PRnv.uRSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini p „	1 •..
Abb. postale I gruppo	mOU lil
Leto XXXV. Št. 73 (10.292)
TRST, petek, 30. marca 1979
°RIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuša od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ V SENATU IN V POSLANSKI ZBORNICI
Andreotti predstavil program vlade: predčasne volitve edina pot iz krize
V programu tudi zavzetost za «sestavo določil za zaščito etničnih in jezikovnih manjšin»
RIM — Andreotti je včeraj pojasnil odnose z desničarskimi strankami: noče njihovih glasov. Ko je predstavil, najprej senatu, nato poslanski zbornici svojo vlado je ministrski predsednik dejal: «Ne zdi se mj primemo, da bi vlado podprli nadomestni glasovi, ki bi ji le navidezno in ne dejansko nudili večino*. Svoje besede je naslovil naravnost na parlamentarce Democrazie nazionale, ko je dejal, da bi «vlada ne mogla na noben način sprejeti zmede pri glasovanju o zaupnici*.
Vsi vedo, da obstaja v senatu «ne-vamosU, da bi, čeprav s pičlo večino glasov, izglasovali zaupnico vladi. Andreotti si prizadeva, da bi to preprečil. V vsakem primeru je hotel postaviti temelje, da zavrne to večino, če bi do nje prišlo.
Po drugi strani pa se je Andreotti na dolgo zadržal pri politiki državne enotnostni in je (čeprav formalno) povabil stranke bivše večine, naj glasujejo za njegovo vlado. Vsekakor je bila politika demokratične solidarnosti «pozitivni znak te zakonodajne dobe*. Treba bi bilo z njo nadaljevati do konca zakonodajne dobe, ko bi, «po dveh letih občutne prisotnosti v okviru evropske izvoljene parlamentarne skupščine* tudi KPI lahko računala na splošno priznanje.
Do tega ni prišlo. Vsekakor je treba s politiko solidarnosti nadaljevati v pričakovanju popolne obnovitve in torej «logika terja, da bi tisti, ki so sodelovali s staro večino, ne odrekli podpore vladi*.
V nadaljevanju svojega dolgega poročila (več kot 75 strani) je Andreotti prešel k programskemu delu. Razčlenjen je bil še zlasti gospodarski del in obravnavanje triletnega načrta. Gre verjetno za zapiske Uga La Malfe, ki ga je včeraj zamenjal Visentini. V zvezi z vprašanji o u-reditvi dežel je Andreotti tudi zagotovil, da »vlada ne bo posvetila manjše pozornosti sestavljanju določil za zaščito etničnih in jezikovnih manjšin*.
Danes se bo začela razprava v senatu. Končati bi se morala v ponedeljek, skoraj gotovo z nezaupnico zaradi odsotnosti nekaterih demokristjanov, ki jih bo Andreotti Verjetno pripravil do tega. Zdrav konec tako dramatične krize, torej. Vendar pa kaže, da ministrski predsednik nima konkurentov, kajti doslej še nimo slišali nobenega alternativnega predloga. Včeraj je Fan-fani, drugič v treh dneh, počastil spomin na La Malfo. Vtis smo imeli, da je hotel predstaviti senatu spored vlade, ki bi jo bil hotel sestaviti sam. Ko je bral odlomke iz La Malfovih spisov je Fanfani ponov-
no vztrajal pri načelih sodelovanja pri načrtovanju, ki je bila, po Fan-fanijevem mnenju, osrednja nit La Malfovega mišljenja, čeprav je v njem mogoče zabeležiti kako negotovost pri načrtovanju obnove države v prvih povojnih letih. «Sedaj, ko La Malfe ni več — je izgledalo, da misli Fanfani — sem jaz človek, ki lahko brez obotavljanja pripravi sindikate do resne politike načrtovanja*. Vendar pa ni, kljub številnim govoricam, še nihče predlagal »institucionalne* vlade.
Včeraj se je sestalo tudi socialistično tajništvo. Craxi je zarisal zelo nejasno sliko stanja v državi in je s trdimi besedami ocenil Andreot-tijevo vlado, o kateri je dejal, da ni «niti volilna vlada*. Skratka, tajnik PSI je med vrsticami pozval Per-tinija, naj posreduje v trenutku, ko je zaključek krize vsem jasen. Vendar pa niso niti socialisti predlagali nič novega.	P. P.
«Europeo» objavil posnetke Morovega trupla
Gre za fotografije, ki so jih posneli sodni izvedenci pred obdukcijo trupla
RIM — Rimska Digos je včeraj začela s preučevanjem fotografskega gradiva o zadevi Moro, ki ga je objavil tednik «Europeo» v svoji zadnji številki. Gre za posnetke Moro-vega trupla na obdukcijski mizi, ki so bili priloženi poročilu zdravniških izvedencev sodstvu. Zaenkrat preiskovalci še niso ugotovili, kdaj in kako je list prišel do gradiva, ki bi moralo ' biti tajno.
Objava posnetkov Morovega trupla je izvala negativne reakcije tudi v
časnikarskih krogih, kjer se je marsikdo vprašal, ali je pobuda v skladu s časnikarsko etiko.
Bencina
ne bodo podražili
RIM — Kljub znatni podražitvi nafte, bo cena bencina v Italiji o-stala nespremenjena. Tako trdijo na ministrstvu za industrijo, kjer vsekakor pripominjajo, da morajo proučiti vse možnosti in dodajajo, da bo varčevanje z gorivom nujno. Med možnostmi, ki jih s tem v zvezi jemljejo v poštev, naj bi bilo zaprtje zgodovinskih mestnih središč prometu, zaprtje bencinskih črpalk v soboto in nedeljo in večja uporaba premoga v elektrarnah.
PO NEZAUPNICI PREMIERU CAUACHANU
V Veliki Britaniji predčasne volitve
Laburistom odrekli podporo škotski poslanci
LONDON — Laburistična vlada Jartiesa Callaghana je predsinočnjim doživela poraz med glasovanjem o zaupnici v spodnjem domu britanskega parlamenta. Za nezaupnico se je izreklo 311 poslancev, proti pa 310 poslancev.
Vlado je po nekajmesečnem životarjenju dokončno pokopal izid referenduma o avtonomiji škotske in Wallesa. Callaghan ni zaradi pičlih rezultatov pristal na zahteve škotskih poslancev, da se kljub temu poveri deželama avtonomija, zato je predsinočnjim zgubil njihovo podporo. Callaghan bo tako stopal v zgodovino britanskega parlamentarnega sistema kot drugi premier, ki je moral zaradi nezaupnice razpisati predčasne volitve. Podobna u-soda je doletela prav tako manjšinsko vlado laburističnega premiera Ranisaya Mac Donalda leta 1924.
James Callaghan je že obvestil kraljico Elizabeto o razpustu parlamenta in sporočil datum predčasnih volitev, ki bodo 3. maja in bodo sovpadale z upravnimi volitvami.
Volilna kampanja se je praktično pričela že s predsinočnjimi izjava-
...iiiiiiii.......minil.mmimmi.mimimmmii........mmm.nmmmmmm.mmmmmi
V KONGRESNI PALAČI EUR V RIMU
Z uvodnim poročilom Enrica Beriinguerja se danes prične 15. kongres italijanske KP
Kongresa se bo udeležilo 1.191 delegatov, od katerih je 258 žensk Prisotnih bo nad sto delegaeij komunističnih partij iz drugih držav
RIM — Vodstvo italijaaske komunistične partije je včeraj zjutraj v dvorani centralnega komiteja predstavilo časnikarjem 15. strankin kongres, ki se bo začel danes zjutraj
v kongresni palači EUR, z uvodnim tantov. V novih vodstverfih orgšflih
poročilom (govori se, da je dolgo 150 tipkanih strani) sekretarja Enrica Beriinguerja. Vodstvo KPI so zastopali Gianni Cervetti, Sergio Se-gre, Aldo Tortorella in Luca Pavo-lini.
Cervetti, ki v stranki odgovarja za organizacijska vprašanja, je o-risal najbolj pomembne podatke, ki zadevajo sestavo delegatov, program del in kongresa. Udeležilo se ga bo 1.191 delegatov, med katerimi je 258 žensk. K tem gre dodati še 120 predstavnikov mladinske federacije ZKMI in 54 odposlancev. Kot priprava na kongres je bilo 118 kongresov pokrajinskih federacij in 12.119 sekcijskih kongresov, med-
............iiiiiiii...............................
Tržaški slovenski umetniki v celovški «Auli slovcnici»
Razstava Klavdija Palčiča, koncertni nastop Odinee in Aleksandra Vodopivca, literarni večer Miroslava Košute in Ivanke Hergold z recitatorjema Bogdano Bratuževo In Antonom Petjejem
CELOVEC — V «Avli sloveniei* v Celovcu so v ponedeljek otvorili razstavo del tržaškega grafika Klavdija Palčiča. Izredno barvite grafike, ki jim daje poseben značaj njihova tehnika - akril na armiranem platnu, barvni sitotist — s svojim u-podabljanjem detajlov iz organskega sveta in na drugi strani geometrijskih kompozicij približujejo koroškemu občinstvu umetnika, ki se je doslej s samostojnimi razstavami uveljavil predvsem v Italiji in Sloveniji.
Po predstavitvi umetnika je sledil kratek kulturni spored, ki sta ga izvajala člana Glasbene matice iz Trsta, mezzosopranistka Odinea Vodopivec in Aleksander Vodopivec, ki jo je spremljal na klavirju. Klavdij Palčič, hkrati predsednik Slovenske prosvetne zveze v Trstu, se je organizatorjem zahvalil za možnost, da stopi v neposredni stik s koroškimi rojaki.
Sinoči pa je bil prav tako v «Auli sloveniei* večer skupine tržaških u-metnikov besede. Koroškim rojakom so se predstavili pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, pisateljica Ivanka Hergold in kot recitatorja čiana Stalnega slovenskega gledališča Bogdana Bratuževa in Anton Petje.
Tako so se koroškim rojakom, ki so se polnoštevilno udeležili obeli večerov, (prisotnih pa je bilo tudi nekaj uradnih avstrijskih osebnosti) predstavili naši priznani umetniki in s svojim nastopom še bolj utrdili
Zaradi vsedržavne stavke tiskovnih agencij so naše vesti, še zlasti kar zadeva dogajanja v Italiji, morda pomanjkljive. Bralce prosimo za razumevanje.
bratske vezi naših zamejskih narodnostnih skupnosti.
Razstava bo odprta do 13. aprila ob delavnikih med 13. in 17. uro.
V kratkem parlamentarna preiskava o zadevi Moro
RIM — Komisija za notranja vprašanja poslanske zbornice je včeraj dokončno oblikovala osnutek zakona za ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj razišče ozadje afere Moro in pojav terorizma na splošno. Po daljši razpravi je komisija v bistvu sprejela besedilo, ki ga je pripravil ožji odbor. Le-ta je več tednov usklajeval zakonske osnutke, ki so jih predložile vse italijanske stranke. Po osnutku, o katerem se bodo morale vsekakor izreči še druge komisije, bo v preiskovalni komisiji 15 poslancev in prav toliko senatorjev, ki bodo .morali poročati parlamentu o svojih izsledkih v roku 8 mesecev.
Komisija bo imela na razpolago za svoje delo vse zbrano dokazno gradivo in zanjo ne bo veljala norma o vojaški in politični tajnosti. Le v izrednih primerih in na izrecno zahtevo predsednika vlade bo lahko poseben nadzorni odbor uveljavil določila o tajnosti. Kot sodniki bodo morali tudi člani komisije spoštovati določila o tajnosti preiskovalnega dela.
BERN — Švica je odločila, da postane članica Organizacije združenih narodov. To bo storila leta 1981 po referendumu in ratifikaciji parlamenta. Švicarska konfederacija se je torej po dolgih polemikah končno odločila, da ji njena nevtralnost dopušča tudi vstop v OZN.
tem ko je bilo 1.014 kongresov v tovarnah in družbah. V kongresne razprave je poseglo skupno 117.585 diskutantov, medtem ko je v kongrese federacij poseglo 4.077 dišku-
na krajevni ravni je 6.655 članov, od teh 1.180 žensk. Nanovo izvoljenih voditeljev je 2.012, kar je več kot .30 odst. vodilnega kadra.
Na osnovi omenjenih sekcijskih kongresov in kongresov federacij so partijski člani predložili skupno 114 popravkov tezam kongresa, od teh jih je posebna komisija sprejela 59, zavrnila pa 26. K popravkom so člani priložili še 74 priporočil. Ne glede na vse to pripravljalno delo pa bodo delegati na kongresu, kot je poudaril Aldo Tortorella, lahko svobodno predlagali vse popravke, ki se jim bodo zdeli potrebni.
Kongres bo trajal vsega skupaj pet dni. Delegati se bodo razdelili na pet delovnih komisij, na plenarnih sejah, kot je dejal Cervetti, pa je poleg Berlinguerjevega poročila in njegovega zaključnega posega predviden poseg približno petdesetih diskutantov.
Delegacije italijanskih demokratičnih strank, ki se bodo udeležile
Dravinjska doklada bo poskočila za 8 točk?
RIM — Po mnenju izvedencev bo draginjska doklada poskočila maja za 8 točk (približno 19.000 lir). Gre za največji povišek po rekordnem skoku v mesecu novembru leta 1976, ki je posledica znatnih poviškov cen v januarju in v februarju. Dokončni povišek draginjske doklade pa bo vsekakor izračunala prihodnji teden poseb na komisija državnega statičnega zavoda ISTAT.
kongresa, bodo lahko posegle za pozdravne nagovore, medtem ko ne predvidevajo posegov delegacij tujih komunističnih partij, katerih bo več kot. sto, . V zameno je KPI organizirala 22 javnih manifestacij v raznih italijanskih mestih, na katerih bodo tuje delegacije imele glavno besedo. Predstavniki KP SZ se bodo na primer udeležili neke manifestacije v Bologni.
Sergio Segre, ki v stranki odgovarja za zunanjepolitična vprašanja, je pojasnil, da se je vodstvo KPI odločilo za to iz več razlogov. Predvsem bi vse tuje delegacije ne imele dovolj časa za poseg, če pa bi hotela KPI izbirati med gosti tiste, ki bi lahko govorili, bi brez dvoma zbudila veliko nezadovoljstvo. Zato je izbrala to pot, za katero se bodo, kot kaže, odločili tudi španski komunisti.
P. P.
IZREDNI KONGRES RADIKALCEV
Uvodno poročilo sekretarja , Jeana Fabra
mi političnih voditeljev v spodnjem domu. a nihče ni povedal nič novega. Vsa razprava se je v ostrili tonih sukala okrog notranjih problemov, predvsem glede težkega gospodarskega položaja. Veliko Britanijo je v zadnjem času do temeljev stresel val stavk, ki se jim je laburistična vlada le s težavo in med ostrimi polemikami postavila po robu.
Callaghan je po nezaupnici z zagrenjenostjo izjavil, da je odločitev sedaj v rokah ljudstva. Po dosedanjih izkušnjah britanske parlamentarne tradicije bo laburistom na volitvah trda predla, saj imajo konservativci močne adute, da z lahkoto zmagajo. Na britanskem političnem prizorišču pa se pojavljajo manjše politične grupacije, ki so že po letu 1974 pogojevale vlado. Njihov vpliv se bo po mnenju opazovalcev še povečal, saj je bipolarizem zašel v krizo in je vloga avtonomističnih strank iz dneva v dan večja. V takem položaju bodo morali tudi konservativci, podobno kot sedaj laburisti, iskati zavezništva, da bodo lahko vladali, (voc)
Afganistan na robu državljanske vojne
ISLAMABAD — Kot javlja radio Kabul so v Afganistanu ustanovili «vrhovni svet za obrambo države*. Glavna naloga «vrhovnega sveta* bo «odvmiti zaroto notranjega in zunanjega sovražnika, oremagati izdajalce in zaščititi aprilsko revolucijo*. Predsednik Mohamed Ta raki bo načeloval novemu organu in bo s tem združil politično iri vojaško oblast v državi,
Vest sama pc sebi dokazuje, da je položaj v državi izredno napet, upor »mohamedanskih bratov* prerašča v pravo državljansko vojno. Kabul obtožuie za to težko stanje Pakistan in Iran, ki naj bi ščuvala Afgance proti Tarakijevemu marksističnemu režimu. Včerajšnja moskovska, »Pravem* pa je obtožila ameriško Obveščevalno službo. • da se vmešava v notranje zadeve Afganistana. Obenem «Pravda» zavrača zahodne vesti, da bo Afganistan prej ali slej postal 16. sovjetska republika.
Po »islamizaciji* Irana in zavrnitvi zahodnega koncepta razvoja se nekaj podobnega dogaja sedaj v Afganistanu, kjer pa se islam spoprijema s sovjetskimi interesi.
RIM — Z; uvodnim pbiročilom njenega sekretarja Jeana Fabra se je včeraj začel enaindvajseti kongres Radikalne stranke. Dve sta bili osnovni temi Fabrovega poročila: evropske volitve 10. junija in morebitne predčasne italijanske politične volitve. «Srho na pragu novega soočanja, s katerim se moramo spoprijeti s ponižnostjo in odločnostjo. KUVAJT — Povsem nepričakova Evropa odrinjencev, izkoriščanih, no je prišla iz Kuvajta vest, da manjšin potrebuje mednarodnih ra- j se bosta severno in južnojemenska dikalnih pobud, predvsem pa jas- predsednika vsestransko potrudila
za združitev obeh držav, saj lahko samo na tak način zaščitita interese jemenskega ljudstva.
nega boja podobnega onemu,, ki je tako globoko zaoral v italijansko politično življenje,*
lllllliiruilliimiiiiliiiiiiil,i,„|llM111|1MI|||11||1(nlIIlllltl)1|11I11111Imlll|11111|I|1(1111IImI||1I1I1|11||1IltlMlt|11|111||1111M1||1|I1I11 ...
ŽRTEV RDEČIH BRIGAD ALI SKUPINE «AZ10NE RIVOLUZIONARIA ANARCHICA »?
