organizacijske značilnosti naših društev so pogojene poleg drugih prvin od kakovosti ljudi v vodilni skupini. Ko bomo razumeli, kakšne možnosti nam daje telesna kultura pri uveljavljanju naše prisotnosti na obmejnem prostoru, bodo pristopili v odbore tudi strokovnjaki različnih smeri, kot so ekonomisti, zdravniki, pravniki, prostorski načrtovalci, upravitelji.. Takrat ne bosta Bor in Jadran izjemi. Zaenkrat lahko postavljamo (simbolično) spomenike za zasluge pri vodenju naših društev in moštev varilcem, nižjim uradnikom, kakšnemu obrtniku in zidarju, kakršnemu pedagogu. Ali se opredeljujem za zamenjavo teh zlatih ljudi? Očitno gre za to, da potrebujejo strokovno pomoč za prijavo obračunov, za obvezno zdravniško oskrbo, za pravilne predstavitve raznih gradbenih načrtov itd.
KALAN : Organizacijska struktura naših društev je izredno raznolika in po svoje zanimiva. ŠZ Bor je izbralo pot reorganizacije in osamosvojitve posameznih sekcij, ki so postale ali postajajo samostojni klubi; osrednje vodstvo skrbi le za skupne potrebe vsakega kluba. Imamo potem meddruštvene odbore, ki vodijo združene ekipe in končno imamo še klasične odbore, ki samostojno vodijo društvo.
Ta razvejanost je sad večje ali manjše organiziranosti društev oziroma potreb društev.
Na splošno vodijo naša društva entuziasti, ki dajo društvu na razpolago svoj prosti čas. Ampak sta dobra volja in veliko srce za današnji razvoj telesne kulture, le premalo. Ne mislim, da bi morali preiti na profesionalne kadre, a vendar sem mnenja, da bi se morali naši vodstveni kadri strokovno izobraziti. Rabimo sodobnejše pristope, katere že poznajo bolj razvita društva in organizacije. Po tej poti moramo nujno stopiti tudi mi. Kako uskladiti prosti čas in potrebe, je pa problem, katerega bomo težko rešili.
Sodelovanje z matično domovino
•	Kaj o sodelovanju z matično domovino?
RUPEL: Obdržati moramo sedanjo zadovoljivo stopnjo stikov, povezav in pomoči. Obveščanje je treba še izboljšati. Načeti je treba uresničeva-
Nagrajevanje najboljših športnikov in ekip
Skupna prireditev 10. januarja 1985 v tržaškem Kulturnem domu
Nagrajevanje najboljših športnikov in ekip bo v četrtek, 10. januarja 1985, v tržaškem Kulturnem domu s pričetkom ob 17.15. Letos bomo prvič skupno nagradili naše in najboljše športnike in ekipe iz Primorske. Pobudniki te prireditve pa so Primorske novice, Radio in TV Koper, Radio TS A in Primorski dnevnik. Prireditev bo v organizaciji ZSSDI
nje enotnega raziskovalnega področja, da bomo deležni znanstvenih izsledkov, ki so na nekaterih področjih v Sloveniji in Jugoslaviji na svetovni ravni.
KALAN: Sodelovanje z matično Slovenijo nam je danes ravno tako potrebno kakor ob nastanku naše telesne kulture ali morda še več. Čim se naša organizacija širi, potrebujemo na primer več trenerskih kadrov in ker si jih nismo sami ustvarili, se moramo zateči po pomoč v matico. Ampak ta nujno potrebna in nesebična pomoč nas ne sme uspavati, saj ne moremo in ne smemo iskati v nedogled prijateljev in pomočnikov preko meje.
Prijateljska srečanja na ravni društev ali pa skupne priprave ali prireditve so ravno tako izredno koristna. Če že mislimo, da je naša osnovna dolžnost vzgajanje zavednega človeka, so stiki z matico alfa in omega našega delovanja. Mislimi, da bi morali te stike še poglobiti.
Ne smemo pa pozabiti na stike z italijanskimi strokovnimi zvezami. Ne zadostuje, da so naši stiki le formalni (vpisovanja v prvenstva in podobno), ampak moramo sodelovati z odbori teh zvez. Tako bo večinski narod spoznal našo stvarnost, na tak način bomo lahko premostili ali razčistili mnogo nesporazumov, ki kvarijo včasih tudi naše vsakodnevne odnose. To je izredno važno torišče delovanja in dokaz, da se ne zapiramo sami vase, da se čutimo polnopravni člani športne družine, tudi če iščemo ali skušamo uresničiti lastno identiteto.
