Ne samo podaljšana roka občine
S predstavniki krajevnih skupnosti smo se pogovarjali o problemihin nalogah, ki jih prinaša razvoj
Gradišče Jože Šager:
Velikokrat smo v občini Cen-ter posluSali ugotovitve, da se krajevne skupnosti še niso ob-likovale v smislu nove ustave, da so bili statuti pripravljen: na hitro, da krajevne skupnosti še ne predstavljajo enega od samoupravnih temeljev za ce-lotno delovanje našega družbe-nopolitičnega sistema.
Toda taka ocena prav gotovo ne velja za vse krajevne skup-raosti v občini. Ko smo postav-ljali prve osnove za delovanje krajevne skupnosti Gradišče, so nas številni zbori delovnih lju-di v minuli polovici leta, pre-pričali, da smo spoznali, da pomeni samoupravljanje tudi v bistvu združevanje družbenih sil in posameKnikov za odgo-vomo reševanje odprtih vpra-šanj in problemov. Teh pa je na raaličnih področjih družbe-nega življenja, kl smo jih v sta-tutu krajevne skupnosti oprede-lili, veliko.
Na prihodnjih zborih, sestan-kih, dogovorih in .drugih obli-kah se borao dogovorili, kate-re bomo najprej uvrstili v pro-gram dela in v program bodo-čega razvoja krajevne skupno-sti. Prav doibro se zavedamo, da to, vsaj v začetku ne bo la-hka naloga.
Ajdovščina Jože Vidovič:
Najprej mislimn, je važno, da bolj natančno predstavim našo krajevno skupmost. Ajdovščina je del strogega Centra in njena »značilnost« so trgovine, velike poslovme hiše, gostinstvo, za-stopstva, izredino pa nam pri-manjkuje obrti.
Strinjam se s tovarišem iz Gradišča, da so bile priprave, kot je ugotovil, najbrž po vseh krajevniii skupnostih podobne. Mislim, da je prvo in v bodoče najvažnejše, utrjevanje dele-gatskega sistema, dosledno uresničevanje ustavnih določil in sklepov kongresov ZKJ in ZKS. To so poglavitne naloge vseh družbenopolitičnih orga-nizacij.
No, kar zadeva družbenopoli-tične organizacije, mi v KS združujeino vse; na čelu je ZK S svojim svetom, SZDL, ZZB NOV, ZM, organizacija ZRVS, ZPM, RK, in tako naprej (ta-borniki, športniki). žal pa so prostori naše krajevne skupno-sti premajhni, čeprav se zave-datn, ko sem to rekel, da so drugod še cek> na slabšem.
Da ne bi bil predolg, ne bi govoril o problemih, ki jih ima-mo, denimo v šolstvu... Po odloku o gradnji VVZ in šol, naj bi letos dogradili šolo Pre-žiihovega Vorainca. S temi pro-grarni smo se »boksali« dve le-ti. No, šele zdaj so prograimske osnove sprejete. Leto dni smo tako že v zaostanku In tako je naloga na Skladu, da s to gradnjo pričine ...
Še težje je z gradnjo WZ. Fo odloku je predvidena grad-nja leta 1975. že dve ali tri leta se borimo tako naša KS in gradbeni odbor, ki je, tako so rekli, zelo aktiven, vendar do danes še nismo uspeli najti pri-. meme lokacije. To pomeni, da tudi VVZ ne bo nared ob pra-vem času.
No, in rad bi omeinil še pro-met. V Puharjevi ulici denimo, je prepovedam promet in prav tako parkiranje. Dovoljeno je samo za dostavo. Mi se borimo, skušamo zavarovati zelemice in Lesninov park, pa smo nemočni. Ljudje neusmiljeno parkirajo kar med kostanji, po parku ... To je vprašanje zavesti in vpra-
šanje, kdaj bomo uspeli prepre-čiti, da se bo mogel vsak last-nik avtomobila zapeljali v služ-bo, denlmo, kar do pisarne...
Stara Ljubljana Jaka Rozman:
Problem, s fcaterim se uba-damo v Stari Ljubljan: je star stanovanjski foind. Govorimo o revitalizaciji Stare Ljubljane. Revitalizacija je usmerjeno de-
10,  ki naj starim mestnim je-drom vrne polnovredno urban-sko funkcijo. Revitalizaoija je načrtno zastavljema in perspek-tivno  obravnavana   akcija,  ki združuje po strokovni     plati spominsko in spomeniško var-stvo in urbanizem, odvisna pa je od vrste sistemskih, uprav-no političnih in pravnih ter in-vestiicijskih faktorjev. Ko v se-danjih razmerah ves družbeno-ekonomski sistem dobiva druge samoupravne     temelje,     smo dolžni opozoriti prostojne or-gane na družbeno funkcijo sta-re  Ljubljane  ne  samo  ¦zaradi spomeniškega pomena tega ob-močja,  ki dobiva  v  ustavnih določiUh tudd status pomerabne dmžbene vrednosti, temveč tu-di zaradi položaja Stare Ljub-ljane,  predvsem  zaradi  obča-nov, zaradi ljudl, ki v tej   stari Ljubljani žive.