Demokristjanski pokrajinski svetovalec padel v Rimu pod streli dveh teroristov
Napadalci, vsega skupaj štiri ali pet, so se z dvema avtoma oddaljili v različni smeri Pokojnik je bil po poklicu odvetnik in upravnik številnih stanovanjskih zgradb
' RIM — Morda je res kar piše, sicer z ironičnim prizvokom, znani komentator v nekem tedniku. »Če slišite kako eksplozijo, ne čudite se. Je vsakdanji atentat. Smo pač v volilni kampanji*. In včeraj so v Rimu počili štirje streli: teroristi brez krinke so zabrisali vse sledove za seboj, na tleh pa je mrtev obležal
58-letni odvetnik Italo Schettini, pokrajinski svetovalec krščanske demokracije.
Bolj kot politični delavec, je bil Schettini znan kot upravnik stanovanj, sicer lastnik, in predvsem po izgonskih pozivih, ki jih je v zadnjem času poslal na ducate. Prav zato so ga klicali »Jack lo sfrattatore*,
Zadnje slovo od Uga La Malfe
V sredo popoldne so v italijanskem glavnem mestu pokopali zaslužnega politika, antifašističnega borca, podpredsednika vlade in predsednika republikanske stranke Uga La Malfo. Pogreba se je udeležilo na tisoče ljudi, od tistih, ki v vsakdanjem življenju ne opravljajo tako odgovornih funkcij kot je državniška, do predsednika republike Pertinija, Piccolija, Saragata, Fanfanija, Ingraa, Andreottija ter drugib ridnih politikov. Skratka, veličastno slovo od človeka, ki je toliko daroval za utrditev demokracije v državi. Od La Malfe se je z daljšim priložnostnim govorom poslovil njegov prijatelj, zgodovinar Leo Vaiiani. Na sliki: svojci in predstavniki državnih oblasti ob krsti
njegovi najemniki pt so že pred meseci demonstrirali pred pokrajinsko palačo v Rimu, kjer se je demokristjan Schettini politično udejstvoval. Pred leti je bil celo obsojen zaradi namernega bankrota na 3 leta in 4 mesece, zapora pa ni niti povohal, ker so med prizivnim postopkom vse skupaj razveljavili. Zlobni, sicer niti toliko, jeziki pripisujejo to Schettinijevim dobrim zvezam in ni*, čudnega ni, če so ga njegovi najemniki, posebno tisti, ki so se znašli z izgonskim pozivom v rokah, zasovražili.
Prav zaradi te preteklosti karabinjerski in policijski preiskovalni organi niso preveč prepričani, da je Schettini padel kot žrtev rdečih brigad ali doslej neznane skupine ARA (Azione rivoluzionaria anarchica). Sicer je neznanec, ki je po telefonu v imenu rdečih brigad prevzel odgovornost za atentat, najavil komunike. Treba bo pač počakati nanj in šele tedaj bo zadeva vsekakor bolj znana. Omeniti pa je treba, da sta se »predstavnika* RB in ARA telefonsko javili, ko je že ves Rim vedel o atentatu, kar čudno diši, saj je znano, da so si, posebno rdeči brigadisti, vedno prevzeli odgovornost neposredno po atentatu.
Schettini se verjetno ni čutil dovolj varnega, saj je bil vedno v spremstvu šoferja, ki je bil istočasno njegova osebna straža. Tudi včeraj ga je šofer pripeljal z avtom v Ul. Ticino 6, kjer je imel Schettini svoji, odvetniško pisarno. Medtem ko je Schettinijeva 14-letna hčerka Enrichetta čakala v avtu, da jo šofer odpelje v šolo, je Schettini izstopil in se napotil po kratkem drevoredu proti veži. Pred njim je hodil šofer Sergio Lanfranehi s polno aktovko dokumentov. Komaj je slednji stopil v vežo, sta ga dva
neznanca z udarcem po glavi spravila na tla in ga nato zaprla v hišo hišnika, 72-letnega Domenica Fer-raria, katerega sc že prej onesposobili skupno s čistilko. Ko je nič hudega sluteči odvetnik prišel do prvih stopnic, sta stopila izza stranskih stebrov dva v svetle dežne plašče oblečena mladeniča s temnimi naočniki in sprožila tri strele: en naboj se je zaril žrtvi v čelo, drugi v sence, tretji pa mu je prebil lično kost. Schettini se je brez krika mrtev zgrudil na tla, atentatorja pa sta mimo odšla proti fiatu 128 svetle barve in bmw ali mercedesu, tega še niso ugotovili, temnejše barve in se s pajdaši dva li trije, med katerimi je bilo baje tudi neko dekle, oddaljili v različni smeri.
Policija, brž ko je bila obveščena, je nemudoma odredila cestne zapore, vendar brez uspeha. Atentatorji so izginili brez sledu in šele nekaj ir kasneje so najprej rimskemu sedežu RAI, nato milanski redakciji dnevnika «Repubblica», potrdili odgovornost rdečih brigad, medtem ko je skupina ARA poslala sporočilo rimski agenciji ANSA.
Suarczu mandat za sestavo vlade
MADRID — španski kralj Juan Carlos je po posvetovanju z voditelji strank poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu premieru Adolfu Suarezu. Z razliko od prejšnjega sistema, ko je šef države i-menoval predsednika vlade, po novi ustavi kralj le poveri mandat za sestavo vlade, ki jo mora nato parlament potrditi. Suarez ne bo imel problemov, saj ima njegova stranka v parlamentu relativno večino.
RAZGOVOR Z DR. FERRUCCIOM CLAVORO
DEŽELA NAJ POSKRBI ZA SOCIOEKONOMSKO ZAŠČITO SLOVENCEV
V razvojnem načrtu mora predvideti posebne ukrepe za zaščito naše skupnosti in ustanoviti socioekonomski komprenzorij, ki naj vključuje čim več občin, v katerih živimo Slovenci
Zadnje tedne označuje živahna pte svetovalna dejavnost o »Smernicah za izdelavo razvojnega načrta in finančnega programa 1979-1982». Pomembnost tega dokumenta za prihodnost dežele je vsem očitna. Glede njegovih stvarnih vodil, kar zadeva Beneško Slovenijo je tednik »Vita cattolica* intervjuval dr. Fer-ruccia Clavoro, odgovornega za če-dadski sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta in izvedenca za vprašanja razvoja. Intervju ponatisi™ jemo v celoti.
VPRAŠANJE: Že nekaj let zasledujete vprašanja razvoja, še posebej na nerazvitih področjib, tako na makroekonomski ravni, kot na ravni manjših stvarnosti. Kakšni so vaši vtisi po prvem pregledu »smernic za izdelavo razvojnega načrta in finančnega programa 1979-1982»?
ODGOVOR: Mislim, da je predvsem važna ena izmed premis, ki dajejo deželnemu razvojnemu načrtu okvir, namreč ugotovitev, da se je treba posluževati načrtovanja za skladen razvoj državnega gospodarstva. Ta ugotovitev jasno potrjuje negativnost italijanskega razvoja v zadnjem dvajsetletju. Ta razvoj je bil anarhičen, samohoten in je povečal strukturalna neskladja našega gospodarstva ter povzročil nadaljnje poslabšanje neravnovesij med razvitimi in nerazvitimi področji. Kar se je dogajalo na državni ravni se je, z zgolj časovno zamudo, ponovilo v okviru naše dežele.
V Italiji je prostorsko načrtovanje še novost, zato je treba politično izbiro dežele Furlanije - Julijske krajine oceniti pozitivno. Tudi poudarjeno voljo po skladnem razvoju vsega deželnega ozemlja, z odpravo notranjih ravnovesij v okviru politike širokega sodelovanja pri izdelavi smernic, je vredno pozitivne ocene. Za nas je vprašanje novih ravnotežij v razvoju bistveno.
VPR.: Beneška Slovenija je nedvomno med najmanj razvitimi področji W Vsem deželnem ozemlju. Po vaših analizah bi morala Benečija dobiti v načrtu široke možnosti razvoja. Je res tako?
ODG.: Drugi del moje analize je veliko manj pozitiven. V stvari, medtem ko soglašam s smotri načrta na ravni proglašanja načel — odprava neravnovesij in načrtovanje skladnega razvoja, ki naj ponovno vzpostavlja ravnotežja v mednarodni perspektivi — sem pa precej neodločen glede drugih aspektov. Odpravo neravnovesij načrtujejo na ravni socioekonomski h con kot celot, medtem ko ne upoštevajo emar-giniranih področij teh con. Gorska skupnost Nadiških dolin je pa vsa vključena v 6. socioekonomsko co-
Ferruccio Clavora
no (Videmsko in Čedadsko), ki obsega kar 40 občin, med katerimi Videm, Manzano, S. Giovanni al Na-tisone itd. Iz tega sledi, da so za 6. cono vsi pokazatelji pozitivni: demografski, glede zaposlenosti in naložb itd. Dramatični problemi nerazvitih področij te cone so torej zakriti za brstečo stvarnostjo ene izmed gospodarsko najmočnejših con v vsej deželi.
Mislim, da sem s to ugotovitvijo prikazal razloge za pomisleke, ki mi jih vzbujajo vodila načrta. Tvegamo, da nas ne bodo upoštevali pri hipotezi razvoja, ker smo vključeni v socioekonomsko stvarnost, ki je v celoti čvrsta. Te pomisleke po drugi strani potrjuje navodilo glede zaščite ozemlja in okolja v okviru prostorske namembnosti, ki je določena v deželnem urbanističnem načrtu. Na osnovi takih vodil zares tvegamo, da bomo dokončno postali zeleno področje Furlanije. In tedaj lahko pozabimo na razvoj in preporod. Upam, da bodo politiki v gorski skupnosti in tehniki njenega planskega urada pozorni in občutljivi do teh razlogov za zaskrbljenost.
VPR.: Kaj bi mogli predlagati za B*ieško Slovenijo?
ODG.: Menim, da je dozorel čas, da bi morale politične sile, tudi v smislu stvarnega izvajanja 3. člena deželnega statuta, vključiti v deželni razvojni načrt specifične norme za socioekonomsko zaščito slovenske skupnosti in zatorej pripraviti ustrezne ukrepe za ureditev prostora, upoštevajoč potrebe same skupnosti. Kar zadeva Slovence v videmski pokrajini se mi nadalje zdi, da je prišel politični in programski trenutek — tudi zato, da bodo lahko samostojno upravljali s pravicami, ki jim jih bo priznal zakon o zaščiti Slovencev v Italiji — za ustanovitev socioeko-nomskega komprenzorija, ki naj vključi čim več občin, v katerih prebivajo Slovenci. S tem bi Slovencem priznali, da so sposobni si samostojno upravljati svojo bodočnost... brez tujega vmešavanja.
VPR.: Ali konkretneje?
ODG.: V tem kratkem intervjuju je naravno težko razvit« popoln in organski predlog. Mislim pa, da bi mogle biti smernice za razvoj Beneške Slovenije, če izhajamo iz predpostavke o ustanovitvi slovenskega komprenzorija (če bi na primer združili gorski skupnosti Nadiških dolin ter Terske doline in Rezije):
—	uresničitev celotn urbanistične stvarnosti z notranjim komunikacijskim sistemom, povezanim z bližnjimi socioekonomskimi področji, Furlanijo in Tolminsko;
—	ureditev mreže proizvajalnih in bivanjskih struktur, ki naj bi ljudi zadrževale v teh'krajih, zagte tavljale zaposlite doma pendolar-cem in omogočale povratek izseljencev. V drugih besedah, ppvrmti prebivalstvo v količinsko in kakovostno stanje (po starostni strukturi it) razmerju aktivnosti) iz leta 1961 v dobi 10 let;
—	obnovitev kmetijskih zmogljivosti komprenzorija'ob integraciji s prostorsko razširjeno industrializacijo ter obnovo in razvojem tradicionalnega produktivnega obrtništva. Za kmetijstvo bi bilo treba spodbujati pobudo Deželne ustanove za gozdove, z nosilnim projektom;
—	resno in stvarno uvajanje aktivne turistične politike, ki naj o-vrednoti krajinske lepote in kulturne ter zgodovinske značilnosti komprenzorija, s prekinitvijo klientelar-nega trošenja prispevkov, ki so a-sistencialni in to- -jj neproduktivni;
—	v okviru mednarodne projekcije deželnega razvojnega načrta, je treba v celoti izvajati gospodarski del osimskih sporazumov (čl. 6) in priloge o »spodbujanju gospodar:' > ga sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo* (čl. 9).
Zdi se mi, da bi v tem okviru dobil pravično rešite tudi jezikovno - kulturni aspekt zaščite Slovencev v videmski pokrajini.
VPR.: Ali se vam ta načrt »e zdi ambiciozen?
ODG.: Ne, enostavno ustreza programskim izjavam, ki so jih mnogi podali: o potrebi po uvajanju gospodarskega razvoja emarginira-nih področij in o gospodarski ter jezikovni zaščiti slovenske manjšine. Če obstaja politična voija, programske želje postajajo stvarnost. Videli bomo!
PREDSINOČNJI FAŠISTIČNI ATENTAT NA STANOVANJE PROF. A. MALUTTE
Protislovenska gonja: od tiskovne kampanje do škvadrističnih napadov
Protestne izjave ravnateljev vseh višjih srednjih šol, učnega in neučnega osebja zavoda «Carli», predsednika deželnega sveta, pokrajinskega tajništva KPI in ZKMI
Predsinočnjim je tolpa fašistov izvršila bombni atentat na stanovanje ravnatelja italijanskega tehniškega zavoda trgovske smeri «G. R. Carli'> prof. Alberta Malutte. Teroristični napad je imel za posledico k sreči le gmotno škodo, lahko pa bi povzročil tragedijo.
Dogodek je globoko odjeknil v tržaških demokratičnih krogih, od šolskih, sindikalnih in političnih do oblastvenih. Iz njihovih ogorčenih protestov sta izzvenela na eni strani zaprepadenost spričo tako nesramno očitne provokacije ter na drugi strani trdna volja, da se z najširšo mobilizacijo protifašističnih sil preprečijo nadaljnja tovrstna in podobna dejanja, katerih namen je ustvariti v mestu vzdušje skrajne napetosti v duhu politične nestrpnosti in narodnostne mržnje. Demokrati zahtevajo od pristojnih sodnih in drugih oblasti, da brž izsledijo in primemo kaznujejo tako storilce kakor tiste, ki jih navdihujejo.
V resnici je okvir preiskave, ki jo je sprožil Digos, bivši politični oddelek kvesture, dokaj omejen, kolikor zadeva atentatorje, saj za jema ožji krog skrajno desničarskih škvadristov, iz katerega so januarja v okviru »meseca protikomunističnega ognja* izšli z za-žigalnimi steklenicami oboroženi napadalci na časnikarski krožek v strogem mestnem središču, na Ljudski dom šentjakobske sekcije KPI pri Pončani in na levičarsko knjigarno Utopia 3 blizu Trga San-sovino. Atentatorjev niso izsledili.
Kaj pa njihovi navdihovalci? Kje sede in kam vse segajo njihove tipalke, nam menda ni treba raz motrivati. Kajti predsinočnji atentat je le še eden od tolikih zlih učinkov strupene protislovenske gonje, ki se je razbohotila pri nas, odkar upravljajo občino pristaši Liste za Trsi. Molotovki je druščina kameradov odvrgla proti vhodnim vratom stanovanja, v katerem živi prof. Malutta z družino, okrog 20. ure v sredo. Torej nekaj ur potem, ko so policijski agenti in karabinjerji odgnali iz zasedenih prostorov zavoda «Carli* v Diazo-vi ulici skupino sedmih skrajno desničarskih mladincev, ki so se zasidrali v šoli minulo soboto iz protesta proti komunističnemu zakonskemu osnutku o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem. Goriškem in v videmski pokrajini. Operacijo je izvedlo kakih sto agentov in orožnikov, ki pa so izpraznili tudi inštitut za srednjeveško in moderno
zgodovino: ta leži nedaleč od zavoda »Carli* in deluje v sklopu u-niverze, zasedli oa so ga v torek levičarski študentje iz protesta proti fašistični zasedbi tehniško-trgov-ske šole. Pripomniti gre, da so napredni mladinci med zasedbo zagotovili nadaljevanje lekcij, kot so sami sporočili, in tu se postavlja vprašanje, čemu istočasen poseg sil javnega reda, ki močno spominja na teorije o nasprotujočih si ekstremizmov.
Pred primerom »Carli* je bilo, kot znano, že nekaj drugih šolskih zasedb po fašistih in šovinistih pod vplivom glasila LpT »Voce libera* ter nacionalistično naravnanih zasebnih radiotelevizijskih postaj, o-ziroma misovskih veljakov, ki zadnje čase tako radi poučujejo italijansko dajaštvo na šolah o nevarnosti, ki preti italijanskim obča-
nom zaradi preteče uvedbe dvojezičnosti. Kdo nosi odgovornost za vsa dosedanja nasilna dejanja, je torej jasno.
Jasno pa mora tudi biti, da bo demokratični Trst znal preprečiti vse melonarske in desničarske naklepe. Ravnatelji tržaških višjih srednjih šol so na včerajšnjem sestanku s šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem odločno obsodili vsakršno ščuvanje k sovraštvu in nasilju, ker to nasprotuje načelom o demokraciji in omikanem sožitju. Učno in neučno osebje zavoda »Carli*, ki ima oddeljene razrede v poslopju s hišno številko 8 v Bat-tistijevi ulici, kjer je tudi ravnateljevo bivališče, naglaša v protestni noti, da je atentat naravna posledica početja desnice: ta sku ša s strumentalizacijo problema dvojezičnosti povzročiti v tržaški
družbi razkol in jo pahniti tako nazaj v preteklost. To je pa mogoče, pripominja nota, ker mladine nihče ni pravilno poučil o vrednotah demokracije in o vprašanjih, ki zadevajo uveljavljanje 3. in 6. člena italijanske ustave.