Če bomo vedno stali ob strani, bomo vedno igrali drugorazredno vlogo, kar bi bilo škodljivo ne samo športu, ampak manjšinski problematiki vzeti v najširšem smislu.
Pri raznih strokovnih zvezah bomo morali še orati ledino, v drugih je pa naša prisotnost že izredno opazna in učinkovita.
Želje
v novem letu
• Kaj želite našim telesnokultiimim delavcem, športnicam in športnikom v novem letu?
RUPEL: Najbolj samoumevno reč, ki spada v voščilnico: zadoščenje pri delu. Sicer pa menim, da voščilnice niso še nikoli ničesar rešile. Naj se poslužim Kosovela: Delo, delo, delo in edino delo je revolucija.
KALAN: Naravno je, da želim športnikom in aktivnim tekmovalcem-, da bi dosegli v letu 1985 najboljše uspehe, saj navsezadnje vsakdo stopi v športno areno v upanju, da bo premagal nasprotnika.
Telesnokultumim delavcem pa želim, da bi bil njihov trud poplačan. Hitreje in lažje bomo dosegli ta cilj, če bomo pogledali preko svojega praga in bomo pozabili na ozke okvire, v katerih smo do danes delali. Pozabimo vsi skupaj na pretirano zaprtost in ozkoglednost ter odprimo svoje delovanje sodelovanju med društvi. Želim tudi sebi, da bi društva spoznala, da je osrednja organizacija tisti organ, ki noče in ne more izdajati direktiv, ampak da je Združenje tisti forum, kjer bomo z združenimi močmi dosegli skupne cilje: to je razvoj (športni, kulturni in narodnoobrambni) naše mladine. Upam, da bo leto 1985 v tem pogledu mejnik in da si bomo lahko ob koncu prihodnjega leta segli v roke in rekli: opravili smo dobro skupno delo.
Vprašanja pripravil
BRANKO LAKOVIČ
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st.. viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja m tiska I
zn
I Trst
član katijanske zveze Časopisnih zakiZnfcov F1EG
2. januarja 1985
»Jedrska zima« po atomskem spopadu bi uničila vso našo severno poloblo
WASHINGTON — Ameriška akademija znanosti je potrdila, da bi bila v primeru atomske vojne neizbežna »jedrska zima«. Sedaj, ko je to ugotovila najuglednejša znanstvena inštitucija v ZDA, torej ,.vsi verjamejo tistemu, na kar so posamezni znanstveniki že več let opozarjali. Atomska vojna, v kateri bi uporabili več kot polovico sedanje jedrske oborožitve, bi imela za posledico tudi drastično spremembo klime na Zemlji, še zlasti na njeni severni polobli, tako da bi nastopila nekakšna »jedrska zima«, katere posledic ni lahko napovedati Danes obstaja v svetu približno 50 tisoč atomskih konic s skupno močjo okoli 13 tisoč megatonov. Če bi »obe strani«, ki v glavnem razpolagata s tem orožjem, v atomski vojni uporabili samo 25 tisoč jedrskih konic, morda pa tudi znatno manj, bi po- tem nastopila na Zemlji prava ledena noč. Znanstveniki so izdelali podrobno poročilo o tem, kar bi se zgodilo. Eksplozije bi dvignile v stratosfero od 10 do 25 milijonov ton prahu, požari bi dvignili v atmosfero, to je nekoliko nižje, več sto milijonov ton dima. Sončni žarki ne bi dosegli Zemlje. Znanstveniki menijo, da bi ti pojavi onemogočili 99 odstotkom sončnih žarkov, da dosežejo Zemljo. Nastopila
bi globoka noč in temperature bi se znižale za 10 do 20 stopinj.
Severno poloblo Zemlje, na kateri bi, kot domnevajo, eksplodirala večina konic, bi zajela »jedrska zima« ali »atomska noč«. V kolikor bi do katastrofe prišlo spomladi ali poleti, bi rastline ovenele, listje bi odpadlo z drevja, številne vrste živih bitij pa bi izumrle. Dimenzije katastrofe bi bile odvisne od tega, kako dolgo bi trajala »jedrska zima«. Znanstveniki menijo, da bi to lahko trajalo od 40 do 140 dni. Vse je odvisno od morebitnih deževij in od vetrov; vprašanje zase pa je, ali je sploh možno, da bi prišlo do deževja, če bi se sončni žarki zaustavili tako visoko in bi bilo torej izhlapevanje omejeno.