Mislim, da so ti 'ijudje v tem stanovanjskem fondu zapostav-ljeni y primerjavi z drugimi, ki žlvijo v novih soseskah. M: vsi ddbro vemo, da prav nobe^ na dmga krajevna skupnostnl-ma toliko slabih stanovanj še-ste in sedme kategorije kot jih ima Stara Ljubljana — o teni smo že precej govorili i« plsa-li — vemo, da jih imamo 111 oziroma 105 jlh je še vselje-niii ta da je to ema prvih na-log, ki jo skuša KS s pomočjo občinske skupščine in njenega izvršnega sveta rešiti tako, da bi odloono izločili vse te luk» nje iz stanovanjskega fonda in da v te »luknje« ne bi dovolili novih priseljevanj.
Naš svet KS se je kljub do-pustom dvakrat sestal in o tej, za nas tako pereči problemati-ki razpravljal. Med sklepi so bili tudi fcile: izvršnemu svetu staipščine predlagamo naj sprej-me Sklep o izločitvi stanovanj šeste in sedme kategorije, torej teh 105 stanovanj iz stanovanj-skega fOBda, potem naj prepo-ve razjpolagalno pravico v Sta-ri Ljubljani skupščini občine Center, Centra za socialno de-lo občine Center in stanovanj-skemu podjetju Dom. Namreč prav ti trije, so biii vsi veseli, če so zvedeli za kakšno prazno »luknjo« v Stari Ljubljani, da so nam lahko hitro koga posla-
11.   Koga? Občinska skupščina seveda prosilca s prednostne li-ste, center za socialno delo so-oialnega reveža, ki se ga je bi-
10 treba nekje drugje rešiti, sta-novanjBko   podjetje   Dom   pa svojega delavca,    hišnika    ali snažilko.
V kolikor ne bo KS Stara Ljubljana dobila pravico sood-ločanja pri reševanju (ureja-nju) stanovanjskih problemov v Stari Ljubljani, potem se bo-mo vrteli naprej v tem začara-nem krogu in teh problemov ne bomo nikoli uredili. Sprašuje-mo se in postavljamo tudl vprašanje, ald bo kdo iz oflCim-ske skupščine odgovoren, da je v zadnjlh letih v Ljubljani prišlo do tako veUkega števila črnih, nezakonitih vselitev?
Vemo za vrsto črnih vselitev, ko so Ijudje med seboj kupova-
11  stanovanjsko pravioo ter pla-devali   prejšnjemu   najemniku »mastaie denarje«  pod parolo kupljenega pohištva ali drugih
predmetov v stanovanju. In prav ti, ki so kupili stanovanj-sko pravico so potem živeli v njein leto, dve in to stanovanj-sko pravico ponovno prodali naprej, spet za veliko demarja ... Občinska skupščina pa še do danes takega primera ni ka-zensko izvedla do konca.
Na našem območju živi okoli 100 komunistov. Okoli 60 čla-nov ZK je povezandh v osnov-nih krajevnih organizacijah, os-tali pa so povezani v svojih de-lovnih organizacijah. Lahko re-čem, da svet ZK pri KS ni na-šel še pravega kontakta s ko-mundsti v delovnih organdzaci-jah, ki žive na območju KS. Pr-ve komumiste smo pritegnili v pripravah na volitve. Vemo, da v Stari Ljubljani ne st^nuje nobeden visokih funkcionarjev. Tako sino imeli vse do nedav-na, lahko rečemo, polovico svo-jih odbornikov uvožendh. Bivali in delovali so drugje, mandat pa so imeli v Stari Ljubljani. Zato je bil tudi slab stik z vo-livci, z občani.
Imamo krajevno konferenco SZDL, njen izvršni odbor, dve organizaciji ZZB NOV. To je edino v Ljubljani, da sta v na-ši krajevni skupnosti dve orga-nizaoiji ZZB NOV, Novi trg in Stara Ljubljana. To pomeni le-vi in desni breg. čeprav so se vse ostale organizacije tako kot KS združile, se edino ZZB NOV nemara zaradl objektiv-nih razlogov in »tudi zaradi go-tovih osebnosti«, nista združili.
Imamo odbor DPM, RK, od-bor ZBVS in mladinsko sekci-jo. Mentor mladinske sekcije je ZZB. Imamo 15-člansko kra-jevno delegacijo, 50-članfiki zbor delegatov, lri je res sestav-ljen iz vrst otočanov, organiza-cij ln podjetij in 13-članski svet krajevne skupnosti. Upamo.da bomo z novim delegatskim si-stemom v bodoče laže reše-vaJi tudi komunaine iin stano-vanjske zadeve v Stari Ljub-ljani, da ne govorimo še o šte-vilnih drugih problemih, na primer vrtcu, ki ga še po 12 le-tih niinamo. In tako naprej.
Kolodvor Jaka Kvas:
Mislim, da še ne moremo tr-diti, da smo na celotaem po-
dročju krajevne samouprave ta-ko organizirani, da bi res lahko enotno in učinkovito delovali na vsefo tistih področjih, ki so za KS »zanimive«. Tu bo potre-bno še veliko razgovorovne sa-mo v krajevni skupnosti, am-pak tudl na občinski konferenci SZDL in ostalih družbenopoli-tlčnih organizacijah. Ker, če ne bomo enotno delovaii na vseh teh področjih — usklaje-no s svetom ZK v krajevni sku-puosti, s Konferenco SZDL. Z organizacijo ZB in drugimi je gotovo, da ta učimkoviost ne bo imela željenih rezultatov, ki bi jih z delegatskim sistemom ra-di dosegli.