Predsednik deželnega sveta Mario Colli je poslal prof. Malutti solidarnostno brzojavko, v kateri pravi med drugim, da novo teroristično dejanje potrjuje obstoj hude nevarnosti za demokracijo in omikano življenje in da je proti tei nevarnosti deželni svet Furlanije - Julijske krajine mobiliziran v duhu protifašistične republiške ustave. Predsednik Colli je z druge strani brzojavno pozval vladnega komisarja dr. Marrosuja, naj posreduje za takojšnjo izsleditev storilcev.
(Nadaljevanje na *,adnji strani)
• IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMtlMIIIIIIMIHIIMIIIimilllMIIIIIIMIIlllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllimilHIHMIIIIIlilllllllilllllMlllllllllllimilllllllllllllllllMMIIHn
SINOČI V PREPOLNI DVORANI V UL. VALDIR1V0
Prof. Pirjevec predaval Italijanom o slovenski zgodovini in kulturi
Hvalevredna pobuda Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture
V dneh, ko se v Trstu nevarno stopnjuje šovinistična gonja proti naši narodnostni skupnosti, ko sicer maloštevilni desničarsko nastrojeni dijaki zasedajo šolska poslopja v protest proti zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ko se naši someščani gnetejo ob avtomobilih ženske fašistične organizacije ANDIT, da bi podpisali peticijo predsedniku republike proti uvedbi dvojezičnosti, ko reakcionarni radio Stereo Triesle napihuje narodnostno mržnjo proti Slovencem, ko glasilo upraviteljev tržaške občine »La voce libera* naslavlja na orvi strani »Umreti zaradi dvojezičnosti* — v teh dneh je še predvsem razveseljivo dejstvo, da premore Trst, kljub temu velikemu psihološkemu vplivu, tudi omikane meščane, take, ki ne gledajo na nas Slovence kot na krdelo barbarov (v rimljanskem pomenu besede), temveč, kot na narod, ki ima svojo -zgodovino in kulturo ter skušajo to zgodovino in kulturo tudi spoznati.
Dvorana Italijanske ustanove za jezika
spoznavanje slovenskega jezika in
.....................
IZVAJANJA DR. ŠIŠKOMČA V ZGONIKU
ZAHTEVA PO PREŠTEVANJU MANJŠINE NESPREJEMLJIVA
Tudi v Dolini pogovor o globalni zaščiti
kulture v Ul. Valdirivo 30 je bila sinoči premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so prišli poslušat predavanje prof. Jožeta Pirjevca na temo «Oris slovenske zgodovine in kulture*. To je bilo prvo iz serije šestih predavanj namenjenih Italijanom, ki jih prireja ustanova za spoznanje naše stvarnosti in kot dopolnilo tečajem slovenščine. V naslednjih predavanjih in razpravah bo govor še o naši kinematografiji, gledališču, glasbi, pesništvu in pripovedništvu ter o upodabljajoči umetnosti.
Prof. Pirjevec je na zelo tekoč način orisal našo zgodovino od vselitve v teh krajih do konca drugega svetovnega konflikta. Pri tem je omenil vse tiste naše kulturnike, ki so pripomogli, da se je naš narod povzdignil iz prvotne kulturne in družbene zaostalosti do sedanje univerzalne stopnje, in politična gibanja, ki so privedla Slovence prek različnih obdobij do osamo svojitve. ■	‘ d- j
Po predavanju se je razvila raz prava, v katero so posegli številni poslušalci. Spraševali so o položaju Slovencev takoj po prihodu v naše kraje, pod Napoleonom, pod Avstrijo, o stikih med italijansko in slovensko kulturo. Škoda le. da so se vprašanja nanašala na obdobja, ki so že precej oddaljena od nas.
Vsekakor pa je večer dosegel svoj namen. Takih večerov si želimo še več. (šč)
vor tudi o drugih vprašanjih, ki so aktualna v sodobnem kulturnem prostoru. Fakulteti nameravata s simpozijem še podkrepiti medsebojno sodelovanje na znanstveni in o-sebni ravni, v ""»"ričanju, da taki »tiki lahko odločilno priporne boljšemu spoznavanju med sosednjima narodoma.
Prihodnje delo deželnih organov
«Meridiano» o SKGZ
Včerajšnja izdaja krajevnega italijanskega tednika «11 meridiano* objavlja obširen prikaz slovenske stvarnosti v naši deželi, v daljšem članku, ki ga tej tematiki posveča pred bližnjim občnim zborom Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Posebej opisuje njeno značilnost osrednje organizacije 22 članic iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, objavlja zemljevid 21 občin na Videmskem, 8 na Goriškem in 6 na Tržaškem, kjer živijo Slovenci. Najštevilnejše in najpomembnejše članice obravnava izčrpneje, z navajanjem njih dejavnosti in organov.
SKGZ, ki jo označuje kot v Trstu »najpomembnejšo politično, nestrankarsko organizacijo*, bo imela 8. aprila občni zbor manifestativnega značaja, na katerem vabi tudi politične stranke .gospodarske ustanove javne uprave, sindikalne in družbene sile. Bistveni smoter, ki si ga s tem postavlja, poudarja tednik, je odločen odgovor protislovenski kampanji, ki so jo sprožili fašistični in nacionalistični krogi v zadnjih mesecih.
Vprašanja uzakonitve globalne zaščite, kulturne in gospodarske uveljavitve ter pomembne povezovalne vloge slovenske narodnostne skupnosti pri skladnem druižbeno-gospo-darskem razvoju krajev, kjer živi. in pri napredovanju sodelovanja in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, prikazuje «11 meridiano* na podlagi intervjujev z Bogom Samso, Vitom Svetino, Miroslavom Košuto in predsednikom SKGZ Borisom Ra-cetom.
Po tako dolgem in brezuspešnem potrpežljivem čakanju je sedaj napočil trenutek, da italijanska država z rednim zakonom zagotovi slovenski narodnostni skupnosti globalno zakonsko zaščito, ki naj pravno uredi narodnostni, jezikovni, družbe no-politični in socialno-ekonomski položaj Slovencev na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji, kot povsem enakopravnih članov demokratične italijanske družbe. To je bila osnovna misel zanimivega m prepričljivega izvajanja člana izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze dr. Karla šiškovi-ča, kj je sinoči govoril v Zgoniku pred polno dvorano na uspelem večeru, ki sta ga priredila Prosvetno društvo Rdeča zveza in športni krožek Kras. Predavatelj je obravnaval reakcijo in protislovensko gonjo desničarskih in šovinističnih krogov predvsem v Trstu in Benečiji, realno je uokviril trenutno zadržanje javnega mrfenja in nakazal stališča političnih strank, dokazal pa je tudi upravičenost zahtev, ki jih vsebujejo osnutki zakonov za našo globalno zaščito. Dr. šiškovič je od; ločno zavrnil zahtevo, v prvi vrsti demokristjanov, o preštevanju manj-š ne, ker to skriva hotenje, da ne bi vsi člani slovenske narodnostne skupnosti uživali enakih in polnih pravic. Odgovor na vsa ta izzivanja in tendenciozno izigravanje bomo zavestno dali na bližnjem občnem zboru SKGZ, ko bomo dokazali, da so naše zahteve povsem realne in upravičene, je zaključil dr. Šiškovič.
Pogovor o problemih globalne zaščite Slovencev v Italiji je bil tudi v sredo v društveni dvorani v Do lini na pobudo PD Valentin Vodnik in ŠD Breg. Uvodno misel je podal član glavnega odbora SKGZ Sergij Lipovec, sledila pa je razprava.
letnega Rolanda Bossija iz Ul. Tris-sino 23. Mladenič je bil zaposlen na nekem gradbišču na Lonjerski cesti, kjer je kontroliral delovanje nove peči za centralno kurjavo. Prostor, kjer je bila peč, se je za-sičil s plinom, in ko si je Bossi prižgal cigareto, ga je močan plamen oplazil po obrazu in rokah.
Podobna nesreča se je pripetila nekaj ur kasneje v Ul. Chiadino 7/4, kjer je 27-letni Italo Tončič pomagal očetu pri preurejanju stanovanja. Da bi osušili zidove v kopalnici, so vključili avtomatično pečko na plin, pri tem pa niso opazili, da se pečka ni prižgala in da je plin u-hajal. Ko si je Italo prižgal cigareto, je močna eksplozija podrla steni, mladenič pa se je moral zaradi precejšnjih opeklin po obrazu in rokah zateči v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v mesecu dni.
• Pokrajinski konzorcij proti tuberkulozi obvešča, da bodo upravni uradi konzorcija in rentgenski servisi na Trgu Sansovino 3 in Stopnišču Ferraris zaprti od 2. do 10. aprila zaradi premestitve prostorov. Služba bo začela spet delovati 11. aprila na novem sedežu v Ul. Pon-dares 23. V času zaprtja se lahko interesenti obrnejo na pokrajinski dispanzer v Ul. Vespucci 7/1.
Dva ranjena zaradi eksplozije plina
Na dermatološkem oddelku glav ne bolnišnice so s prognozo okrevanja v petnajstih dneh včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 29-
Znanstveno posvetovanje «Ljubljanski dnevi v Trstu»
V okviru sodelovanja med filozofskima fakultetama v Ljubljani in v Trstu bo 2., 3. in 4. aprila 1979 drugo znanstveno posvetovanje »Ljubljanski dnevi v Trstu*. Docenti ljubljanske filozofske fakultete bodo priredili vrsto predavanj in okroglih miz in prikazali nekaj temeljnih problemov svojega znanstvenega de la. V obsežnem programu sta postavljeni v ospredje predvsem dve temi: »Kultura in znanost v NOB* in »Stiki med italijansko in slovensko kulturo*. Vzporedno pa bo go-
liiiiiiMWMwiwiiiiitiimniiirrnn“‘T—...............
DANES NA POBUDO KOLEKTIVA ZA ZDRA VJE ŽENSK
Javna manifestacija proti početju tržaških sodnikov
Protestna nota časnikarjev tiska, radia in televizije
Na včerajšnjem sestanku so se predsednik deželnega sveta Mario Colli in načelniki svetovalskih skupin domenili o prihodnjem delu deželne skupščine. Prihodnji teden deželni svet se ne bo sestal zaradi vsedržavnega kongresa KPI. Seštele pa se bodo razne komisije in sicer v torek komisija za javna dela in posebna komisija za obnovo po potresu, v petek pa na skupnem sestanku komisija za šolstvo in komisija za higieno in zdravje.
Stališče krajevne KD o manjšinski zaščiti
V zvezi z razpravo o vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je krajevna KD izdala noto, v kateri potrjuje svoja stališča. KD je za priznanje obstoja in vloge slovenske manjšine v naši deželi, ne samo kar zadeva zaščito abstraktnih pravic, ampak kot dejavnik bogatitve celotne skupnosti.
Potrebna je zato globalna zakonska ureditev, razčlenjena glede na dejanske krajevne razmere, poudarja KD .
Nasprotna je zato avtomatičnemu prenosu rešitev, ki veljajo v drugačnih razmerah, kot na Južnem Tirolskem, in posebej uvajanju »izumetničenih oblik dvojezičnosti*. Dosledno s tem stališčem, zatrjuje KD, se je njihova svetovalska skupina vzdržala pri glasovanju o resoluciji LpT, ker ni vsebovala obvez glede etničnih in kulturnih pravic. Za resolucijo KPI je pa mogla glasovati, ker je zahtevala pospešen zaključek del posebne vladne komisije, ne da bi se opredelila za posamezne zakonske osnutke, ki so vloženi v parlamentu.
• V časnikarskem krožku na Kor-zu Italia 12 bo danes ob 16. uri skupščina, na kateri bodo odobrili proračun časnikarske zbornice Furlanije - Julijske krajine.
Sprejem ob koncu seminarja za šolnike
S sprejema za udeležence seminarja v Kulturnem domu
liliiiMiiiiiiiilMiiiiiiiHiiiiinilfilliiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
PREDZADNJI KONCERT SEZONE GLASBENE MA TIČE
Odlično muziciranje Slovenskega komornega orkestra iz Ljubljane
Dirigent Anton Nanut, solist organist Ilubert Bergant - Na sporedu skladbe Haydna, Ifaendla, ŠkerjancaPoulenca in Albinonija
pa se uveljavljajo tudi v drugih komornih zasedbah in kot solisti.
Sinočnji koncert je v svoji celoti samo še enkrat dokazal, da je Slovenski komorni orkester ansambel, ki se zna tenkočutno podrejati dirigentovim sugestijam in izredno natančno interpretirati partiture ne le v tehničnem pač pa tudi vsebinskem oziru. Tako nam je na moč plastično molu št. 45 in Haendlov Koncert v podal Haijdna v elegantnosti njego-B-duru št. 6 op. 4, v drugem delu pa vih timbričnih kontrastov in Haendla
v oratorični mogočnosti njegovega
Tudi koncertna abonmajska sezona Glasbene matice gre h koncu, toda v kvalitetnem crescendu, kar je potrdil tudi sinočnji koncert Slovenskega komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta s sodelovanjem organista Huberta Berganta.
Koncertni spored je obsegal v prvem delu Hagdnovo Simfonijo v fis-
orgelskega koncerta. V Škerjancu
Škerjančevih Osem skladb za godala v Poulencov Koncert v g-molu.	_
za orgle, timpane in godalni orke- j smo lahko občudovali orkestrovo pri-ster.	lagodljivost bogatemu tonskemu obli-
Slovenski komorni orkester deluje' kovanju njegovih kratkih odstavkov.
šele 5 let, vendar se je že v tem kratkev času uveljavil kot eden najboljših slovenskih in jugoslovanskih instrumentalnih komornih ansamblov. Največ zaslug za to ima prav dirigent Nanut, ki je ansambel u-stanovil in ga tudi vodi kgt umetniški vodja od ustanovitve dalje. Ansambel sestavljajo sami izvrstni instrumentalisti, katerih,pg^jpa so člani Slovenske filharmonije, nekateri

OB NEUREJENIH RAZMERAH V UPRAVNEM VODSTVU
Vznemirljive vesti v zvezi s tržaškim Stalnim gledališčem
Nejasni naklepi lastnika gledališča Rossetti, kjer javna kulturna ustanova deluje - Interpelacija in letak KPI
Kolektiv za zdravje žensk s sedežem v tržaški Ul. Imbriani 12 priredi danes od 17. ure dalje javno zborovanje s sprevodom, ki naj izzveni kot ogorčen protest zaradi dogodkov z dne 20. t.m. na tržaškem sodišču. Med sodn0 obravnavo proti mlademu posiljevalcu so sodniki, kakor je znano, odklonili zahtevo tega kolektiva, da se predstavi kot zasebna stranka v podporo napadeni ženski ter nato odredili nadaljevanje procesa za zaprtimi vrati. Ne samo, karabinjerjem so ukazali, naj odženo iz sodne dvorane vse navzoče ženske: ker so se te upirale, so jih orožniki nekaj pretepli, a eni — Marii Grazii Zanichedd — so sodili po hitrem postopku.
Zbirališče žensk, ki vabijo na demonstracijo vse demokratične občane, bo ob 17. uri na Oberdankovem trgu. ob 18.30 pa bo v prostorih pomorske postaje javna skupščina, na kateri bodo govornice razčlenile protidemokratično ravnanje sodstva.
Protestno noto v tej zvezi so objavila tudi ženska gibanja KPI, PSI, SSk, KD, PRI. PSDI in PLI, ki u-gotavljajo, da pomeni omenjeni do godek na tržaškem sodišču napad
na demokratično upravljanje sodstva in zanikanje načela o solidarnosti med ženskami in žrtvami posilstev. Nota vabi nadalje k enotnemu boju žensk za uveljavitev lastnih pravic v družbi, na delu in v družini in poziva pravnike, časnikarje, vzgojitelje. zdravnike, sindikaliste in vse demokratične socialne delavce, da nemudoma ustanovijo stalen deželni organ, ki naj učinkovito zaščiti sleherno žensko, žrtev kakršnegakoli nasilja ali diskriminacije.
Zaskrbljenost nad neutemeljenim sklepom sodnikov, da nadaljujejo proces za zaprtimi vrati, izraža tudi enoten dokument, ki nosi podpise časnikarjev, oziroma tržaških dopisnikov dnevnikov Primorski dnevnik, II Piccolo, 1'Unita in II Mam-festo, tednika Meridiano di Trieste, RAI, zasebne radijske postaje Radio Canale 89 ter agencij Alpe Adria in ANSA. Podpisani odločno obsojajo dejstvo, da so jih sodniki poslali iz dvorane in jim tako preprečili dolžnostno poročanje o poteku procesa. To pomeni hud napad na svobodo obveščanja in dokazuje upiranje sodstva javnemu nadžo stvu nad njegovim delovanjem, (dg)
Neurejene razmere v krajevnem italijanskem Stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine, ki so že nekaj časa predmet razprav in polemik v strokovnih krogih in v javnem mnenju, nič ne kažejo na razjasnitev, nasprotno, napovedujejo se novi zapleti. Že dolgo so prihajale, zlasti iz levičarskih predstavnikov v u-pravnem svetu gledališke ustanove, kritike na račun »gospodovalnega* ravnanja predsedstva in ravnateljstva pri vodenju gledališke politike. Nesoglasja v samem upravnem svetu ter med njim in strokovnim vodstvom so se (po vsem sodeč) še stopnjevala po nastopu nove predsednice Hansi Cominottijeve, ki jo je i-menoval kot svojo zastopnico župan Cecovini.
Znano je, da je nova predsednica oporekla pravilnosti upravnega poslovanja, posebej glede prejemkov ravnatelja Messine, in da je zadevo predložila proučitvi sodnih oblasti. S tem v zvezi je bila tudi razprava v tržaškem občinskem svetu, ko je župan Cecovini odgovoril na interpelacijo raznih skupin. Tedaj je poudaril pomembno kulturno vlogo tržaškega gledališča in njegove uspehe, izrekel pa tudi nekaj pomislekov glede neoporečnosti upravnih postopkov. Glede vprašanja prejemkov ravnatelja je pa bilo iz njegovega odgovora razumeti, da gre za nesporazume, in jih je mogoče pripisati nezdružljivosti značajev predsednice in direktorja.