Kar pa zadeva naravo, bi katastrofa lahko nastopila že v nekaj dneh, saj so zakoni narave zelo labilni in je, po mnenju ameriških znanstvenikov, moč z lahkoto razbiti ravnovesje. Kar pa zadeva območje, ki bi ga taka katastrofa lahko zajela, so znanstveniki mnenja, da bi »jedrska zima« prizadela ves srednji in severni del azijske celine, ter vso Evropo in Severno Ameriko do Mehike.
Boston ob silvestrovanju
Takole je ob zasuku starega leta v novo izgledal Boston, glavno mesto ameriške zvezne države Massachusetts in sedež slovite Harvardske univerze: nebotičniki so bili dodatno osvetljeni z velikanskimi ognjemeti	(Telefoto AP)
Transsaharska cesta v delu
Madžari proti delomrznežem
Leto 1985 bo leto armenske ofenzive
NJAMEJ — Gradnja transsahar-ske prometnice Alžir - Lagos uspešno napreduje in v teku leta 1985 bodo asfaltirali tri četrtine od skupnih 4 tisoč kilometrov. Republika Niger je že poimenovala to prometno žilo »cesta enotnosti« saj bo morala približati tako družbeno kot gospodarsko Magreb s črno Afriko, oziroma arabsko-islamsko Afriko z animističnim delom celine. Stari pan-afriški sen se bo končno uresničil. Puščava, ki je dolga stoletja delila države na severu od tistih na jugu, bo v kratkem most, ki jih bo združeval. ■
Zgodovina transsaharskih povezav se je začela že pred 3 tisoč leti, ko so karovane začele hoditi preko saharske puščave ter povezovati se-
verno Afriko z črnskim delom celine. Danes pomeni Sahara v glavnem petrolej, čeprav v njej živijo ljudstva, ki delajo in se borijo za obstoj pod razbeljenim nebom, v izredno težkih pogojih. Večina teh ljudi je danes svobodna, njihova edina meja pa je obzorje in za njih ima- beseda »neodvisnost« nekoliko drugačen pomen, kot ga ima za nas. Gre za ljudi, ki jim petrolej ni spremenil toka življenja, ki pa si želijo boljšega življenja
Še dandanes je potovanje skozi puščavo težka in nevarna dogodivščina. Z izgradnjo ceste, ki bo prečkala Saharo v smeri sever - jug upajo, da bodo premostili osamljenost nekaterih ljudstev in prispevali k njihovemu razvoju.
BUDIMPEŠTA — Madžarski zakonodajalec namerava krepko stopiti na prste lenuhom, to se pravi vsem dela sposobnim, ki jim delo smrdi in tako tavajo po ulicah in gostilnah in pri tem motijo tiste, ki so dela sposobni in se tega tudi držijo.
Takšni »zabušantje« bodo odslej podvrženi raznolikim kaznim, predvsem pa jih bodo v novem letu začeli nekako internirati v delovna taborišča. D a se ne bi narobe razumeli: v teh taboriščih se bodo lenuhi smeli premikati vsevprek, nikakršne celice ne bo pa tudi nobenih lisic, res pa je tudi, da ne bodo smeli prek določenih zaprek. Kajti kdor dela ne išče in dela ne daje, ta družbi ni koristen, ampak si, nasprotno, omisi ja nezakonite načine zaslužka in s tem družbo oškoduje. Zato naj dela prisilno, to pa za dobo šestih mesecev do treh let, kar ga bo presneto streznilo.
Ukrepu madžarskih pristojnih oblasti je botrovalo dejstvo, da so se doslej mnogi preseljevali z enega delovnega mesta na drugo, preden bi jih delodajalci sami odslovili zaradi preslabe storilnosti.
Statistika kaže, da je danes na vsem Madžarskem okrog 170.000 delovnih moči, ki so pod bolj ali manj strogim nadzorstvom, ker ne opravljajo vestno svojega dela, oziroma, ker se občasno goljufivo dokopljejo do delovne knjižice, ki jim potem daje potuho za brezdelje. V vladnih in partijskih krogih so odločili, da je takšnim pojavom treba enkrat za vselej napraviti konec.