Morain tudi povedati, da nas pri vsej aktivnosti zavirajo tudi nesprejeti predpisi, odloki in pa konstituiranje nekaterih sa-moupravnih skupnosti, ki bi jih v Ljubljani že zdavnaj mo-rali imeti. Tu mislim pred-vsem na stanovanjske samoup-ravne skupnosti. Nerazumljivo nam je, da se »vse to tako vle-če«, tako kar zadeva občino, kot mesto.
Na našem območju imamo podobne težave, kot jih ima Stara Ljubljana, ker je ves ta jugovzhodni del podoben Stari Iijubljani. Prav tako se tudi »ukvarjamo« s črnimi vselitva-mi, ki jim botrujeta tako nedo-slednost v stanovanjskem pod-jetju kot v strokovnih službah pri občinski skupščini.
No, nekaterim je tudi znano, koliko časa se mi ubadamo re-cimo s propadanjem celo-tnega drevoreda pred postajo. Naj-prej dve leti nismo mogli ugo-toviti, kdo v Ljubljani je za to pristojen in odgovoren. No, vmes smo intervenirali, dopiso-vali na vse mogoče institucije — nazadnje se je zgodilo samo to, da je SAP naročil delavce podjetja Rast, naj požagajo še nekaj dreves. Potem so tisto pospravili in šli... To se lahko dogaja samo zato, ker ne spo-štujemo dreves, zelenic, naše-ga zdravja...
Enak je problem z javnimi garažami. Poleg vseh tehiničnih kvalitet, ki jih te garaže imajo, so strokovnjaki pozabili na — Cltre!
Naslednji nerešen problem je Čufarjeva osnorraia šola. Nitd eno križišče okoll te šole ni za-
znamovano, niti zavarovano. Sola pa /je z vseh strani silno »frekventna« z motornimi
VO3il.
Imamo pa seveda tudi pro-blem, to je že omenil tovariS z Ajdovščine, problem prosto-rov. Ce hočemo, da bi naš de-legacijsk: sistem in sarnoupra-va zaživela v polm meri, seve-da ne moremo živeti na »kva-draturi«, kot jo ima naša dvo-ranica. Nekaj borao morali sto-riti, ker tudi nobena naša dru-žbenopolitična organizacija ni-ma svojega prostora. Vsi se sti-skamo v dveh prav majhnih so-bah krajevne skupnosti. Pred-videvamo sdcer eno izselitev v isti stavbi in pričakujemo, da bomo dobili ta prostor, ki je bil že prej naš, pa so nam ga pred leti odvzeli.
V našem območju tudi nima-mo vrste dejavnosti, denimo niti ene mlečne zajtrkovalnice. To je že družbeni problem, za-to ker se ljudje usmerjajo k bi-fejem, k alkohotaim pijačam, ki se v takih bilejih točijo y obilni meri. Taka zajtrkovalni-ca kot jo imam v mislih seve-da ni tako zelo pomembna le zaradi ljudi, ki prihajajo in od-hajajo s postaje. Tudi na tere-nu imamo ljudi, zlasti starejše, ki bd take zajtrkovalnice silno potrebovali. Ainpak pri nas smo seveda pripravljeni na Si-roko odpirati najrazličnejše lo-kale, kjer se na veliko toči al-kohol. Moram pa vendar reči, da so se v zadnjein času neka-terim takim namesnom uspešno uprli. Vendar bi to moralo pre-iti ne le v program krajevne skupnosti, ampak tudd občinsk^ skup&čiine. Prekiniti moramo s preteklo politikp bitke za di-nar, tolikokrat na škodo ob-čanov.
Stari Vodmat Dr. Kozjek:
Kaže, da je v večini ljub-ljanskih krajevnih skupnosti v zvezi z novim sistemom izred-no pereč problem, vprašanje prostorov. Dejstvo je, da ob vključevanju večjega števila ob-čanov v aktivno samoupravlja-nje posamezndh krajevnih sku-pnosti, organiaacije nujno po-trebujejo za sestanke, za sha-
janje, več prostora kot doslej. Tudi v naši krajevni skupnosta je podobno. Za »vse« 12 kva-dratnih metrov veliko pisarno z dvema pisalnima mizama. Za vse sestanke iin shode prosimo za dvorane pri okoliških orga-nizaoijah in podjetjili in jih se-veda tudi sorazmerno drago plačamo. že dalj časa si priza-devamo pridobiti ustreznejše prostore za delo družbenopoli-tičnih organizacij in KS. Pred namd je mogoče novogradnja, če bomo seveda dobiii dovolj denarja.           .              .   .
No, drugi problem, ki tare KS Stari Vodmat je (ne)vklju-čevanje gospodarsMh organiza-cij v življenje krajevne skupno-sti. Žal ianamo pri nas soraz-merno malo gospodarskih or-ganizacij in še tiste, ki deluje-jo so na obrobnem abmočju in zaposlujejo v glavnem delav-ce iz drugih krajervnih skupno-sti in drugih občin.
Veliko gospodarsko ali druž-beno organizacijo predstavlja-jo Klinične bolnišnice, ki se/ moram reči, v delo krajevne skupnosti ne vključujejo tako, kot bi se morda lahko ali kot bi se morale.