Zaradi tega se je Hansi Cominot-tijeva »nepreklicno* odpovedala svojemu mandatu, kar prav gotovo ni prispevalo k urejanju odnosov v upravnem svetu, še manj pa k u-činkovitemu vodenju gledališke ustanove in k pospeševanju njenega kulturnega poslanstva. V teh dneh so se pa razširile zaskrbljujoče vesti, ki še bolj otežujejo položaj. Kot je znano, se delovanje Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine odvija v prostorih Rossettija, ki so last zavarovalnice l.loyd Adriatico. Doslej jih je dajala gledališču na razpolago tržaška občina, ki je zanje nlačevala najemnino. Sedaj pa lastnik Irneri (ki ga imajo za zalednega podpornika melonarske li-
ste) hoče uvajati neposreden najemni odnos z gledališko ustanovo, brez posredovanja (in kontrole) občinske uprave in je v ta namen že predložil upravnemu svetu gledališča osnutek najemne pogodbe.
Še nepotrjene vesti pa govorijo o namenih lastnika zavarovalnice, da bi gledališče Rossetti vključil v širši načrt, pri katerem bi prišle v poštev njegova televizijska postaja
Ani in Uadojko se veselita ob prihodu male
ANDREJKE
Z njima se veseli in želi Andrejki vso srečo v življenju družba dolgoletnih tovarišev in prijateljev.
«Tele4», produkcijsko podjetje režiserja Sandra Bolchija ir) morebitna nova zasebna gledališka pobuda. Nevarno je torej, da bi javno gledališče odrinili v kot, v korist prevlade zasebnih interesov pri vodenju kulturne politike v našem mestu.
Sklicujoč se na te vesti je skupina KPI v tržaškem občinskem svetu naslovila županu interpelacijo, v kateri ga vprašuje, kaj namerava storiti s tem v zvezi in zahteva nujno ureditev razmer v upravnem svetu gledališča prek nujnega posveta med pristojno svetovalsko komisije in zastopniki občine pri gledališki ustanovi. Komunistična celica v gledališču je pa naslovila vsemu osebju letak, v katerem ga poziva k obrambi delovnih mest in javne kulturne vloge Stalnega gledališča.
pri Poulencu pa zopet nazorno in-terpretacijsko podrejanje svojstvenemu skladateljevemu slogu. Pri vseh štirih skladbah je prišla do lepega izraza tudi nadrobna usklajenost posameznih inštrumentalnih skupin.
Organista tfuberta Berganta smo tokrat prvič poslušali v Kulturnem domu. Njegov renome je že daleč presegel meje Slovenije in Jugoslavije in zato smo lahko res hvaležni Glasbeni matici in Slovenskemu komornemu orkestru, da smo bili končno tudi mi deležni njegove umetnosti. Bergant je velik mojster orgel in njegov sinočnji solistični delež je to v celoti potrdil.
Toplemu aplavzu občinstva (škoda da ga ni bilo več, kot je koncert zaslužil) so se orkester, solist Bergant in dirigent Nanut oddolžili še z izvedbo Adagia Tommasa Albinonija v filmski priredbi iz filma «Ano-nimo Veneziano*, v katerem se je z virtuoznim solom uveljavil tudi prvi violinist, (j.k.)
Bojana in Livio Don se veselita rojstva vnučka
MATHIASA
ter skupno z Andrejem in Patricijo iskreno čestitata srečnima staršema Saši in Eziu Mauriju.
Pevcu m članu odbora PD Lipa
BORISU GRGIČU _ iskreno čestitamo ob uspešno opravljeni diplomi na beneški fakulteti za arhitekturo.
Člani pevskega zbora in odbora PD Lipa
Prvi dan boja za miljsko občino
OSMICA
Mario in Ladi Kocjan sta v Dolini 147 odprla osmico, kjer točita pristno belo in črno vino.
V ospredju predvčerajšnjega »prvega dne boja za Milje* sta bili zlasti vprašanja naftnega terminala in morebitnih nevarnosti, ki jih predstavlja, ter vprašanje področja pri Lazaretu, ki je sedaj pod vojaško upravo in brez katerega si ni mogoče zamišljati pravega turističnega razvoja občine. Pobudo je sprožila miljska občinska uprava, da pritegne prebivalstvo k reševanju teh problemov in da še enkrat opozorijo pristojne oblasti, da je vsako odlašanje nedopustno.
Med tiskovno konferenco v občinski sejni dvorani, ki so se je udele-
Obvestilo izletnikom
Naše izletnike na Poljsko obveščamo, da je treba poravnati zadnji obrok v ponedeljek, 2. in torek, 3. aprila, in sicer na upravi našega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Izletnike prosimo, da pridejo na upravo osebno, ker morajo podpisati formular za poljski vizum. S sabo prinesite tudi dve fotografiji formata 3,5 x 4,5 cm (če so večje jih obrežite!) in potni list.
Obroke naj poravnajo, prosimo, tudi vpisani za ostale iz lete.
žili številni odborniki in svetovalci, predstavniki luškega poveljstva in pristaniške ustanove, Svetovnega sklada za naravo, Ustanove za tržaško industrijsko cono, železarne Italsider, družbe SIOT, ki upravlja naftovod, ter deželni in pokrajinski politični in sindikalni predstavniki, je profesor Costa obrazložil namen študije, ki jo bo po nalogu občinske uprave izdelala tržaška univerza. Ta študija bo morala jasno pokazati, ali obstajajo morebitne nevarnosti v zvezi z naftnim termina lom, kot tudi z drugimi industrijskimi obrati v občini. Če se bo izkazalo, da je nevarnost prevelika, je poudaril župan Bordon, bodo zahtevali premestitev terminala izven zaliva ali celo njegovo zaprtje. K tej konvenciji med tržaško univerzo in miljsko občino je sedaj pristopila tudi tržaška pokrajinska uprava. Župan je še pojasnil, da bo pravni zastopnik občine o tem vprašanju seznanil sodstvo. V primeru morebitnih prekrškov bo temu sledila prijava. Spregovoril je tudi predstavnik družbe SIOT, ki je pokazal pripravljenost, da skupno najdejo primerne rešitve.
Veliko bolj težavno pa je vprašanje Lazareta, saj kljub posredo vanju prefekta Marrosuja ne kaže, da bo vojaška uprava v kratkem zapustila področje. Če pa do 20. a prila, ie dejal žuoan, ne bo nobenih novosti, bodo Miljčani zasedli Lazaret.
Po tiskovni konferenci je bila manifestacija na Trgu Marconi, kjer je spregovoril župan Bordon, ter izredna seja občinskega sveta, posvečena tem vprašanjem. O Lazaretu bo govor tudi na današnji občinski seji.
Medtem se nadaljuje zbiranje podpisov pod peticijo, za katero je dala pobudo lista Frausin in ki se nanaša na reševanje teh in drugih vprašanj miljske občine. Do seda; so že zbrali dva tisoč podpisov, (db)
V okviru letošnjega 15. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem sta v sredo zvečer generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in soproga priredila sprejem v Kulturnem domu za udeležence seminarja. Prijetne družabnosti so se, poleg naših vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev in ravnateljev, udeleži-tudi številni predstavniki političnih, kulturnih in šolskih oblasti. Prisotni so bili predsednik deželnega sveta Mario Colli, vladni komisar prefekt Marrosu, članica izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije in Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Majda Poljanšek, predsednik Obalne konference SZDL Črt Kolenc, predsednik komisije za vprašanja narodnosti pri OK SZDL Dušan Fortič, šolski skrbnik prof. Giuliano Angioletti, pokrajinski odbornik za šolstvo Stelio Spa-daro, jugoslovanski pedagoški svetovalec v Trstu prof. Janez Sivec, predsednik SKGZ Boris Race, škofov vikar msgr. Škerlj in drugi.
Seminar se bo končal danes z zadnjima dvema predavanjema za učitelje o delu z otroki, ki imajo motnje v razvoju. Predavanja za profesorje so se končala že v sredo, ko je za profesorje slovenščine predaval prof. Janez Dular o jezikovnih vajah, za profesorje ostalih predmetov pa prof. Nace Šumi o sodobnih smereh umetnosti. Vzgojiteljice so včeraj prisostvovale zadnjemu predavanju prof. Irene Levičnik o vlogi lutkovne igre v razvoju otrokovega govora, (šč)
Enodejanke Čehova v gledališču Rossetti
Stalno gledališče iz Genove gostuje te dni v Trstu s štirimi enodejankami A. Čehova, ki so združene pod naslovom »Drhte med solzami tik pred smrtjo». Delo je režiral Marco Sciaccaluga, v glavnih vlogah pa nastopata Eros Pagni in Magdi Mercatali.
Štiri enodejanke in krajša dramatizirana zgodbica ne predstavljajo vrhunca Čehovove ustvarjalne moči, čeprav ohranjajo tipične u-metnikove poteze. Uprizoritev dela je prijetna, ton predstavi pa da-jata predvsem igralca Eros Pagni in Magda Mercatali, ki znata u-stvariti živahne in dobro karakte-rizhane like. V njuni interpretaciji zasledimo družbeno kritičnost in ironijo, ki je ne preglasijo niti najbolj sproščeni humoristični prizori. Tarča kritike so seveda meščanska družba in njeni junaki, ki med bleščečimi saloni prenašajo svoja prazna srca in svoje kislt možgane.
V	nedeljo v priredbi PD Vesna
V	Križu srečanje
s slovenskimi ustvarjalci
V	priredbi PD Vesna bo v nedeljo v kriškem Ljudskem domu kulturna prireditev «Srečanje s slovenskimi ustvarjalci», ki jo mladi vaški prosvetarji prirejajo že četrto leto zaporedoma. Kot je znano, je cilj t} prireditve ta, da naša publika neposredno spozna naše umetnike in njihova ustvarjanja. Letos bodo na prireditvi sodelovali pesnik Ace Mermolja, likovnik Avgust Černigoj ter ženska pevska skupina Tržaške folklorne skupine tStu ledi*.
(st)
Rajonski sveti
Drevi se sestane rajonski svet za vzhodni Kras, ki bo nadaljeval razpravo o šolskih problemih.
Razpečeval
naj' bi mamila
Na Trgu Ulpianu so agenti prijeli in aretirali 25-letnega Gianfranca Auberja s Proseka, pri katerem so našli manjšo količino mamila. Pri sebi je imel še okrog milijon lir in ček, ki je nosil podpis nekega znanega uživalca mamil. Zato so se odločili, da pregledajo še Gianfrancovo stanovanje, kjer so odkrili štiri grame čistega heroina, stekleničko, v kateri domnevajo, da je bil kokain, nekaj semen indijske konoplje, majhno tetničo, številne siringe in žličke, na katerih so še bili sledovi mamil.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 29. t.m. za vedno zapustil naš dragi
GIIIDO ADAMI
Pogreb bo v soboto, 31. marca, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Emina s sinom Marinom, brat Mario in drugi sorodniki
Trst, 30. marca 1979
PD PRIMOREC in ŠD PRIMOREC - TREBČE
vabita na razgovor
O GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI
ki bo danes, 30. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Prisoten bo član GO SKGZ .EDI BUKAVEC
Vabljeni!
Zadruga
PLANINSKI DOM MANGART
vabi vse člane in planince na
REDNI
OBČNI ZBOR
danes, 30. t.m., ob 20. uri v
Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20).
DNEVNI RED: poročila;
volitve novega odbora; razno.
Vabljeni!	ODBOR
PD Kraški dom - Repentabor
priredi jutri, 31. marca, ob 20.30 v stari šoli na Colu gostovanje amaterskega odra s Proseka - Kontovela z veseloigro Jake Štoke
TRIJE TIČKI
Režija Stane Raztresen Vabljeni!
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ul. Ginnastica št. 72
vabi na dvodnevni velikonočni izlet dne 14. in 15. aprila (Pleterje, Gor. Stubica, Kumrovec, Krapina, Trakoščan, Ptuj, Ptujska gora).
Informacije in vpisovanje od ponedeljka do petka na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 18. do 19. ure (tel. 744249)
Razstave
Drevi ob 18.30 bo v tržaški občinski galeriji odprl razstavo svojih akvarelov goriški rojak Andrej Košič, ki bo do 6. aprila razstavljal skupaj s tržaško slikarko Ondino Brunetti.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
VABITA NA
SLAVNOSTNI KONCERT
OB 10. JUBILEJNI REVIJI PRIMORSKA POJE
JUTRI, 31. MARCA, OB 20.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU
BESEDA OB JUBILEJU - MIROSLAV KOŠUTA, PREDSEDNIK ODBORA ZA KULTURO PRI SKGZ IN JOŽE IlUMER, PREDSEDNIK ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 12. ure in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
Kino
La Cappella Underground 18.00— 20.00—22.00 «Cronaca» in «Paesag-gio morto*. Barvna filma.
Ariston 15.30—22.00 «La sera della prima*. Režija J. Cassavetes.
Ritz 16.30 «Letti selvaggi». M. Vitti, L. Antonelli, U. Andress. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30—22.15 «Tutti a scuola». Pippo Franco, Laura Troschel, I-sabella Biagini. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Squadra antigang-sters». Tomas Milian. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Taverna paradiso». Sylvester Stallone. Barvni film.
Fenice 16.30 «Collo d’acciaio». Burt Reynold. Barvni film.
Nazionale 16.30 «L’amica di mia madres>. Carmen Villani, Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 »Cantando sotto la pioggia*. Gene Kelly. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Squalo 2». Roy Shei-der, Murray Hamilton. Barvni film.
Moderno 15.00—21.00 »La carica dei 101». Barvna Disneyeva risanka.
Aurora 15.45 «Piccole donne». J. Al-lison, E. Taylor. Barvni film.
Capitol 15.00 «11 paradiso puo atten-dere». Waren Beatty. Barvni film.
Vlttorio Veneto 16.00 «Quinto pote-re». William Holden. Barvni film.
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v Ljubljani (Drama) s predstavo Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj*. še danes, 30., in jutri, 31. marca, ob 19.30
VERDI
Prihodnji torek bo premiera opere Čajkovskega «Mazepa» v režiji Giulia Chasalettesa. V glavni vlogi bo nastopila Radmila Bakočevič. O-pero bo predstavil v CCA Rubens Tedeschi.
Koncerti
V okviru mednarodnega leta o-troka bo drevi ob 20.30 na sedežu Nemškega kiilturnega krožka koncert mednarodnih spevov in šansonov v izvedbi pevke Elene Čardaš.
Običajni nedeljski koncert v Avditoriju z začetkom ob 11. uri bo tokrat posvečen izključno sodobnim skladateljem. Na sporedu skladbe Mortona Feldmanna, Giulia Vioz-zija, Domenica Guaccera in SyIvana Bussottija.
Prosveta
PD Lipa iz Bazovice vabi jutri, 31 t.m., ob 20.45 v kinodvorano v Bazovici na predstavo komedije Cvetka Golarja «Vdova Rošlinka*, s katero gostuje KPD Bazovica z Reke.
PD Slavec Ricmanje - Log priredi v nedeljo, 1. aprila, ob 18.30 v Prosvetnem domu v Ricmanjih «Ve-selo popoldne* z zborom in dramsko skupino PD Slovenec iz Boršta.
PD Vesna prireja v nedeljo, 1. aprila 1979, ob 18. uri v kriškem Ljudskem domu 4. srečanje s slovenskimi ustvarjalci. Sodelujejo Ace Mermolja, Avgust Černigoj in ženska skupina «Stu Iedi». Vljudno vabljeni.
Predavanja
SPDT prireja v četrtek, 5. aprila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) predavanje kuratorja muzeja v Ljubljani Nade Praprotnik na temo: «Spre-hod po botaničnem vrtu Julijana*. Začetek ob 18. uri. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni vsi!
Razna obvestila
V	galeriji Teatro Romano, Ul. Do-nota 20, je razstava kluba grafikov Venezia Viva s sodelovanjem nekaterih tržaških likovnikov.
V	galeriji Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 razstavlja Jože Ciuha 31 grafičnih listov.
V	občinski umetnostni galeriji «Lo Squero» v Miljah je odprta‘razstava del šestih slovenskih grafikov, ki bodo razstavljali do 6. aprila. V gosteh so znani slovenski mojstri srednje in mlajše generacije Bogdan Borčič, Andrej Ciuha, Andrej Jemec, Boris Jesih, Gorazd Šefran )n Jože Spacal.
Danes, PETEK, 30. marca BRANIMIR
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob
18.29	— Dolžina dneva 12.39 — Luna vzide ob 7.21 in zatone ob 21.22
Jutri, SOBOTA, 31. marca BOGOMILA
Vreme včeraj: na j višja temperatura 9,8 stopinje, najnižja 8,2, ob 13. uri 9,8 stopinje, zračni tlak 994,2 mb narašča, vlaga 68-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, padlo je 16,7 mm dežja, vet. - 28 km na uro severozahodnik, morje razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
V dneh 28. marca in 29. marca se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 25 oseb.
RODILI SO SE: Maurizio Perini, Francesco De Pellegrin, Michele Volpi, Sergio Bandini, Gianluca Massimi, Maria Rosaria Dalle Lu-che, Marco Carvutto, Deborah Pe-trillo, Daniel Marchi, Fabio Palmi sano, Marco Beltrami ni.
UMRLI SO: 69 letni Dante Godina, 84 letni Antonio Davanzo, 86-letna Giuseppina Ricci, 68 letni Romano Spongia, 83-letni Giorgio Pušpan, 98-letni Giorgio Benedetti, 48-letni Giovanni Claut, 77-letna An-na Maria Macorig vd. Fraquelli, 53-letni Sevenno Rossi. 75-letna Rosina Raccar por. Cherbavaz, 80-letna Palmira Cechet por. Chial-chia, 5 mesecev stara Monica Ma-
ROSSETTI
Danes, 30. t.m., ob 20.30 Teatro Stabile iz Genove bo predstavil enodejanko Čehova «Fremendo tra le lacrime sul punto di morire*. Abonenti imajo 20 odst. popusta.
AVDITORIJ
Danes, 30. marca, bo Cooperati-va Nuova Scena predstavljala Mo-lierov «Tartuffe». Druga predstava cikla Avditorium. Abonmaji pri o-srednji blagajni Pasaže Protti.