MUENCHEN — Mednarodna skupščina armenskega državnega komiteja (ANC) je po izrednem zasedanju na Bavarskem izdala tiskovno sporočilo, v katerem napoveduje za tekoče leto pravo ofenzivo v svetovnem merilu s ciljem doseči uradno mednarodno priznanje genocida izpred 70 let, katerega verodostojnost Turčija zavrača.
Armenci bodo v prvi vrsti pritisnili, na ameriški kongres in na evropski parlament, sicer pa še na druge mednarodne ustanove z zahtevo, naj od Turčije zahtevajo, da Armencem povrne odškodnino za človeške, gospodarske in kulturne izgube, ki so jih utrpeli Armenci. Ti nazadnje zahtevajo pravico do povratka v »tisočletno! domovino«.
Kitajska za tržne oblike gospodarstva
PEKING — Predsednik kitajske vlade Zhao Ziyang je napovedal postopen prehod k tržnemu gospodarstvu. Začelo se bo z reformo v kmetijstvu, kjer ne bo država odslej več odkupovala pridelkov in jih potem prodajala po nižjih cenah, da bi tako spodbujala potrošnike. To je doslej veljalo predvsem za žitarice in jedilno olje.
Agencija »Nova Kitajska« je zapisala, da bo vlada po novem vodila gospodarstvo z ekonomskimi in finančnimi in ne več z upravnimi ukrepi ter tako omogočila povečanje splošne proizvodnje.
Tajne listine o Churchillu in vodikovi bombi
LONDON — Bojazen pred možnostjo, da bi Združene države Amerike pahnile Zemljo v novo, tretjo svetovno vojno, je — poleg nekaterih drugih dejavnikov — leto 1954 narekovala Churchillovi vladi odločitev o izdelavi vodikove bombe. To izhaja iz tajnih listin, katerih vsebino so objavili šele v ponedeljek, torej brž po izteku 30 let, kolikor časa tajne vladne listine bo britanskem zakonu ne smejo v javnost.
Pred 30 leti, potem ko je Velika Britanija že razstrelila svojo atomsko bombo, je nastal v londonski vladi hud razkol glede umestnosti izdelave vodikove bombe. Churchill je menil, da Angleži ne bodo mogli še dalje obdržati dotedanjega vpliva na mednarodni politični šahovnici kot svetovna
velesila brez sodobnega jedrskega orožja: »Danes nekateri mislijo, da preti svetu huda nevarnost zaradi možnosti, da utegnejo Američani pahniti svet v nov splošni konflikt, in to z nepremišljenim posegom v Aziji ali s preventivnim ukrepanjem, ki bi imelo za cilj preprečitev sovjetskega oboroženega napada,« je izjavil sir Winston in pripomnil, da bodo Angleži učinkovito lahko pritisnili na Washington edinole, če bodo imeli lastno jedrsko orožje. Po Churchillovem mnenju bi Američani v takšnem primeru z ene strani imeli poseben obzir do Vel. Britanije, z druge strani pa ne bi edini riosili bremena obrambe pred termo-nuklear-nim orožjem Sovjetske zveze.
Londonska vlada je odločitev o tem, ali naj se vodikova bomba izdela ali ne, morala sprejeti tu-
di pod psihološkimi učinki komaj zaključene korejske vojne in poprejšnjega hudega poraza francoskih sil v Indokini. Po drugi strani je tabor, ki je vodikovi bombi nasprotoval, to svoje zadržanje utemeljeval z moralnimi razlogi, češ da bi takšna bomba žalila čustva mnogih oseb. Kot rečeno, so bile vladne seje, na katerih so pretresali ta problem, zelo vroče, toda Churchill je trdno vztrajal pri svojem: »Prav nobene razlike ni med atomsko bombo in termo-nuklearnim orožjem,« je zatrjeval, a glede moralnega vprašanja je izjavil, da je bilo to že rešeno, ko se je bila laburistična vlada odločila za izdelavo atomske bombe. Churchill in njegovi pristaši so torej prodrli in vlada je bila prisiljena izdati pooblastilo za izgradnjo vodikove bombe.
Miki Muster z —---------
RAZBOJNIKI
/Aliči — /AUSTEft