No, in prav zaradi teh števil-nih vzrokov nemara nismo us-peli pri gospodarsklh organiza-cijah našaga terena doseči ra-zumevanja za tesnejše sodelo-vanje in uresničitev naše dol-goletne želje, da bi pridobili primerne prostore za delo na-šiži družbenopolitičnih. organi-zacij.
Rad bi izrabil priložnost in opozoril na izredno pomembno akcijp, ki nas je »doletela« ne-mara bolj kot druge krajevne skupnosti, ob potresu na Koz-janskeitn. Naša krajevna skup-nost je namreč že vrsto let po-bratena s krajevno skupnostjo Buče s Kozjanskega. To pobra-tanje ni biio samo formalnega pomena, ampak je že prineslo vrsto uspelih akcij v dobrobit Kozjanskega. Tako na primer obocmtve gasilskega doma, gradnja manjšega mostu pri njih, odkup ozirnnice in podo-bno. Ob minulern potresu pa je tudi naša KS morala nekaj storiti. Seveda so možnosti vsa-ke KS posebej, tudi naše, iz-redno majhne, iin praktično brez pomena ob tako veliki ne-sreči in škodi, ki je doletela Kozjansko. Veoidar smo se od vsega začetka borili, da bi v naši pobratenl KS, torej v Bu-čah, ljudem v njiliovi nesreči pomagali. V iniciatiivnein koor-dinacijskein odboru za pomoč Kozjanskemu v Ljubljani smo tako predlagali, naj bi v KS Buče obnovili 140 let staro šolo
ali pa zgradili namesto nje novo. V koordinacijskem odbo-ru mesta Ljubljana so skleni-li, da se z zbranim denarjem za' pomoč Kozjanskemu zgradi osemletka v Ponikvali, rad pa bi opozoril, da bi bila šola v Ponikvah zgrajena iz solidar-nostnega sklada republike, če bi Ljubljana kaj prispevala ali ne, da pa šoJa v Bučah ne bi bila zgrajena, če Ljubljana ne bi pri&pevala ničesar.
Moram reči, da smo bili tudi med počifcnieami aktifmi in da sino napeli vse sile, da bi po-magali prizadetim krajem, kon-kretno pobrateni KS Buče. Ob tej priložriosti bi tudi vse zbra-ne predstavnike drugih krajev-nih skupnosti prosil, nap za-stavljeno akcijo tudi sami pod-prejo.
No, in ob koncu naj še ome-nim problem mladinske organi-zacije in delovanja mladih na terenu, v KS. Tudi pri nas ni-mamo mladinske organizacije, ampak imamo mladinski klub, ki je že vrsto let ena najaktiv-nejših dejavnosti na terenu. Ta si je seveda oto pomoči KS in obfiine, vendar z vrsto prosto-voljnih akcij, uredil številna igrišča, ki so kljub slabšdm fi-nančnim sredstvoin, izredno dobro vzdrževana. Vendar so take možnosti delovanja mla-dine ki je je, moram poudari-ti, na terenu veliko, pmejene zgolj na poletne mesece, med-tem ko se pozimi zaradi pro-storske stiske nima kje sesta-jati in razvijatd še drugih ak-tdvnosti.
Tabor
Luka Levičnik:
V krajevni skupnosti nam je uspelo pritegniti nove ljudi in še se truddmo v kadrovanju. Za to smo med drugiin izkori-stili tudi letai dopust. Sodimo namreč, da je bil problem kon-stituiranja teh organov v tem, da je bii tik pred letnimdopu-sti, da nismo mogli delati po tistem normainem redu. Veči-na organov razen sveta potroš-nikov imamo ustanovljenih. So-dim pa, da je premalo sarno delegacdja krajevne skupnositi, ki naj bi na nivoju občine pove-zovala initerese ostalih krajev-nlh steupnosti, ampak bomo morali najti tudi kakšno drugo obliko tega sodelovanja med samimi krajevnkni sktipnost-mi.
Mogoče si ob ustanavljanju oziroma noveim konstituiratiju preveč idealno zamišljamo prav sodelovanje in poivezavo med občinsko skupščino oziroma ob-čino Jm samo krajevno skup-nostjo. Dogaja se, da občina
oziroma njeni strokovni orga-ni, ukrepajo, ne da bi prej vprašali za ranenje KS, kljub temu, da določene stvari zade-vajo prav KS.
Prav zdaj smo bili tudi pri-če polemiki, ko je šlo za grad-njo samskega doma na Taiboru. In noibenemu se ni zdelo vred-no, da bi nas posebej obvestil v sedanjem položaju, ko smo zvedeli, da je bil dam prodan Kliničnemu cenitru.
V KS delujejo tudi družbeno-pdlitičme brganizacije. Imamo štiri osnovne organizacije ZK in svet ZK, kl, lahko rečem, dobro deluje v poveizavi s ko-munlsiti v delovnih organizapi-jah na terenu. Imamo tudi to srečo, da je na našem območ-ju TVD Partizan, ki združuje večji del koliicor todiko aktiv-ne mladine.