# # *
Predstave »Staromodne komedije* bodo ponovno na sporedu od 4. aprila dalje.
sini, 3 mesece star Andrea Bada-lamenti, 82-letna Maria Verzegnas-si por. Bortoletto, 83-letna Giorgi-na Plocher vd. Longarolli, 76-letna Giustina Morgan vd. Mejak, 73-letni Antonio Miloš, 81-letna Giovanna Bajec por. Sossi, 59-letna Odilia Rosaria Semeraro por. Drioli, 50-letnj Giorgio Steiner, 75-letna Aida Bacci por Barocchi, 80-letni Romeo Zomada, 88-letna Francesca Aga-pito vd. Gherbassi, 87-letni Francesco Gagliardi, 64-letni Giovanni Borsi,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
I.EKAItr E V OKOLICI
Boljimec:	tel.	228124.	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tet 211-001: Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Ego mk:	tel. 225-506:	Nabrežina tel
200-121. Se.sljan. tel 200 107: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271124.
/.NRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba /u zavarovance IN A M in ENPAS od 22. do ?. ute; telet štev. 732-627.
Danes, 30. t.m., bo v prostorih Dijaškega doma srečanje slovenskih medicincev. Toplo vabljeni!
C.N.A. - Tržaško pokrajinsko združenje obrtnikov vabi obrtnike, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 30. marca; ob 20. uri glede norm, ki stopijo v veljavo s 1. aprilom 1979 za uskladitev sistema IVA z normative EGS. Sestanek bo v So-ščevi hiši na Proseku za vse kategorije obrtnikov.
Prispevki
V	počastitev žlahtnega spomina Romana Klabjana, dobrega in pravičnega moža, daruje odvetnik dr. Jan Godnič 100.000 lir za PD Valentin Vodnik.
V	spomin na Romana Klabjana darujejo Milan Lovriha 10.000, Rado Lovriha 10.000, Zdravko Lovriha 5.000, Pavel Pouh 10.000, Just Žerjal 10.000, Drago Ota 15.000 in Valter Mokor 10.001) lir za ŠD Breg.
Mali oglasi
NUJNO iščemo sdnarje - sobarice s priporočili za daljšo sezono (do 5. novembra); zaželeno znanje nemščine. Zelo dobra plača. Hotel «Schloss Korb» - Appiano, Bočen, tel. 0471/52-199.
PRODAJAM «Pilotino» z motorjem Evinrude 20 KM. Telefonirati na (0481) 5400 ali 2845 med delovnim časom.
RENAULT 12 TS - letnik ’76, odlič no ohranjen, z vgrajeno plinsko napeljavo prodam po ugodni ceni. Telefon 226408.
KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki je ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumi jasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem.
DOLINSKI OBČINI prodajam zemljišče 5.000 kv. m. Možna zazidava kmečke hiše. Telefonirati od 15. ure dalje na tel. 231868.
IŠČEMO v najem stanovanje Ro jan - Greta - Barkovlje. Telefon 418713 od 19. do 21. ure.
FIAT 124 letnik '74 v dobrem sta nju ugodno prodam. Telefonirati (040) 52277.
ŠTIRIČLANSKA družina na Prose ku išče enkrat ali dvakrat dnevno od 8. do 12. ure ali po dogovoru osebo za pomoč pri hišnih delih v modernem stanovanju. Ponudbe pod šifro «Poštenost*.
V DOLINSKI občini prodam dvosobno stanovanje. Telefonirati na št 812489, v večernih urah.
NEMŠKO KOZMETIKO «Olga Tsche cliovva* dobite na Opčinah v Par fumeriji - Kozmetiki «90». Do 28 marca darilo — dežnik za cenjene odjemalke.
PRIPOROČAMO Vam kreme, lotio ne, šminke 1. parfenu japonske firme »Shiseido Parfumerija Kozmetika «90" Opčine.
PRODAM smuči »Elan MC», dolžina 210 cm — Tel. 416568 v popoldan skih urah
ODBOR ljudskega ooma iz Križa išče novega najemnika za gostilno
UGODNO prodani trisobno prazno stanovanje Altura Tel.: 227372
PRODAM mol orno kolo «duoati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na Ste vilko 200407
IUKFBOX «AMI» v dobrem stanju
450.000	lir. prodaj bar »Canari no» na Opčinah.
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKUUČENA) 29. MARCA 1979
Povrtnina	Min.	Maks.	Prevl.		Min.	Maks.	Prevl.
Česen	1000	2300	1500	Jabolka			
Cvetača	700	800	700	delišes I	518	690	633
Zelje				Jabolka			
(glavnato)	345	518	403	jonathan	403	518	460
Cikorija	720	960	900	Hruško			
Radič rdeč Radič zelen	1440 840	1800 1440	1800 1200	lil U o li v abate F. I Hruške kaiser I	863	1035	978
Gobe (kult.) Solata	1000	1400	1200		288	460	403
endivija	420	660	600	Hruške	403	518	460
Krompir bea	200	220	220	passacras.			
Zelena				Pomaranče			
paprika	1495	1725	1610	taroki I	748	978	863
Paradižniki	518	748	690	Pomaranče			
Zelena	400	600	500	svetle	403	518	460
Špinača	480	780	600	Limone I	403	575	518
Sadje				Mandarine I	805	1380	978
Banane	935	1100	1045	Grenivke	440	530	495

Včeraj-danes
OB RAZPRAVI O OBČINSKEM PRORAČUNU GORKE
PRIPRAVE P. D. cBRIŠKI GRIČ*
Vedno več filozofije «odprte meje» v političnih in gospodarskih krogih
Tudi letos v Števerjanu prvomajske prireditve
Zastopniki števerjanskega društva so se o programu pogovorili z odborom SPZ
V razvoju obmejne trgovine in industrijske kooperacije vidijo izhod iz sedanje gospodarske krize - Bojazen za industrijo, več zaleta obrti, trgovini in kmetijstvu
V	sedanji proračunski razpravi v goriškem občinskem svetu je važna in istočasno zanimiva korenita pre-osnova gledanja na razvoj Gorice in njenega področja, ki je tesno povezana z dobrim razvojem ob meji in konkretnim izvajanjem osimskega sporazuma. Gre za novo filozofijo odprte meje, ki ni bila doslej popolna domena birokratske kaste, ki je vodila Gorico vso povojno dobo. Naraščanje obmejnega prometa v zadnjem letu in dobesedni naval Jugoslovanov v Gorico sta podlaga za to novo obmejno miselnost.
Odraz te miselnosti najdemo tudi v letošnjem poročilu odbora, ki je uvod finančnemu delu občinskega proračuna. Tu je podčrtano izredno povečanje tovornega prometa v zadnjih desetih letih. O tem smo v našem listu že poročali, prav pa je da vsaj nekaj teh podatkov ponovimo. 27.000 tovornjakov je prečkalo državno mejo v 1. 1969, 63.317 pa v letu 1978. V istem razdobju se je od 574.854 ton prevoženo blago povečalo na 1.520.941. Zaradi tega bo. zavzelo veliko važnost tovorno postajališče Štandrež-Vrtojba, posebno potem, ko bo zgrajen tudi avtocestni priključek na jugoslovanskem ozemlju od Vrtojbe do Razdrtega. Povečal se bo tudi promet na avtocestnem priključku Vileš-Gorica, ki ga je sedaj zelo malo.
V	okviru osimskega sporazuma bo treba najti poleg trgovskih tudi industrijske oblike kooperacije med tovarnami na področju Gorice in Nove Gorice. Za to se bodo morali zavzeti v prvi vrsti gospodarstveniki. Z naše strani lahko ugotovimo, da se za tako industrijsko kooperacijo že nekaj let zavzemajo Jugoslovani, da pa so doslej bili deležni le lepih in soglasnih besed, konkretnih pobud pa ni bilo. Gorica pa bo morala bolj izkoristiti položaj na meji, če . noče propasti. Poleg industrijske pa imamo nadaljnje možnosti za razvoj tudi na področju prevozov in trgovine na drobno. To kljub temu, da je Gorica že nasičena s trgovinami, da imamo eno trgovino vsakih 41 prebivalcev, da je trgovina razdrobljena, saj je v 97 odstotkih trgovin manj kot pet ljudi zaposlenih. To pomeni, da je trgovina zelo živahna, ne more pa taka razdrobljenost ustvariti nekaj večjega, bolj privlačnega. Zaradi te razdrobljenosti imamo v Gorici zelo visoke prot dajne cene, včasih višje od onih, ki jih beležijo v nekaterih drugih italijanskih mestih. To zlasti pri živilih*
Kritično je tako v Gorici kot v pokrajini vprašanje industrije. Iz poročila občinskega odbora ugotavljamo, da se zaradi tega niža tudi število prebivalstva. V zadnjem letu je Gorica izgubila tri odstotke svojega prebivalstva. Zmanjšalo se je tudi število aktivnih prebivalcev, saj je 22 odstotkov, občanov starejših od 60 let, veliko je tudi upokojencev, ki nimajo še 60 let.
Še vedno tvori kosmati dohodek industrijskih dejavnosti v goriški občini 40 odstotkov. Vendarle obstajajo upravičene bojazni za naj večjo tovarno v Gorici, za podgorsko predilnico, kjer je že gotovo, da se bo število zaposlenih znižalo, upanje pa je še, da bi se tovarna obdržala. V pokrajinskem merilu se je lani število ur dopolnilne blagajne povečalo v primerjavi s prejšnjim letom
Čeprav z dokajšnjo zamudo, se bo na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki je napovedana za četrtek, 5. aprila, začela razprava o triletnem finančnem in razvojnem načrtu dežele. Glavne smernice tega dokumenta bo na seji obrazložil podpredsednik deželnega odbora Coloni, v naslednjih dneh pa bodo dokument preučili na dveh ločenih sestankih, in sicer s predstavniki krajevnih uprav ter predstavniki strokovnih združenj delodajalcev in sindikatov. Na osnovi teh srečanj bo pokrajinski svet nato izdelal poseben dokument z morebitnimi popravki oziroma dopolnili k deželnemu načrtu.
Take so namere pokrajinske u-prave, vprašanje zase pa je, če bo dežela znala in hotela prisluhniti predlogom oziroma kritikam ter ali bo za upoštevanje slednjih sploh dovolj časa na razpolago. Znano je namreč, da je dežela pripravila o-snutek razvojnega in finančnega načrta bolj na osnovi lastnih kri torijev, kakor ob upoštevanju predlogov krajevnih uprav, vključno pokrajin. Polog tega pa prihaja osnutek načrta v razpravo s precejšnjo zamude, takorekoč v zadnjem trenutku
O takem zadržanju deželne uora-ve je bilo slišati v pokrajinskem svetu že precej kritik, saj gre navsezadnje za nadaljevanje dosedanje prakse družbenega in gospo darskega usmerjanja brez upošte vanja in posvetovanja s krajevnimi upravami. Prav sodelovanja pa je primanjkovalo pri sestavi osnutka gospodarskega in finančnega razvoja.
od 1.300.000 na 2.000.000 ur. Prav tako v pokrajinskem merilu je industrija izgubila v osmih letih 1.200 delovnih mest. Šlo je v največ primerih za tiho nižanje števila zaposlenih, tako da niso upokojenih nadomeščali. Najhujši je položaj v gradbeništvu, kjer se je v osmih letih število zaposlenih zmanjšalo kar za 47,5 odstotka.
Drugače pa je s položajem v obrtnih dejavnostih. Tu se je število 'zaposlenih v zadnjih osmih letih povečalo od 2198 na 3160. Podatek se nanaša na vso pokrajino. Zato so tudi v novem regulacijskem načrtu v Gorici pripravili več področij za gradnjo obrtnih delavnic.
Seveda ni izvzeto kmetijstvo. O tem je v teku anketa, ki jo pripravlja neko strokovno podjetje. O izsledkih te raziskave bo govor na občinski kmetijski konferenci, na katero bodo povabili vse gospodarske sile.
Spor zaradi družinskih posvetovalnic
Zastopniki komunistične partije v goriškem zdravstvenem konzorciju so protestirali, ker so se demokrist-
Občni zbor združenja za zaščito zemlje ter etnične in socialno-gospo-darske strukture štandreža, bo v četrtek, 5. aprila. Tako so sklenili na zadnji seji upravnega odbora o-menjenega združenja, v torek zvečer, na kateri so obravnavali tudi nekatera druga vprašanja v zvezi z gradnjo cestnih in drugih infrastruktur na območju tega kraja, kako:;. tudj, ugovore k spremembam regulacijskega načrta. Sejo je vodil predsednik upravnega odbora združenja, Viljem Zavadlav, k‘i je najprej poročal o poteku zapletenega postopka za izplačilo odškodnine s strani podjetja ANAS lastnikom zemljišč, kjer je bila speljana povezovalna cesta št. 56. Delo je precej zamudno, ker je neposredno prizadelo nad 40 lastnikov, oziroma obdelovalcev in ker se zahteva pred izplačilom odškodnine, točna (dokumentacija o lastništvu ter o položaju kmetovalcev oziroma obdelovalcev. Nekaj je tudi narobe pri meritvah in ugotavljanju dejansko zaseženih površin, zato bo v prihodnjih dneh najbrž potrebno ponovno ugotavljanje dejanskega stanja.
V drugi točki dnevnega reda je bil govor o zaseženih zemljiščih na območju obmejnega postajališča. Čeprav bosta kmalu potekli dve leti, odkar so stekla gradbena dela, še ni povsem jasno, kakšno odškodni-
Izdelava organskega razvojnega načrta za deželo je v tem trenutku izredne važnosti, saj mora tak dokument upoštevati tudi možnosti, ki jih na področju industrijskega sodelovanja gradnje infrastruktur itd. odpira osimski sporazum. Pri opredeljevanju vloge dežele kot mostu med dvema velikima družbenogospodarskima sistemoma, med Evropsko gospodarsko skupnostjo in podonavskimi deželami, pa bi bilo zgrešeno zanemariti ali povsem žrtvovati obstoječe družbeno gospodarske «minisisteme». Tako stališče sta potrdila na nedavnem posvetu v Trstu o uresničevanju gospodarskega dela osimskih dogovorov, tudi pokrajinski odbornik Tomat in svetovalec Poletto, ki predseduje komisiji za izvajanje vprašanj v zvezi z osimskim sporazum.
Na četrtkovi seji pokrajinskega sveta bo moral pokrajinski svet nadalje ratificirati kakih dvajset skle pov ožjega odbora. V dnevni red je vključeno tudi vprašanje o pristopu pokrajine v konzorcij za četrto prometno območje, o čemer bi morali razpravljati že na seji nred samim začetkom razprave o proračunu.
Naj iz obsežnega dnevnega reda opozorimo še na dve točki. Tako naj bi pokrajinski svet, takoj za poročilom Polonija, razpravljal o dokumentu, ki ga .je predložila socialistična svetovalska skupina glede pobud ob letošnjih volitvah v evropski parlament, ter na točko, ki predvideva prispevek za spomenik pred tržiško ladjedelnico.
janski člani v tem konzorciju odstranili v trenutku, ko je bilo treba pričeti, na seji dne 24. marca, razpravo o družinskih posvetovalnicah. Odstranili pa so se, ker je bila takrat na seji prisotna laična večina in ne bi demokristjanom uspelo izglasovati nekaterih popravkov predloženemu osnutku pravilnika, zlasti v zvezi z imenovanjem verskega referenta. Komunisti obsojajo to inte-gralistično početje krščanske demokracije.
Promet na ronskem letališču poteka skoraj normalno
Stanje v letalskem prometu na deželnem letališču v Ronkah se je zadnje dni skoraj povsem normaliziralo. Tako sta včeraj redno prispeli letali iz Rima in Milana, redno sta potekla tudi poleta iz Ronk v omenjeni smeri.
Nekaj težav je le pri vkrcanju števila potnikov. Namesto 120 mest, kolikor je predvidenih v letalih DC 9, dovolijo vstop samo 50 potnikom. Priporoča se torej pravočasna rezervacija.
no namerava goriška občina izpla čati. V teku je sicer razlastitveni postopek, vendar imajo lastnik; možnost, da Se izrečejo za poravnalni dogovor. O tem vprašanju bodo dokončno odločili na občnem zboru.
Na seji je bil govor tudi o avto-portu. Stališče združenja je glede te ga ostalo nespremenjeno, štandrež-ci nasprotujejo lokac ji tega objekta na področju JeremLišča, jp.p/e,-dllagajo, kakor so napravil; v ugovoru k spremembi regulacijskega načrta, naj se zgradi na zemljišči), letališča. Razlogov za to je več kakor dovolj, seveda, če jih bodo o-dločujoče politične sile hotele upoštevati. Kmetijstvu bodo za zmeraj odvzete še zadnje tej dejavnosti namenjene površine na področju Štandreža, težko bo prizadetih 40 prebivalcev, od katerih vsaj polovica živi izključno od kmetijstva, drugi pa se s to dejavnostjo ukvarjajo postransko. Kam jih bodo izselili in kakšno zaposlitev jim bodo nudili? Saj je znano, da goriška občina nima razpoložljivih zemljišč, ki bi jih lahko dala v zameno.
Glede ugovorov k spremembam regulacijskega načrta naj navedemo, da jih je bilo na območju štandreža predloženih okreg 20. Nekatere je predložilo združenje, oziroma krajevna konzulta, druge pa posamezniki. Naj omenimo le nekaj takih, ki zadevajo koristi celotne skupnosti. Tako je bil vložen predlog, naj bi industrijsko cono odmaknili od Štandreža in to preko povezovalne ceste št. 56, nadalje naj bi povezavo med državno cesto št. 55 in 56 blizu pokopališča uredili tako, da ne bi porušili nekaterih hiš (dveh ali treh) na tem območju. V razpravo so poleg predsednika Viljena Zavadlava posegli še Valter Reščič, predsednik rajonske kormilte, Vladimir Zavadlav, ki je tolmačil zaskrbljenost prebivalcev na Jeremi-tišču, Damjan Pavlin in nekateri drugi.
Ob koncu je bil govor še o izpeljavi občnega zbora, ki bo, kakor smo že uvodoma zapisali, prihodnji četrtek.