Nekaj časa je pri nas deloval tudi aktiv mladiii komunistov, vendar je po odhodu sekretarja zamrl. No, moram povedati, da smo imeli v zadnjih meseoih kar tri sekretarje, a jih nismo menjali zato, ker so slabo dela-li, ampak ker je šel eden k vo-jakom, dva pa sta se preselila. Pred časom je torej to zamrlo, vendar bomo aktiv mladih ko-munistov pono^vno ožiTili.
Imamo probleme z iagradnjo VVZ Ane Ziherl. Težave so se začele že, ko amo prosili za lo-kacijo tega vrtca. Stal naj bi namreč tam, kjer je zdaj stolp-nica. Tako je o&tal olb Resljevi cesti, ob eni najbalj prometnih ulic v Ljubljani — na njej noč in dan vozijo težki tovomjaki, na drugi strani pa je Karto-nažna tovarna. No, abljubili so, da bodo »to« z ustreznimi kli-mafcskknl napravami uredili. Vendar, gradnja se zavlačuje, in tudi tu smo v zamudi.
Kar zadeva prosbor in finan-ciranje. Tu smo vsi na tesnem. Res je, da irnamo to ugodnost, da se KS dodatno financira, ko oddaja prostore podjetjem, vendar v notvi obliM delovanja KS bo to odpadlo tako, a bo treba najti drugi način finamd-ranja preko delovnih organiza-cij za namensko dejavnost, ven-dar morarn primati, da še nl-smo izdelali načina sodelova-nja.
. DOGOVORI: Skoraj psi, kar vas je tu, ste omenjali, kakšne težave imate s prostori. Kaj si torej KS, kot relativno mo-čan subjekt v naši družbi res ne more zagotoviti mstreznih prostorov. Predvsem, v čem je problem? Ali je to denar, ali ni prostih lokacij ali preprosto KS o tem ne more sama odlo-čati?
Ajdovščina Jože Vidovič:
Prej sem govoril o lokaciji za VVZ. Mi nimamo. nofoene, možnosti, najti ustrezno lokaci--jo. Mi lahko naše prostore raz-širinio le s tem, da nekoga pre-selimo. Tudi, ko smo razprav-ljali o ustanavljanju samoiip-ravne stanovanjske skupnosti smo opozorili, da je občina Center v tem primeru v izjem-nein položaju. Nima namreč prostih lokacij in lahko gradi le na račun rušenja.
Tudi pri adaptacijah že ob-stojeoih prstorov je nekaj mo-žnosti. Ponekod je to izvedlji-vo, drugod ne. Toda, pravne možnosti KS niina, ker ne raz-polaga s pro&tori, KS neizdaja odločb, ne sklepa pogodb. Te prajvice in pristojnosti ima ob-činska skupščina — po novem verjetno samoupravna stano-vanjska skupnost. Zato je bilo ves ta čas ra^rave čutiti — soodločanje krajevne skupno-sti, ne samo kar zadeva prosto-re, ampaik tudi pri stanovanj-skih zadevah. Toda, doslej je krajevna skupnost lahko občin-ski skupščini predlagala, se za nekaj zavzela, ni pa imela prav-nih niti finančnih možnosti ...
Tudi kar zadeva adaptacije, smo na istem. Brez odločb in gradbenih dovoljenj se ne da karkoli začeti, že tako in tako imamo te vrste nezakonitosti preveč. V bodočem programu naj bi se v občinski program vnesla zahteva, da se mora pri novdh investicijaii zagotoviti ustrezne prostore za potrebe KS.
Kolodvor Peter Dimnik:
Doslej se je najveokrat odlo 6ajo mimo KS. Brez soodloda-nja in sodelovanja KS in dru-žbenih Organizacij na terenu^ to v pretekdosti ni moglo prite-gnlti več, zlasti mladih ljudi. Ljudje namreč radi delajo, ho-čejo delatl, če vidijo, da ima njihovo delo na koncu vendar nek uapeh, neke rezultate. če pa vidijo, da na rrmoga vpraša-nja, ki so jih leta nazaj še po-stavljali na bivših zborih voliv-cev, zborih občanov in tako na-prej, ne samo, da o njih niso razpravljali, ampak celo ni&o nikoii dobili odgovora na vpra-šanje, ki so ga zastavili. Potem se je marsikdo vprašal, zakaj naj bi sodeloval, če od tega prafctično ni rezultatov.
No, to je bila preteklost. Da-nes z novo ustavo, kaj takega več ne bi bilo. KS naj bi posta-la, čeprav je ta beseda že mal-ce obrabljena — baza — iz ka-tere naj bi izhajalo vse ostalo. Seveda ni dovoilj saino ustava. Zdaj je potretano to ustavo re-aliziratd in krajevne skupnosti postaviti na tisto mesto, ki jim pripada.
Mislim tudi, da ni napak predlog tovaniša Levdčnika, da bo nemara delegacija veliko premalo, da bi lahko sodelova-li bolje in na širši osnovi z »os-
talimi dejavniki«, kjer je nujno treba upoštevati mnenje KS.
Tu je nemara tudi ključ pro-blemov za ureditev prostorov. Na videz je sicer malo čudno, da človek takoj na začetku po-udarja, da so prostori naj-važ-nejši. Niso najvažnejši, ampak če naj bi bila krajpvna skup-nost občina v majhnem, kar tudi je po novi ustavl, potem mora tudi navzven imeti pogo-je za delo. To pa je seveda zo-pet tako povezano z materialni-mi sredstvi, ki jih je treba KS zagotoviti na vsak način.