Danes stavka kmetijskih delavcev
Danes stavkajo ves dan delavci v kmetijstvu. Zavzemajo se za novo delovno pogodbo v vsedržavnem merilu. Doslej so z delodajalci imeli nad 109 ur pogajanj, ki 'niso rodila rezultatov, je rečeno v sindikalnem letalcu V okviru te splošne stavke bo danes ob 9. uri v Fossalonu pokrajinska manifestacija kmetijskih delavcev.
• Drevi, ob 20. uri bo v sekciji KPI A. Spazzapan pogovor o vprašanjih spolne vzgoje in zdravstvenih posvetovalnicah. Prireja ga krožek FGCI v Gorici, govorili bosta prof. Gianna Pirella in Anna-maria Buso.
Sindikalni sestanek v bolnišnici
Novi predsednik upravnega sveta goriške splošne bolnišnice inž. Giuseppe Agostinis je prejšnji dan povabil na pogovor člane sindikalnega zastopstva CGIL, CISL, UIL v bolnišnici. Inž. Asostinis, je rečeno v tiskovnem poročilu pravnega sveta bolnišnice, je dejal, da bo moč rešiti vsa odprta vprašanja v tem velikem kompleksu le s stalnim so delovanjem med upravo in osebjem. Enakega mišljenja so bili sindikalni
Naša prosvetna društva se že pripravljajo na poletne praznike. Prvi tak praznik bo 1. maja, po že ustaljeni tradiciji, v Števerjanu, v priredbi takmajšnjega prosvetnega društva «Briški grič*. O tem so se zastopniki tega društva pogovorili prejšnji večer z odborom Slovenske prosvetne zveze v Gorici. Izdelan je bil program te prireditve, ki bo trajala več dni. Za čela naj bi se 28. aprila z odprtjem tradicionalne vinske razstave, naslednji dan, v nedeljo, 29. aprila, pa bodo nastopili pevski zbori. V ponedeljek zvečer bo na sporedu ples. Osrednja prireditev pa bo v torek, 1. maja, popoldne s tradicionalnimi govori na Trgu svobode in z večjo prireditvijo v Dvoru. Tu bo s celotnim programom slovenskih in jugoslovanskih plesov nastopila folklorna skupina »Karavan-ke» iz Tržiča na Gorenjskem. Sestavlja jo 40 elementov, v Gorici je že bila lani septembra ob priliki mednarodne folklorne parade. Prvomajska števerjanska prireditev se bo nadaljevala konec tedna in v nedeljo, 6. maja, bodo imeli mladinski dan. Vsak večer bo tudi ples z domačim ansamblom.
Na istem sestanku odbora SPZ so sklenili, da bodo imeli sestanek z včlanjenimi društvi. Tak sestanek bo prihodnji teden z novoizvoljenim odborom foto krožka «Skupina 75». Govor je bil tudi o nameravanem obmejnem srečanju; na katerem
zastopniki. V zvezi s tem so sindikalisti dali vso podporo notranjemu svetu delegatov. Istočasno je bilo rečeno, da je treba, na najboljši način pričeti z izvajanjem zdravstvene reforme.
Podaljšan za eno leto rok za sestavo knjig za slovenske šoje
Deželni šolski nadzornik je lani julija izdal razpis o sestavi devet knjig za potrebe slovenske strokovne šole v Trstu. Knjige je bilo treba izročiti do 30. junija 1979. Ta rok je bil podaljšan do 30. junija 1980.' Medtem so dvignili tarifo za sestavo knjig. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na šolskem skrbništvu.
Šahovsko srečanje v nedeljo v Gorici
V	veliki dvorani UGG bo v nedeljo, 1. aprila, s pričetkom ob 9.30, mednarodni šahovski turnir slo vensko-italijanskega prijateljstva, na katerem bo sodelovalo trinajst šahovskih ekip z našega obmejnega področja; tem se bo pridružila še ena šahovska ekipa iz Celovca. Omenjene ekipe se srečujejo vsako prvo nedeljo v mesecu izmenično v raznih krajih. V tej sezoni so srečanja bila v Portorožu. Trstu in Mostu na Soči.
Na prvem mestu lestvice se sedaj nahaja tržaško društvo Socie-ta Scacchistica triestina, v kateri igrajo mojstri Filipovič, Rupeni in Olivotto. Sledijo na lestvici ekipe iz Pirana, Vidma, Nove Gorice in Kopra. Goričani so predvsem po zaslugi mojstra Lakoviča na devetem mestu, potem ko so bili po prvih tekmah na repu lestvice.
V	vsaki ekipi je šest tekmovalcev. Na goriškem srečanju bo torej sodelovalo 84 šahistov. Za ljubitelje šaha bo torej veliko paše za oči, saj bodo prisostvovali igri najboljših šahistov iz naše dežele in sosednega jugoslovanskega področja. Tekme se bodo nadaljevale tudi popoldne, od 15.30 dalje.
Razna obvestila
Na sedežu CGIL v Gorici bo v torek, 4 aprila, ob 16. uri sesta nek članov šolskega sindikata CGIL. Prisotna bosta tudi' deželni tajnik Tranquilli in vsedržavni tajnik Rescagni.
Izleti
Slovensko planinsko društvo sporoča, da bo smučarski avtobus v nedeljo, 1. aprila, odpeljal po sledečem urniku: ob 6.30 s Korna, ob 6.35 iz Štandreža in ob 6.40 iz Sovodenj. Priporoča se točnost.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na prvi družin ski izlet, ki bo 22. aprila. Obiskali bodo zadružno klet v Vipavi, izvir Vipave ter druge zanimivosti. Zvečer družabno srečanje v hotelu Planika v Ajdovščini. Prijave sprejemajo do oddaje vseh razpoložlji vih mest.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
miiM»iii«miimiiilniiiiiinm,n,IIIIH|||,|M|l|||f||||(|IIr||||II||||||||||(||||||||i|||(|||(|i|||l|||1|||IHIIIIIIIIMmill,l
KMALU BO STEKLA RAZPRAVA V POKRAJINSKEM SVETU
Kakšna bo vloga pokrajine v deželnem razvojnem načrtu
Zaskrbljenost, ker je bil osnutek načrta izdelan brez posvetovanja s krajevnimi upravami • Razprava naj bi se zaključila do srede aprila
PRIPRA VE NA OBČNI ZBOR ŠTANDREŠKEGA ZDRUŽENJA ZA ZAŠČITO IEMLJE
Prizadevanja za še bolj uspešno obrambo koristi vaške skupnosti
Občni zbor bo prihodnji četrtek, 5. aprila - Boj za priznanje pravične odškodnine za zasežena zemljišča na meji
naj bi nastopila društva, ki delujejo v občinah Doberdob, Sovod-nje in Števerjan ter ona v občini Nova Gorica.
Skupinska foto razstava v krožku C1FI
Po presledku nekaj mesecev prireja te dni fotografski krožek C1FI drugo skupinsko razstavo treh svojih članov. Kot je videti, imajo te prireditve namen nekakšnega trimesečnega preverjanja fotografske dejavnosti. V poštev pridejo po trije fotografi. Pokazalo se je namreč, da se *trojica» kot taka najbolj obnese, kamti vsakdo od treh ima dovolj prostora, da obsežno prikaže svoj ustvarjalni moment. Po drugi struni pa trije cobrazi» gledalca prijetno spodbujajo k bolj pozornemu opazovanju in primerjanju.
Trije fotografi torej: Sergio Mo-nai, Ervina Nemez in Gino Tam-balo. Najmlajši med temi je Sergio Monai. Prvič se je bil oglasil na jesenski razstavi. Od jeseni sem pa se mu je nabralo marsikaj novega. Predvsem izstopa tu njegova pozornost in ljubezen do narave, pravzaprav do tega, kar se o naravi vsakdanjemu očesu zdi naj-neznatnejše. Suh cvet m trepetajoče bilke trave napovedujejo zanimivo prodiranje v fotografsko govorico. Pereče je zaenkrat še vprašanje kompozicije, vidno pa že izstopa njegov temperament.
Ervina Nemez je v svojem iskanju manj homogena. Ponekod jo prevzemajo pretežno claboralorij-ska* vprašanja, in treba je reči, da so nekateri poskusi zares zanimivi (penasta figura), drugod pa se obotavlja pri že obrabljenih frazah. Osebnega temperamenta iz vsega tega eksperimentiranja pa še ne moremo razbrati.
Gino Tambalp je v trojici nedvomno najbolj izkušen fotograf. Je pa tudi najstarejši, in to razberemo že iz njegovega okusa, ki mu je lastno še nekaj «včerajšnjega». Najbolje obdela figuro. ki plastično izstopa. Izrazito «klasično* pa je tihožitje z vazami. V ostalem ni posebno dorečen (škoda še posebno za sicer len izrez *Na naši*!)
Vsekakor spodbudna razstava!
m. r.
Černigojeva pesniška zbirka nocoj v novogoriški knjižnici
V čitalnici ljudsko-pionirskega oddelka Goriške knjižnice Franceta Bevka bo danes, petek. 30. marca, ob 20. uri, predstavitev pesniške zbirke Franca Černigoja *Kru-šeči se sejalec*. Knjigo so predstavili prejšnji teden v Ajdovščini. Ob nocojšnjem srečanju z avtorjem v Novi Gorici bodo njegovo umetniško besedo predstavili reci-■ tatorji, dijaki šolskega centra za blagovni promet, o pesniš'• zbirki pa bo spregovoril tudi literarni kritik Denis Poniž.
• V prodaji je drugi zvezek revije »II Territorio*, ki jo izdaja Večnamenski kulturni center v Ronkah. Tokrat objavlja vrsto zgodovinskih, etnografskih in drugih člankov z ožjega tržiškega področja. V zvezku sta tudi sestavka dveh slovenskih avtorjev in sicer Karla Černiča in Pavla Strajna.
Gledališča
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo danes ob 11. uri še zadnjič uprizorilo v Verdijevi dvorani v Gorici delo Fedje Šehoviča Kurbe. Predstava je namenjena novogoriškim abonentom in sicer reda BP.
Kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »U piči grande avventura di Ufo Robot - Goldra-ke all'attacco».
VERDI 17.15—22.00 «L'ingorgo — una situazione impossibile*. A. Sordi, U. Tognazzi in M. Mastro-iarrni. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTOR1A 17.00-22.00 »Penetra-tion». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Visite a
domicilio*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Scontri stel* lari oltre la terza dimensione*.
Nova Carica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Kraljestvo mravelj*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Noč čednosti v javni hiši*. Madžarski film.
DESKLE 19.30 »Če skače slon čez plot*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel 29-72.
Esmmm
Ob 15-letnici smrti moža Viljema Nanuta daruje Angela Nanut 20 tisoč lir za prosvetno društvo Oton Župančič.
«Vdova Minka»z Reke jutri zvečer v Bazovici
Patronat KZ -1NAC svetuje
•	.. •	'."'V ..	'».V
Kmečka zavarovanka lahko plačuje tudi prostovoljne delavske prispevke
Prosvetno društvo «Lipa» iz Bazovice bo imelo jutri, v soboto, 31. t.m., ponovno v gosteh slovensko Kulturno prosvetno društvo »Bazovica* z Reke, v katerem se združujejo Slovenci, ki živijo in delajo na Reki. KPD »Bazovica* že trideset let uspešno deluje na Reki in ves čas nosi ime naše kraške vasi. Društvo «Bazovica» je bilo že večkrat gost bazoviškega prosvetnega društva in se bo tokrat predstavilo našemu občinstvu z veseloigro Cveta Golarja «Vdova Rošlinka*.
Brez varuhov in uradnih tutorjev ženska še ne sme v svet, kaj šele dg bi si drznila spreminjati ga po lastni presoji in podobi. Nesprejemljivi nauk narekujejo oblikovalci dogodkov prejšnjega tedna v Trstu, ki so v ospredje potisnili predvsem ugotovitev, da je enakoprav-j nost žensk v najširšem pomenu besede v Italiji še vedno zgolj ne-, osvojeno načelo.
Vzrokov za pesimistično oceno je I več, vsem pa je skupna značilnost, i da je zavračanje žensk kot enakopravnih partnerjev na vseh po-[ dročjih človeškega udejstvovanja i močno zakoreninjeno v moški iracionalnosti. Drugače si je težko raz-\ lagati neopravičljive izbruhe ne-: katerih predstavnikov najvišjih dr-! žavnih organov, kj so bili prej podobni krikom oblegancev v smrtni nevarnosti kot razsodnih zastopnikov živalske vrste «homo sa-pfens*.	i <
Vendar pa vsaka trditev zahteva dokaze, pred tem pa je treba š« na kratko obnoviti pravkar o-nienjene dogodke.
Kot je bilo verjetno kaj lahko uganiti, se nanašajo na dogajanje na tržaškem kazenskem sodišču in na izglasovanje novega, popravljenega deželnega zakona o družinskih posvetovalnicah.
O obeh je bilo precej poročanja, zato bomo podrobnosti izpustili.
Prireditev, o kateri je govor, spada med pobude' prosvetnega društva »Lipa*, ki se trudi, da bi oživelo kulturno-prosvetno dejavnost v vasi. Veseloigra «Vdo-va Rošlinka* je prijetno odrsko delo s petjem iin gorenjskimi plesi in zato smo prepričani, da bo navdušila občinstvo. Predstava bo v kinodvorani v Bazovici in se bo začela ob 20.15. Po predstavi pa bo družabni večer v Bazoviškem domu ob zvokih glasbenega tria KPD »Bazovica* z Reke.
Prejšnji torek je bil med obravnave tržaškega kazenskega sodišča uvrščen tudi proces zaradi posilstva France H., ki je storilca sama prijavila in nato še zaprosila Kolektiv za zdravje ženske, da ji stopi ob stran.
Potek celotnega dogajanja v sodni dvorani s svojim neverjetnim zaključkom je v izpbilici dokazal, da sta bila Francino nezaupanje in nezaupljivost do javnopravnih tolmačev reka »pravica je enaka za vse* več kot upravičeni.
Sodniki so sicer njej verjeli ter mladega storilca obsodili, vendar vse skupaj ocenili kot «nesrečni pripetljaj*, ki se sicer dogodi, a ga nikakor ne gre posploševati. Povsem nasprotnega mnenja so bile številne ženske, ki niso prišle na obravnavo iz sle po maščevanju a-li pa samo v dokaz solidarnosti s Franco, temveč, da bi z 'nastopom na procesu kot zasebna stranka dokazale, da je bilo nasilje nad Franco nasilje nad vsemi ženskami, ker se njim še zmeraj ne priznava pravica do polnega uživanja psihofizičnega počutja, kot same tolmačijo pojem «zdravje».
Ne samo, da sodniki niso osvojili teze Kolektiva za zdravje žensk in mu zato niso dovolili, da bi nastopil kot zasebna stranka v obrambo «specifičnih interesov žensk*, še celo pravico do golega spremljanja
Vpr.: «Sem še zelo mlada in sem se poročila pred nekaj leti. Prej sem tri leta delala v neki trgovini, po poroki pa sem morala zaradi otroka prekiniti svoje delovno razmerje. Mislim tudi, da se ne bom več zaposlila, ker bi to bilo zame preveč naporno,
tiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiniiiiu
Baritonist Pearson in pianist Specchi v Rossettiju
Navdušen aplavz maloštevilne publike je bila zaslužena nagrada za črnskega umetnika, baritonista Wil-liarna Pearsona, ki je prejšnji ponedeljek, 26. t.m., gostoval v gledališču Rossetti s pianistom Ales-sandrom Specchijem za Tržaško koncertno društvo.
Baritonist, ki je nastopil pred kratkim v Milanu z velikim uspehom, se je v Trstu predstavil s programom, ki je obsegal samospeve Mauricea Ravela (iz zbirke Don Quichotte d Dulcinče), Johannesa Brahmsa, Richarda Straussa, Charlesa lvesa ter izbor spiritualsov.
Ob čisti Pearsonovi dikciji, njegovem mehkem glasu in izredni mu-zikalnosti pa sem imel vtis, da je bil pianist Alessandro Specchi, ob zanesljivi tehniki, le nekoliko pretrd in mogoče Uidi preglasen, tako da je klavir večkrat prekrival (in ob tem tudi motil) intimnost glasbene govorice, ki jo je skušal pevec podajati, zlasti v samospevih zelc liričnega prizvoka Boljše sta se umetnika odrezala v drugem delu, kjer se je mogoče kompozicijski stil ameriškega skladatelja Charlesa lvesa bolj prilegal Specchiju, ki tako dopustil Pearso-nu, da je dosegel zavidljive rezultate, zlasti v liričnem samospevu Songs My Taught me, ali pa v Ive sovi preaelavi spiruuala In the Mor-ning, kot tudi v dramatično oblikovanem Walking.
William Pearson pa je navdušil publiko z izborom spiritualsov, ki so izzveneli stilno, oblikovano in interpretativno brezhibno.
procesa so ženskam odrekli.
Na proteste žensk, da bi zapustile sodno dvorano, so nastopili organi javne varnosti, ki so kmalu nato kar v dvorani aretirali sociologinjo Gianicheddo, češ da se je «krčevito zoperstavljala* zastopnikom javnega reda in jo po hitrem postopku obsodili na pet mesecev ječe pogojno.
Tako se je proces, na katerem so ženske hotele predvsem opozoriti na dejstvo, da je. ženska še zmeraj odkrito ali prikrito žrtev nasilja različnih oblik, končal kar z dvema obsodbama — v svoji končni odločitvi so tako sodniki izenačili posiljevalca in osebo, ki je terjala pravico za žrtev nasilja, dejansko za samo sebe in vse ženske.
«Ne samo, da je za nekatere samo po sebi umevno, da je ženska še vedno tarča nasilja, tudi upreti se temu ne bi smela* — je bil kasnejši, že umirjenejši komentar velikega števila žensk, ki so v torek prišle na kazensko sodišče in ki prav zaradi neopravičljivega razpleta dogodkov prirejajo danes popoldne protestno manifestacijo, kjer bodo svoje stališče z odločno obsodbo podrobneje utemeljile.