Tovariš Kvas je tako skrom-no rekel, da je 35 starih mili-jonov veliko demarja za nakup prostorov za KS. To je točno. Vendar to še zdaleč ni veliko, če se bo s tem uredilo vpraša-nje boljšega delovanja našega samoupravljanja, našega samo-upravnega sistema na tem pod-ročju.
Ajdovščina Viktor Damjan:
Želel bi povedati tole: Zdaj smo v položaju, ko je breba re-alizirati do-Iočila ustave ne sa-mo kar zadeva KS, ampak tudi na drugih področjih, kot na pri. mer na področju TOZD. To svojo usmerjenost bi morali pokazati pravzaprav že takrat, ko smo imeli ustavne amand-maje. Preteklo je pravzaprav dokaj časa, pa ponekod TOZD še sploh niso organizirali. Tudi samoupravne interesne skup-nosti moramo organizirati čim prej. Gre za realizacijo še dru-gih institucij inorganizacij.kot so na primer državna lastnina, organizacijo sanioupravnih so dišč... Torej je niz področij, kl jih moramo čimpreje realdzi-rati na osnovi ustavnih določil.
No, če razpravljamo o naši krajevnl skupnosti, bi lahko re-kli, da je osredpji motiv dele-gatski sistem. Po dveh skup-ščinsklh sejah smo pri realiza-ciji tako delegatskega sistema, kakor tudi skupščinskega siste-ma prišli do razmišljanja, pri-zadevanja, kako odkloniti devi-akcije, da ne bi v delegatskem sistemu zopet delali po starem predstavniškein načinu, da se ne bi izognili tistim predhod-nim postopkom, ki morajo biti »izvedeni« preden pridejo zade-ve pred občinsko skupščino. To sta, mislim, dive zadevi, o kate-rih moramo razmišljati.
Kot izhodišče za samouprav-no organlziranos.t delavcev ta vseh delovnih ljudi v KS je vze-ti tisto ustavno določilo, ki go-vori o delovanju občanov na območju, kjer oni živijo, kjer uresničujejo skupne naloge in kjer solidarnostno rešujejo svoje probleme. Ne gre tu sa-mo za konkretaii interes obča-na, ampak rekel bi, da gre tudi za odgovornost delovnih ljudi, da vse te naloge solidamo ure-siničujejo.
Kot primer bi navedel tole: Delavec, ki na območju neka KS s svojo družino živi, dela pa v TOZD iste ali pa druge
Nad. na 10. strani
Nadaljevanje z 9. str.
KS, ima najbrže pravico zahte-vati in odločati o tem, da se del dohodka, ki ga ustvarja v združenem delu, vrača v tisto KS, kjer žiivi in kjer se preko vseh dejavnosti reproducira njegova delovna sposobnost v širši obliki.
Rad bi opazaril na to širše povezovanje s TOZD in drugimi samoupravnimi skupnostmi, ki dejansko predstavljajo materi-akio bazo ekonamiškega razvo-ja. Če izhajamo iz eloveka kot centralnega subj&kta našega si-stema, je nujno in logično, da pri samoupravnem razvoju kra-jevne skupnostl, to je pri pro-gramiranju in plamiranju izha-jamo iz dveh sbionih točk: Prvič,'da tehajamo iz sredine, kjer delavec dela, kjer usbvarja dohodek, in iz sredine, kjer on in njegova družina živijo, kjer uresničujejo svoje življenjske potrebe in kjer se njegova de-lovna  sposobnost  reproducira
• • • •
Bri ustvarjanju samouprav-mih odnosov v naši KS gre za dvoje osnovnih vprašanj: pr-vič, kako bomo orgamizirali KS na znotraj in druigič, kako bo delovala naivzven. Obe vpraša-nji sta nakazani v ustavi. Us-tavna določila so koranito spre-meniila fizionomijo KS, saj je treba le-to graditd kot realno skupnost, odprto skupnost, kot družbeno ©konomiski odnos. Gre za povezavo z ostalimi KS, s SIS, z OZD in drugimi samo-upravnimi organizacijami in skupnostmi tudi izvem njenega območja.
Mislim, da je tu osnova. V preteklosti srno bili namreč va-jeni gledati KS bolj v odnosu do občine in manj kot samoup-ravno skupnost, kot da bi bila KS integrirana ali podaljšana roka občine, predvsem finanč-no. Sedaj bo to drugače. KS je samostojna samoupravna skup-nost. To je široko odprta skup-nost, ki deluje sama na svojem terenu. Pri delovanju te skup-nosti pa ima pamemtmo vlogo delegatski sistern.
če bi v statutu KS Kolodvor imali napisaino, da se ne sme podirati dreves, uničevati zele-nja in parkpv in če bi določili tudi ustrezne sankcije, si naj-brž nihee ne bi upal svojevolj-no sekati dreves. Vendar zavest o tem, da so sedanje KS nekaj drugega, kot so bile, še ni prodrla do nas vseh.