Prav tako je za marsikaterega političnega predstavnika samo po sebi umevno, da ne bi smela ženska o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo prvenstveno njo, javnoprav-
predvsem pa bi izgubila ves dan in praktično sploh ne bi videla družine. Vendar pa ne bi hotela izgubiti ta leta dela in da bi nekega dne ostala brez vsake penzije. Mislila sem., da bi se lahko vpisala v kmečko, vendar pa ne znam, če bi mi šteli prejšnja leta. Kaj mi svetujete? Katero pot naj uberem. da si zagotovim pravico do penzije?» Z. H.
Čeprav ste še mladi, kot sami pravite, pa je povsem na mestu vaša skrb, da si pravočasno in pravilno uredite svoj zavarovalni položaj, da ne bi imeli na svoja stara leta neprijetnih presenečenj. Rešitev vašega primera ne bo težavna
1.	Če se ne zavarujete pri nobenem pokojninskem skladu, lahko kot bivša zavarovanka pri splošnem obveznem zavarovanju plačujete prostovoljne prispevke, dokler ne dosežete skupne pokojninske dobe 15 let, kar bi vam zadostovalo za minimalno starostno pokojnino ob dopolnitvi 55. leta starosti. Edini pogoj za prepustitev k prostovoljnemu plačevanju je ta, da ni od prekinitve rednega delovnega razmerja ore-teklo več kot štiri leta (treba je uveljavljati vsaj eno leto prispevkov v zadnjih petih letih).
2.	če se zavarujete kot samostojna delavka, npr. kot neposredna obdeloValka pri kmečkem zavarovanju, kot sami omenjate, bi potrebovali za zadostitev minimalnim pogojem za starostno upokojitev še 12 let kmečkih prispevkov, ker lahko združimo in povežemo delavske in kmečke prispevke. Vendar pa bi imeli pravico do kmečke pokojnine šele od 60. leta starosti dalje.
3.	Obstaja pa še tretja varianta:	vzporedno s plačevanjem
kmečkega zavarovanja bi lahko plačevala tudi prostovoljne prispevke pri splošnem obveznem zavarovanju, torej bi bila nekako dvojno zavarovana. Tako bi pridobila pravico do minimalne delavske pokojnine s 55. letom, kmečke prispevke pa bi dodala na to pokojnino po 60. letu starosti.
no odločati. Očitno je, da tisti »velmožje* zagovarjajo praktično načelo, češ naj ženska vso svojo iznajdljivost in inteligenco uporabi samo ob osebnem primeru ali v ožjem družinskem krogu.
Drugače ne gre razumeti mnogih posegov krščanskodemokratskih predstavnikov v deželnem svetu in njihovih desnih sosedov, ki se načrtnega boja proti mazaškim splavom, odkritega načrtovanja in izvajanja spolne vzgoje ter smotrne uporabe in upravljanja družinskih posvetovalnic tako bridko in neznansko bojijo.
Dolga razprava v deželnem svetu o družinskih posvetovalnicah je razkrila še marsikatero iracionalno bojazen, neokusne rezultate zgrešene vzgoje, predvsem pa odločno voljo, da se zastopniki večinske stranke in večinskega prepričanja ne odpovedo niti trohici pridobljene oblasti.
O odkritem dialogu torej ni bilo sledu ne na sodišču ne v deželnem svetu, kjer je dejansko močnejši vsilil lastno voljo. Na račun ženske in njene odločnosti, da podob- ■ nega stanja ne namerava pasivno prenašati, pa so letele najrazličnejše krilatice. Med odločno najmilejše pa sodi: «Uboga ženska, kaj vse počenja, da bi se protivila naravnim zakonom!*
(bp)
Čeprav se zadnja rešitev zdi nerealna, pa bi verjetno najbolj u-strezala vašemu primeru. Vpis v kmečko zavarovanje je namreč obvezen za tiste samostojne delavce oziroma delavke, ki se pretežno in ročno ukvarjajo z obdelovanjem zemlje, ker bi v nasprotnem primeru šlo za «čmo delo*. Ne morete torej špekulirati, kot se včasih dogaja, da se ne bi vpisali v kmečko zavarovanje, čeprav izpolnjujete pogo-je. Če torej dejansko obdelujete svoje domače posestvo in je dovolj zemljišča za vpis v SCAU, morate čimprej regularizirati svoj položaj, ker bi v nasprotnem primeru tvegali finančno globo in bi morali plačati dvojno mero zavarovalnih prispevkov, kot lahko to zahteva SCAU za zakasnele vpise. V vsakem primeru pa vložite prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov.
Eva Ronay v galeriji «11 Tribbio»
Po dveletnem premoru se je znana tržaška slikarka Eva Ro-nay ponovno predstavila s svojimi barvno m kompozicijsko strogo geometrično zamišljenimi zasnovami platen. Tudi tokrat je Eva Ronay razstavila v znani središčni galeriji <11 Tribbio». Njena zadnja razstava je prav gotovo ena izmed najbolj kakovostnih in je obogatena z novo dodelanostjo oblik. Prvotna dvo-dimenzionalnost oblik prehaja tokrat v tridimenzionalni videz presenetljivo prijetne rahlo metafizično navdahnjene učinkovitosti poseganja v globino prostora danih oblik kroga in mnogokotnikov.
čeprav se razgledan obiskovalec razstave kmalu zave, kdo je avtor razstavljenih slik, so bile na tej razstavi slike s povsem novimi zamislimi in jih je Eva Ro-nay sedaj prvič predstavila tržaški javnosti. Gre za likovno bogatejše izpeljanke prvotnega o-snovnega razraščanja kroga in trikotnika, če so slednji nekoč ostajali po večini vklenjeni v krog. se je v sedaj razstavljenih slikah krog razklenili na svojem obodu in iz njega uhajajo, kot pri delitvi živih celic, razpleti med seboj povezanih oglatih likov, ki se perspektivno razraščajo v črno globino prostora ozadja.
Nekdanja statičnost njenega geometrijskega dojemanja oblik se je v teh novih delih umaknila bolj razvejani dinamičnosti razporeditve likov, ki pa kljub tej razvejanosti ostajajo v čudovitem ravnotežju kompozicij geometrično abstraktnih struktur. Te strukture se sicer povezujejo na nekdanje iz prejšnje dobe, so pa v bistvu povsem nove zaradi posrečenih novih obogatitev razmerij kroga in mnogokotnikov ter njihovih likovno • možnih povezav, tako da se nam vsiljuje misel, da jih je Ena Ronay ustvarila oziroma da jih ustvarja s pita-goravsko pobožnostjo.
Ostaja pa Eva Ronay pri tem vedno slikarsko pristna z izbranim poudarkom barve, ki izdaja izredno avtodisciplino izbire, kajti črna ozadja poživljajo vedno le plemeniti odtenki ene in iste barve, modrikaste, zelenkaste, vijoličaste in dalje vse do peščeno sive. Danes, ko opažamo. kako mnogi injormalni — abstraktni slikarji nekako bežijo ali se po-■ notno vračajo v kakršnokoli fi-gurativnost, izpričuje nova obogatitev geometričnih struktur v slikah Eve Uonay njen0 resnost v iskanju obtimalnih rešitev v hijeni slikarski ustvarjalnosti, v ustvarjalnosti, ki se je pričela s slikami ženskih aktov in urbanističnih razgledov.
OTROŠKA
KMEČKA
DOKLADA
Vpr.: »Moj sosed, ki je kmet kot jaz, je pred nekaj dnevi dobil po pošti formularje, da prosi doklado za otroke. Jaz pa tega nisem dobil, verjetno ker sem se vpisal komaj konec lanskega leta in me nimajo še v evidenci. Kaj moram storiti?» M. š.
INPS pošilja vsem kmetovalcem, ki so že prejšnje leto vložili prošnjo, mehanično obdelane obrazce, da lahko zaprosijo za otroško doklado. Ker ste se vi vpisali šele pred kratkim in ste torej «novinec», je razumljivo, da niste dobili obrazca. Zato se lahko zglasite v uradih našega patronata, ki vam bo posredoval predpisane obrazce. S seboj pa prinesite le družinski list, če o-troci nimajo še 14 let; do 18. leta starosti je treba priložiti tudi šolsko potrdilo, za polnoletne o-troke v breme pa je treba narediti ra občini nadomestno izjavo notarskega akta.
V	«Cartesiusu» Goričan grafik Virgilio Malni
Razstava. ki jo je v galeriji «Cartesius» pripravil Virgilio Malni, je pravzaprav ožji prerez preko 25 let dela znanega goriškega slikarja ih grafika, ki se je pred vojno izšolal v Benetkah in nam je znan že z raznih skupinskih razstav, pa tudi z neke osebne razstave, ki pa je časovno dokaj odmaknjena. Toda šele sedaj ga lahko bolje presojamo, predvsem zaradi njegove odlične grafične ustvarjalnosti. Ta se nam kaže v vseh možnih načinih odtiskavanja listov, začenii z litografijo in jedkanico, pa preko suhe igle in akvatinte do mnogim še neznanega «čmega načina».
V	tem. ostaja Malni mojster brez posnemanja zaradi težavne in dolgotrajne dodelave matric, ki so le ročno obdelane in torej brez jedkanja Tak trud pa se umetniško izplača, ker je edino tako mogoče doseči čudovito bar-žunasto mehke učinke vseh odtenkov sivin do globoke črnine zasnov, ki dajejo bolj videz slike kot pa grafičnega odtisa.
Razumljivo je torej, da polnost zasnov usmerja Malni ja v metafizično občuteno podajanje stvarnosti, ki je opazna na primer v listu «Čevljarjeve sanje», a tudi v listih s tihožitji keramike iz Apulije in podobnih, pa tudi v enostaimosti dveh rezin lubenice, ki lebdita v tajinstveni mehkobi sivin in črnin. Če so to njegova novejša dela, je njegov najstarejši list, iz notranjosti podeželske livarne, iz malone davnega 1950. lela, Malnija zanima celotna pojavnost njegovega okolja od ljudi do narave.
Mojster suhe igle gravira, podobno kot, naš vrhunski mojster grafike Božidar Jakac, svoje plošče pod prostim nebom pred izbranimi moiivi skal in samotnih borovcev. C d tod izvira tista neposrednost dela in tudi končnega dosežka, ki je prost kakršnekoli obrobne lepotnosti. V njih občutimo prikrito klimatsko-geološko dejavnost tisočletij, vtem ko nas borovec vrača v sedanjost.
Sicer pa Virgiliu Malniju zadošča tudi najbolj preprost predmet. na primer pipa, očala, likalnik ali kaj podobnega, da v njihovo upodobitev vnese del bit-nosti tistega, ki mu je la predmet služil.
Virgilio Malni se ni nikoli predajal likovnemu eksperimentiranju, kot mnogi. premnogi, ki so se, ko sta jim. moč in odločnost pošli, ponovno vrnili v stare kolesnice. On j c tradicijo dela poglabljal in dosegel svoj vrhunec prav v zanj tako značilnem «čr-nem načinu* gravure.
M. B.
ALEKSANDER ROJC
Ženska in njena stvarnost
Kaže, da brez varuhov in uradnih tutorjev ženska še dolgo ne bo smela v svet, kaj še, da bi ga po svoji meri gradila
tiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHniintiiiiiiiuimiimtimmmiiiiiiHiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz umetnostnih galerij
Hitlerjevi
dediči
IVO VAJGL ll.
Preiskava o napadu neonacistov na ekipo WDR je trajala več kot leto in pol. Klausa Hofffnanna so po vsega nekaj dneh procesa oprostili. Tabberta so zaradi žalitve države in prizadejani a telesnih poškodb obsodili na štiri mesece zaporne kazni — pogojno, Manfreda Boerma pa na sedem mesecev zapora zaradi nevarnih telesnih poškodba ki jih je prizadejal enemu izmed članov televizijske ekipe. Tudi to kazen so sodniki, kajpada, izrekli samo — pogojno!
Neposredno zvezo med starimi in novimi nacisti je v ZR Nemčiji mogoče ugotoviti na prvi pogled le redkokdaj. Odnos «tihe večine« prebivalstva do neonacistov na eni in do nacistov iz generacije, ki je sledila Adolfu Hitlerju na drugi strani, postane celota šele nekje v sferi Individualnega zaznavanja in v zavesti (največkrat samo posebno angažiranih) posameznikov. Vsaj za del mladih neonacistov v ZR Nemčiji trdijo, da jih je pripeljala na ekstremne pozicije življenjska stiska, prepričanje, ki jim ga je nekdo navrgel v trenutku brezizhodnosti, da jim lahko namreč samo “trda roka» zagotovi službo, obstanek v dirki za materialnimi dobrinami. Vsi, ki opazujejo zahodnonemško skrajno desno politično prizorišče, so si edini — neonacistična propaganda ima najširši odmev pri mladih nezaposlenih in tistih, ki nočejo prijeti
za delo. Kljub naporom bonske vlade, ki z reformo strokovnega izobraževanja in modernizacijo službe zaposlovanja poskuša rešiti osnovni življenjski problem velikega dela mlade generacije, ki se je znašla pred zaprtimi vrati, ni pričakovati, da se bo v naslednjih nekaj letih, ko bodo dozoreli za zaposlitev otroci iz številčno posebno močnih letnikov, položaj na tržišču delovne sile bistveno spremenil. Zahodnonemško gospodarstvo verjetno še vrsto let ne bo sposobno sprejeti sedanjega milijona nezaposlenih, med katerimi je delež mladih posebno visok. Tu se skriva nevarnost, da se vrste mladih skrajnežev utegnejo še okrepiti.
OBRAČUN S PRETEKLOSTJO — PO ŽLIČKAH
V bivšem esesovskem bunkerju v zahodnem Berlinu upravljajo Američani z arhivom, ki skriva okoli 100 milijonov dokumentov iz časa tretjega rajha. Že več kot deset let med Bonnom in VVashingtonom tečejo skrita pogajanja o tem, da bi kompleten arhiv, ki se trenutno še imenuje »Document center« prevzeli zahodni Nemci. Za mnoge “neprijetni« poslanec SPD Karl Heinz Hansen je lani ob tem času sprožil o «Document centru« razpravo v «Bundestagu». Postavil je provokativno tezo, po kateri naj bi bil osnovni razlog, zakaj Bonn tako dolgo okleva s prevzemom te ustanove, v bojazni, da bi utegnilo priti na dan marsikaj, kar nekaterim vodilnim za-hodnonemškim politikom ne bi bilo po volji... Isti razlog bi seveda lahko narekoval tudi takojšnji prevzem dokumentov, saj bi bili namesto v ameriških, v «pravih» rokah, to pa pomeni, da bi lahko nevarne dokaze spravili s poti. Kakorkoli že, bonska vlada je prav v zadnjem času, na vrhuncu živčne vojne o zastaranju nacističnih zločinov, dala vedeti, da so pogajanja o dokončnem prevzemu berlinskega centra še vedno v slepi ulici
r
NS KAMPFRUj
NSBflP
g Ete	<<ttf f&pAPs
| NSDA.P: j
K***
:sSrr"

>	•'••• i
*.....................

MRBOT : AUFHBEN!
NSBEP0RTT
! inf ■ctk*
is. c:
1r~s

— v.'.'
: trt,'L'
Nacistična svojat sc je raztepla po vsem zahodnem svetu, kjer so jo rade volje sprejeli in ji v določenih krogih pomagajo v tolikšni meri, da s svojo kriminalno propagando zasipa vso Zahodno Nemčijo
in da ni računati s tem, da bi ga Bonn prevzel v doglednem času. «Washington post« je spričo tega zapisal, da so bonski politiki izračunali, da lahko pogovore z
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.30	DNEVNIK
15.00	Tenis
17.10	Mala antologija;
Petruška, 8. del 17.35 Skrivališče
2. nad.: Naiven čarovnik
18.00	Argumenti
18.30	Kronike:
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja
19.20 Železna krona, 4. in zaključni del
19.45	Almanah in vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	G. Puccini: LA BOHEME Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim,
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Človek in zemlja
17.00	Barbapapa
17.05	Tolpa petih, TV film
18.00	Kmetijstvo in mladina
18.30	Iz parlamenta - DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.50	Dober večer z . . . Jet kvizom
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI
STUDIO
20.40	PORTOBELLO
21.50	Idee per VEuropa, I. del
22.50	Vremenska slika
Ob koncu DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	do 15.00 TV v šoli 17.20 POROČILA 17.25 La Fontainove basni
17.40	Dnevi z Gumbkom - otroška oddaja
18.10	Rock koncert
18.40	OBZORNIK
18.50	Pes, človekov prijatelj
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Zabavnoglasbena oddaja
21.00	šerif v New Yorku, serijski
22.10	TV DNEVNIK
22.45	Nočni kino: Angela Davis
Koper
19.50	Stičišče
20.00	Risanka 20.15 TV DNEVNIK
20.30	VOJNA MED SPOLOMA, film
22.10	Glasbeni nokturno
Zagreb
17.45	Magnet, otroška oddaja
18.45	Glasbena oddaja
20.00	Zabavnoglasbena oddaja
21.00	UFO načrt, serijski film
22.05	Latinska Amerika, dok.
ŠVICA
18.00	Program za mladino — Latinska Amerika
19.05	Jazz
19.35 Presenečenje, TV film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro |»o naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Zenska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Petkova glasba; 9.40 Disco mušic; 10.05 ‘Koncert sredi jutra; 10.30 Jezik za zobe!; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Z lestvice najpopularnejših motivov 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Iz operetnih partitur; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Letošnja revija «Primorska poje»; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Jugotonov express; 15.35 Postni govor; 15.50 Igra pianist Pino Calvi; 16.00 Mirko Mahnič: Slovenska dramatika med obema vojnama; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Po sledovih izumrlih živali;
18.20	Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bacil in njegovi sodobniki; 9.15 Orkester RTV Zagreb; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je ... ; 10.15 Edig Galletti; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kim, svet mladih; 11.32 Nove plošče; 12.05 Glasba po1 željah;
14.00	Kultura in družba; 14.10’Plošče; 15.40 Mini juke box; 16.00 Iz-letndkbdl&OSizLa Vera‘Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije na tekočem traku; 19.33 Crash; 20.00 Glasba in zvoki; 20.32 Živela nedelja; 21.17 Ansambel Harry Stoneham;
21.32 Simfonični koncert; 22.45 Ansambel Duška Gojkoviča.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranja glasba; 9.00 Radio anclVio; 10.00 Posebna oddaja Radia 1; 11.30 Najvidnejši predstavniki lahke glasbe; Sergio Endri-go; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.00 Jazz; 14.30 Lepo obnašanje; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.05 Miniaturna drama; 17.35 Plošče; 18.05 Glasbena oddaja z Mino; 19.35 Jazz; 21.05 Simfonični koncert.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15-11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri in solisti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.22 Naši umet-
l nikimladini poslušalcem; 14.30 Na-šf poslušalci čteštitajO' in’ pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.35 Glasbenj intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Moment mu-sical; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci; 20.00 Stop pops 20.