Rad bi rekel še tole: Nedvo-mno je velika razlika med va-škimi, mestnimi in primestnirni KS, vendar sodim, da imajo KS t občini Center tudi nekaj skupnega in zato bi lahko ne-katere zadeve tudi skupno ure-jevali. Pred nami je na primer zopet vzpostavitev in utrditev hišniii svetov, ki so bili kot os-novne celice samoupravljanja že dobro vpeljane pa smo jih nato pustili vnemar. Zdaj se pripravljajo stanovanjske sku-pnosti, kjer so nedvomno zatn-teresirane vse KS. Ali ne bi bi-
10  koristno, če bi že danes ime-
11  potrošniške svete, da bi lah-ko rekli trgovcem: »Zakaj    ni blaga,   zakaj   ga  skrivate.   Za-
kaj ga prodajate po pretirani ceni? Ali ne bi bila to močna intervencija občana, potrošmi-ka, o katerem pravimo, naj vpliva na stabilizacijo.
še na nekaj naj opozorim: Nekatere KS imajo večje števi-lo zbora delegatov. Petdeset, šestdeset ali celo več. Obstaja bojazem, da ne bi tak zbor de-legatov imel prevelik vpliiv na način, metodo in oblikovanje stališč v zadevah, kjer bi moral neiposredno odločati zbor de-lovnih ljudi, to je, da se ne bi sam dogiovarjal in odločal o pomembnih zadevah in bi s tem prišli do posrednega odlo-čanja v KS.
Vse preveč gledamo forume in organe, premalo pa gledamo delovne ljudi in intencijo usta-ve, da je občan, delovni človek tisti, kd deLa, ki ustvarja.
Glede na vse to je treba pristopiti k čimprejšnji realiza-ciji programov ta načrtov ter sklepav, dogovorov in sporazu-mov. Prav program KS bo ti-sta asnova, o kateri bodo TOZD razpravljali in glasovali o Li-nančnih sredstvih. Program in načrt pomeinita zato nove vire dohodkOT za KS. To je bil tudi motrv, ki so ga imeli sestavljal-cd te ustave.
Pred počitnicami je SZDL Center sklicala sestanek s pred-stavniki KS, kjer so se dogovo-rili, da naj do 20. aivgusta po-sredujejo podatke o fizionomiji KS in njenem dedovanju, ven-dar do sedaj (konec avgusta), teh podatkov nismo prejeli.
Po konstituiranju krajevnih skupnostd pa so najvažnejše naloge sledeče: Prvič, pospešiti proces preoblikovanja KS, ki je zastal. To pa pomeni pospe-šdti realizacijo ideje, da bo KS dejanska, realna skupnost, kot jo predvideva ustava. V ta na-men bo treba realizirati samo-upra-vno organiziranost v KS in sicer vlogo obfianov in vlogo organov v KS.
Drugič: na osnovi tega bo treba izpopolruti statute tn v njih konkretiairati funkcije KS. Mislim, da bo to potegnilo za seboj tudi izpopolnitev občin-skih statutov.
Tretjifi: treba bo razčistiti vsa odprta vprašanja glede fi-nanciranja, materiatae baze, vprašanje prostorov in podo-bno.
Miislim, da bi bilo prav, če bi dobili gradivo o utrj&vanju samoupravnih delegatskih od-nosov v KS čimprej, da bi o skupnih elaboratih diskutirali, ali na njega pripombe, in ga nato posredovali izvršnemu svetu in skupščini, da o tem razpravljata.
Naj se vidi, kako tegledajo te naše krajevne skupnosti, in ' kaj bo še treba storiti, kje bi bila nujna pomoč. Delegati naj tudi o tem razpravljajo in tako pripomorejo k hltrejšemu raz-voju KS, ki je v današnji situ-akcdji nujen. Prav isto velja za TOZD in samauipravne interes-ne skupnosti. To^sd tri osnov-ne celice sarnoupravne organi-ziranosti, ki jih je treba hitro utrjevati.
Mislim, da je ena od ovlr, da stvari ne gredo tako hitro tudi
ta, da se ponekod še ni pre-kinilo s starim gledanjfem na KS.
Tako so na, primer nekateri mdslili, da s tem, ko so napisaU statut KS in izvolili organe po delegatskem sistemu, že vse na-redili. In zdaj si predstavljajo, da bo imel zbor delegatov sejo trikrat ali štirikrat na leto, kjer bo verificiral dalo sveta KS kot izvršilinega organa in da bo s tem delo ©pravljeno. Ce bodo delali tako, bodo delali po starem. Mi moramo delati po novem!
Povedal bi rad še to, da je Republiska konferenca SZDL Sliovenije, skupaj s CK ZKS — na predlog, ki ga je dal tovariš Dolanc — usfcanovila koordina-cijsko komisijo za spremljanje ustaAmih določil. Ta kamisija bo morala od časa do časa na plenumih poročati o realiza-ciiji ustavnih določil. Zato je naša dolžnost, da pohitimo z utrjevanjem samoupravnih od-noscv in uresničitvijo ustave v praksi.
Gradišče Jože Šager:
VI povezovanju KS pri uskla-jevanju in razrešeivanju posa-meznih nalog pričakujemo po-membno vlogo občiinske skup-ščine oziroma zbora delegacij KS. V tem pogledu imamo naj-manj izkušenj oziroma slabe izkusnje, saj so bile KS bolj aktivne zaradi občinske skup-ščine, kot pa obratno, delovni človek pa je bil s svajimi pro-blemi največkrat v pat pozici-ji. Med večjiml pomanjkljiivost-mi y dasedanjem delovanju KS je bila po mojein mnenju tudl neusklajenost pri obravnava-nju in reševanju skupnih vpra-šanj, ki jih med mestnimi KS nl malo. Na drugi strani pa v n-aši KS razmišljamo o tem, kako zagotoviti možnosti za urejanje posameznih vprašajnj tudi prebivalcem posameznih ulic oziroma hiš.
Veliko in še neraziskano po-dročje predstavljajo za KS de-lavme organizacije na našem območju. V skupščino delega-tov KS smo sicer izvolili dele-gate tistih organizacij združe-nega dela, za katere menimo, da bi morale zaradi posebnega položaja, ki ga imajo KS, na-daljevati, oziroma storiti več pri organimranem zadovoljeva-nju potreb delovnih ljudi. Tu so šole, večje trgovine, gledali-šča, Ljubljanska banka, obrtno komunalno podjetje itd. Priča-kujemo, da se bodo tudi njiho-vi programi dela in razvoja sre-čali s KS kar bo osnova za iskanje skupnega interesa in tudl za 2sdruževanje sredstev.
SZDL in druge dfužbenopoli-tione organizacije v KS so že in bodo morale v bodoče še bolj povezovati dolovne ljudi in zagota-vljati, da ti procesi ne bodo potekali brez njihove stalne prisotoosti, ker bi sicer vsi napori izgubili svoj smisel.
Poljane
Lojze Bukovec:
V naši krajevni skupnbsti so šole, internati, nekaj je tudi gospodarskih organizacij, kl so bili že prej, pred novim siste-mom povezani z našo krajevno skupnostjo. Tako ena izmed njih skrbi za naš športni cen-ter, druga se je zavezala, da bo »oskrbo-vala« naše »raketar-je«, tretja tabornike in tako na-prej. Tu moram reči, da so delovne organizacije začele že prej delati v smislu nove usta-ve.
Imamo pa seveda tudi neka-tere specifične probleme. Reci-mo, na našesm področju, kjer je veliko mladine, bi radi zgra-dili novo telovadnico. O tem smo že veliko govorili, narejeni so bili tudi že načrti... Radi bi tudi uredili stezo za trim
na Golovou, pa nam je podjet-je Rast to odklonilo. škoda, da tovariša od mladine ni več tu. Rad bi povedal še to, da smo pred leti adaptiraii kapelo v DAC s pamočjo JLA in obči-ne, ta prostor je potem prevze-la mestna organizacija mladi-ne, kasneje občinska organiza-cija in mislim, da se bomo mo-rali resno pogovoriti, kdo bo y bodoče to dvorano uporabljal in kako bo naša mladina v tej dvorani lahko uspešno delala.
Kar zadeva mladinsko orga-nizacijo, tovariši, se sprašujem, kako da mi tako malo investi-ramb v to, da bi naša mladina imela ustressne pogoje ža delo. Misltm, da bomo morali na tem področiu. dati več od se-be. Starejša organizacija je dol-žna, da mladim pomaga, starej. ši smio torej dolžni mladim pomagati, da bodo mladi lahko delali.
Imaamo tudi mlade komuni-ste in štiri svoje osnovne orga-niszacije. Reči pa moram, da kompleksno še nismo zajeli vseh komunisitoiv, ki bi kon-struiktivno delali na tem, da bi KS delala, kot bi lahko, oziro-ma, kot bi morala.
Pobrateni smo tudi s KS So-dražico in se vsako leto obisku-jemo. Tako so nam v Sodraži-ci poklonili objekt, in 6e bomo zbrali dovolj denarja, ga bomo adaptirali in ga potem uporab-ljali za rekreacijo naših obča-nov.
Kolodvor Jaka Kvas:
Zaenkrat kaže, je še nereš-ljdv problem, kaJco nstvariti ti-sto praivo KS, o kateri je govo-ril tcariš Damjan. Recimo, pri nas imamo okoli 400 OZD, TOZD in razne skupnosti, pred-stavnišbva, banke. In zdaj se sprašujemo, kako naj vso to »pisano množico«, to tako raz-nodiko krajevno skupnost pove-žemo. Recimo, s kakšnimi pro-grami naj gremo pred odvetni-ke, predstavništva, zas&bne obrtmike, banke, ki niso samo ljubljanske ali slovenske?
Zato piravim, s hkratno akci-jo, kl jo bomo začeli za kvali-tetno izpopolnjevanje statutov KS in abčkiske skupščine, mo-ra teci tudi akcija za prilaga-janje statutarnih določil O'ZD in TOZD. šele potem bomo pri-šli do ugadnih rezultatov.
šele, ko bomo uskladili pro-blematiko, tudi s sredstvi ne bo težav. Imeld smo sestanek s sekretarji vseh OO ZK na na-šem obmooju, govorili smo o problematiki krajevne skupno-sti in se je sredi diskusije ogla-sil eden izmed sekretarjev: «... Ja, češ, poslušajte vi, ali mislite, da boino zdaj še reše-vali problem vaše krajevne sku-pnosti...?« Pomislite, to je re-kel sekretar ZK, ki bi moral bi-ti pobudnik vseh teh novih idej in poglatoljanja samoupra-ve v KS. To nas na marsikaj opozarja...!