Horoskop
OVEN (od 21,3. do 20.4.) Izvrstne zamisli in nove perspektive, vendar se pazite pred pretiravanjem: Ljubosumni boste.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan ni najbolj primeren za ambiciozne osebe. Razočarana upanja, kar pa še ni razlog za maščevalne na-klcpc.
DVOJČKA (od 21.5, do 22.6.) Zelo dobro se boste prilagodili v spremenjenih pogojih. Pomagali boste prijatelju, kar bo utrdilo prijateljske vezi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite previdni, ker imate posla z zvito osebo. Ljubljeni osebi odkrijte vso resnico.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite se pred zahrbtnimi poskusi. Do onih, ki vas obkrožajo, pokažite razumevanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S pomočjo še neodkritih sil vam bo omogočeno premagati zapreko. Čustvena vprašanja skušajte rešiti z nenadnim ukrepom.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlične možnosti za večje in manjše pasle. Pokazali boste dokajšnjo objektivnost v odnosu do samega sebe.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Na napad tekmecev odgovorite s protinapadom. Ne prisluhnite nasvetom nekoga, ki ni iskren.
STRELEC (od 23.11. d0 20.12.) Od nekega današnjega srečanja utegnete imeti zelo pomembno korist. Ne bodite lahkomiselno zaupljivi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan nj primeren za večje finančne o-peracije. Idealna zamisel za rešitev nekega družinskega vprašanja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes se poslovne zadeve ne bodo razyijale najbolj ugodno. Skušajte se otresti osamljenosti
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če se vam zdi, da se zbirajo temni o-blaki, sprejmite nekatere ukrepe. Ne govorite preveč o svojih osebnih težavah.
Američani zavlačujejo najmanj še do leta 1990 tedaj bodo vsi funkcionarji Hitlerjevega “tisočletnega rajha«, ki bi jih lahko še poklicali na zagovor in ki se mogoče nahajajo na pomembnejših položajih v zahodnonemškem javnem življenju, že umrli.
Najbolj brizantna skrivnost “Document centra« je skoraj kompletna kartoteka članstva nacistične stranke, ki vsebuje podatke o okoli 10 milijonih nacionalsocialistov. Poleg tega je v orumenelih mapah še kakih 600.000 osebnih kartotek članov SA, 230.000 pripadnikov SS, med katerimi 60.000 SS oficirjev. Kartoteko so po koncu vojne našli na smetišču v bližini Miinchna vojaki 7. ameriške armade. V opuščenem bunkerju so se podatkom o članih NSDAP, SS in SA pridružili še akti vrhovnega strankinega razsodišča, glavnega rasnega urada in urada za naselitev, seznam zdravnikov, takozvani «dokazi o arijski rasi«, zasebna in službena pisma pripadnikov SS in SA, akti “ljudskih sodišč« in drugi dokumenti, ki se nanašajo na »najobčutljivejša« področja državne uprave in nacističnega strankinega aparata.
Gotovo je, da se ameriške vojaške oblasti teh dokumentov niso polastile zgolj slučajno, ampak da so se od vsega začetka zavedale tudi njihove uporabnosti. To kar so vedeli o vodilnih strukturah Hitlerjeve države, je Američanom omogočalo, da so izvajali pritisk na osebnosti, ki so imele dovolj razloga za strah, da bi se o njihovem prejšnjem življenju izvedelo kaj več. Nekdanji ameriški visoki komisar v ameriški okupacijski coni John McCloy, ki je pred kratkim umrl, je izjavil v intervjuju za BBC, da je bil v času hladne vojne večkrat prisiljen izpustiti na svobodo celo nemške vojne zločince. «To sem storil s stisnjenimi zobmi, ker mi nič drugega ni preostalo,« je pribil McCloy.
KOŠARKA
POKAL PRVAKINJ
VELIK USPEH C. ZVEZDE
Beograjčanke so včeraj v La Coruni v finalu premagale madžarsko ekipo BSE kar s 97:62
Crvena zvezda — BSE 97:62 (47:28)
CRVENA ZVEZDA - BEOGRAD: Markovič 2, Milosavljevič 30, Kovačevič 2, G. Vukmirovič, Mitič 4, Mrdjenovič, A. Vukmirovič 2, Djuir-kovič 30, Ba,canovič 12, Pekič 15.
BSE - BUDIMPEŠTA: Gabris, G. Nagy 4, Bogar 7, Fodor 8, Cziraky 13, Gajdan, Deak 8, Szabo 4, Tor-kovacs 10, Kovacs 8.
DELEGAT FIBA: David (Fr.)
SODNIKA: Albanesi (Italija) in Femandez (Španija).
Košarkarice Crvene zvezde so včeraj dosegle v La Coruni (Španija) doslej največji uspeh jugoslovanske ženske košarke. V velikem finalu prestižnega pokala državnih prvakinj so premočno premagale BSE lz Budimpešte in tako zagotovile «plavi» košarki še eno lovoriko.
Da bodo Beograjčanke slavile, ni bilo dvoma, vendar v podobnih tekmah pride večkrat do presenečenja. No, tokrat do tega ni prišlo, saj to zgovorno kaže končni izid. V prvih petih minutah igre je bilo stanje še izenačeno (10:10), nato pa je Crvena zvezda odločno pritisnila na plin in dosegla delni rezultat 31:9. Tu je bilo srečanja praktično konec, saj so bile Madžarke preslabe, da bi lahko premostile obrambo Beograjčank.
Nasprotno pa so Djurkovičeva, Mi-losavljevičeva in Pekičeva igrale odlično, moderno košarko, tako da so brez posebnih ovir in težav dospele do zasluženega naslova.
je končno začelo. Ekipa slovenskega liceja France Prešeren se je v svojem prvem srečanju spoprijela s študenti liceja Dante in kljub izredno okrnjeni postavi (zaradi šolskih izletov) žela visoko in prepričljivo zmago.
Prešemovci so dobro zaigrali in njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu, še kar dobro so prenašali žogo, točno zaključevali akcije; še posebej pa so se izkazali pod koši, kjer sta bila Vitez in Prašelj ob pomoči Benčine res neustavljiva. Nekoliko povprečnejša je bila obramba in prav igro v obrambi bo treba popraviti pred nadaljnimi težjimi srečanji. Vendar pa ne smemo pozabiti, da bo takrat ekipa popolna.
Meko
BERITE
“"UL J. 1 1
NAMIZNI TENIS
JUTRI IN V NEDELJ« V NABREŽINI
Res kakovostna udeležba na 6. pokalu Julijskih Alp
Prisotni bodo tudi nekateri ugledni predstavniki namiznoteniških zvez Italije, Slovenije in Koroške
V teh dneh potekajo mrzlične priprave na mednarodni turnir v namiznem tenisu za 6. pokal Julijskih Alp, ki bo jutri in v nedeljo v Nabrežini. Organizacijske podrobnosti so skoraj vse nared. Prijavilo se je še nekaj tekmovalcev, tako
VI.	POKAL	JULIJSKIH AL
VI.	COPP A	A L P 1 <a 1 U L J S
! . VI.	P »K 13	A L P € N JULI*
I:	nabrftiin« autUtft«. 313. * 1.A.I07*
i»7.................... ........

KOŠARKA
V 1. ITALIJANSKI LICI
JUGOSLOVANSKI POKAL
Bosna izločena
V	polfinalu jugoslovanskega košarkarskega pokala je prišlo do velikega presenečenja, Bosna je namreč v Sarajevu izgubila z Zadrom s 85:88 (44:39), pa čeprav je Deli-bašič igral dokaj dobro in je bil tudi najboljši strelec tekme z 31 točkami.
Zanesljivo je igral tudi Varajič (24). V vrstah Zadira sta bila boljša Skroče (25) in Popovič (21).
Na Reki pa je v drugem polfinalu Partizan po pričakovanju premagal domači Kvarner, in sicer z izidom 123:109 (60:62).
Kot običajno je bil najboljši na Igrišču Kičanovič, ki je dosegel kar 41 točk. V vrstah Kvarnera so dobro igrali Miličevič (26), Grabovac (23) in Poljak (21).
V	finalu bosta torej igrala Partizan in Zadar. Finalno srečanje pa bo 7. aprila v Nišu.
VATERPOLO
TURNIR PRIJATELJSTVA
Visoka zmaga Rečanov
Primorje — Triestina 13:1 (3:0, 3:0, 2:1, 5:0)
PRIMORJE:	Cubranič, Živkovič
2, Paravič 2, Pavlovič 1, Mihelčič 1, Bosner, Ogurlič 2, Nefat, Mari-nelli 4, Vukelič, Sabblič 1.
TRIESTINA: Vattovani, Bortolos-*i, Piccini, Maizen, Bartole 1, Pe-corella, Gavagnin, Coppola, Nobile, Favretto in Giovannini.
Včeraj sta se v tržaškem bazenu pomerili Primorje z Reke in domača Triestina v okviru Turnirja prijateljstva. Slavili so Rečani, ki so daleč najboljša ekipa tega tekmova nja. Turnir je za letnike 1963 in mlajše, nastopajo pa že navedeni moštvi, Edera iz Trsta, Udinese iz Vidma in Triglav iz Kranja. Tekmovanje je torej mednarodnega značaja; doslej edino odigrano tekmo Primorje - Triglav pa so seveda zmagali Rečani z 20:4.
O včerajšnjem srečanju ni kaj dosti povedati. Tržačani so bili preslab nasprotnik za fizično odlično pripravljene goste, ki so do gola prišli, kadar so hoteli.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Šest golov «plavih»
NOVI SAD — V okviru priprav na nedeljsko kvalifikacijsko tekmo v Nikoziji je jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala včeraj v Novem Sadu prijateljsko tekmo z domačo Slavijo.
«Plavi» so zmagali s 6:0 (1:0). Strelci: Vujovič, Krstičevič, Miro-ševlč, Savič in Bakota (2).
Derbi Hurlinghamu
Tržačani so premagali goriški Pagnossin po dokaj dobri igri - Pondcxter najboljši strelec - Ritossa presenetil
V	sredo so odigrali še dve kvalifikacijski srečanj' za finalni del evropskega prvenstva, ki bo leta 1980 v Italiji.
V	prvi kvalifikacijski skupini je Avstrija iztrgala v Bruslju zlata vredno točko v borbi za napredovanje. Pred 13 tisoč gledalci je Belgija povedla v 2' minuti z Van Der Evckenom iz 11-metrovke, Avstrijci pa so v 61. minuti remizirali z res lepim zadetkom »Španca* Krankla, ki se je tudi v tem srečanju izkazal kot izredno talentiran in nevaren napadalec.
V	četrti kvalifikacijski skupini je v Eindhovnu Nizozemska brez večjih težav s 3:0 (0:0) odslovila Švicarje in tako potrdila svojo kandidaturo za vstop v finalni del. Za Nizozemsko so bili uspešni Kist, Metgnd in Peters
KOŠARKA
NA MEDŠOLSKEM PRVENSTVU
Uspešen krstni nastop liceja «F. Prešcren»
Prešeren — Dante 74:49 (30:18)
Prvenstvo v košarki med trža škimi višjimi srednjimi šolami se
A - 2 LIGA
Hurlingham - Pagnossin 95:92
(54:50)
HURLINGHAM: Laurel 29 (15:23), Boston 20 (0:2), Bechini 14 (4:4), Meneghel 6, Scolini 6 (0:1), Forza 2, Ritossa 16 (4:4), Jacuzzo 2, Čuk, Pieri.
PAGNOSSIN: Pondexter 32 (4:4), Laing 12, Ardessi 6 (0:2), Premier 24 (8:8), Antonucci, Valentinsig 6 (2:2), Trucco, Bruni 12 (2:2), Cam-pestrini, Soro.
SODNIKA: Ciocca iz Milana in Paronelli iz Vareseja.
PM: Hurlingham 23:34, Pagnossin 16:18.
PON: Meneghel (30), Bechini (33), Laing (38), Premier (39), Ritossa
in Pondexter C4Q)....
Pagnossin je v Trstu zamudil zadnjo priložnost, da bi se uvrstil med četverico ekip; , ki bodo napredovale v A-l ligo. Tržačanom pa je po nekaj letih spet uspelo premagati svoje tradicionalne nasprotnike. Tekma je bila že od vsega začetka izredno dinamična, domača ekipa pa je po zaslugi Ritosse in Bostona takoj visoko povedla, nato je Pagnossin s koši Premiera in Pondexterja (ta je bil nedvomno najboljši mož na igrišču) pričel manjšati razliko.
V uvodnih potezah drugega dela so Goričani celo povedli, ni pa jim uspelo oddaljiti se od nasprotnikov. Tako je bil izid dalj časa zdaj v korist ene zdaj druge ekipe, v zaključnih trenutkih pa je bila domača peterka prisebnejša: Laurel si je spretno nabiral proste mete, na nasprotni strani pa je Laing nekajkrat zaporedno zgrešil.
Nazadnje bi še omenili ponovno nešportno vedenje dela tržaške publike, ki pa je tokrat dosegla višek nešportnosti in slabega okusa. IZIDI 24. KOLA
Acentro - Manner	130:119
Hurlingham - Pagnossin	95:92
Jolly - Postalmobili	94:83
Pintinox - Bancoroma	65:68
Mobiam - Superga	92:89
Eldorado - Rodrigo	98:85
Šarila - Juvecaserta	102:88
LESTVICA
Eldorado 32, Superga in Jollyco-lombani 30, Pintinox 28, Pagnossin, Mobiam in Bancoroma 26, Hurlingham in Postalmobili 24, Juvecaserta in Šarila 20, Rodrigo 18, Acentro 16 Manner 14.
PRIHODNJE KOLO (1. 4.)
JoIly - Šarila, Manner - Mobiam, Bancoroma - Hurlingham, Postalmobili - Acentro, Rodrigo - Pintinox, Pagnossin - Eldorado, Juvecaserta - Superga.
A -1 LIGA IZIDI 24. KOLA
Harrys - Mecap	97:99
Emerson - Sinudyne	68:87
Arrigoni - Xerox	85:71
Mercury - Perugina	94:88
Canon - Scavolini	84:74
Chinamartini - Gabetti	91:92
Billy - Antonini	88:87
LESTVICA
Emerson 36, Sinudyne 32, Billy 30, Arrigoni in Gabetti 28, Perugina 26, Xerox in Chinamartini 24, Antonini 22, Scavolini in Canon 20, Mecap 18, Harrys in Mercury 14. PRIHODNJE KOLO (1. 4.) Canon - Mercury, Sinudyne - Har-rys, Gabetti - Billy, Antonini - Arrigoni, Xerox - Emerson, Perugina -Chinamartini, Mecap - Scavolini.
Marko
Trener goriške reprezentance G. Marson je za to srečanje sklical naslednje igralce: Ivana Ples ničarja, Venčka Devetaka, Stanka Radikon, Milan Gomišček, Fabjan čeudek, Flavio Marvin (vsi Juven-tina), Sandi Gergolet, Bruno Šuligoj, Gabrijel Ferfolja, Silvan Pahor, Karel Ferfolja, Lucjan Fran-dolič, Klavdij Ul jan (vsi Mladost), Egon Petejan. Marko Butkovič, Bruno Marsom, Robi Costantini in Silvan Florenin (vsi Sovodnje).
P. R.
V prijateljski nogometni tekmi Slavonski Požegi je zagrebški Dinamo včeraj premagal Slavonijo s 4:1.
da bo število nastopajočih res veliko. Po zadnjih podatkih bo v Nabrežini nastopilo skoraj 170 igralcev iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Svojo prisotnost na tem tekmovanju je potrdil tudi jugoslovanski pionirski prvak Rok Kadak iz Ljubljane, ki se je tako odpovedal nastopu na državnem mladinskem prvenstvu v Čoki, kar kaže na važnost mednarodnega turnirja za ta pokal, saj so se predvsem klubi iz Slovenije resno zavzeli za to tekmovanje in prijavili najboljše, predvsem mlajše, republiške igralce.
V tem tednu je organizator v sodelovanju s pokroviteljem, občino Devin - Nabrežina, izdal uradno brošuro in točno določil spored tekmovanja. Jutri zjutraj se bo pričel ekipni del tekmovanja, tako za moške kot za ženske; polfinalna srečanja so predvidena okrog 16.3«, finalna dvoboja pa približno ob 18. uri. Ob 20.30 bo v hotelu «7 nani* v Sesljanu uradni sprejem za goste in vodje ekip, s krajšim kulturnim sporedom, ki predvideva nastop moškega zbora Vesna iz Križa. V nedeljo zjutraj se bodo pričele discipline posameznikov, v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Finalna srečanja bodo na sporedu od 16. ure naprej, okrog 18. ure je predvideno nagrajevanje in zaključek tekmovanja.
Naj omenimo, da bodo ves čas mednarodnega turnirja prisotni nekateri ugledni gostje, kot delegat ZTKOS Zoran Naprudnik, predsednik tekmovalne komisije italijanske namiznoteniške zveze Marcello Bi-cini, predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije in podpredsednik jugoslovanske namiznoteniške zveze Peter Dular ter predsednik Koroške namiznoteniške zveze Otto Lei-rouz.
Namiznoteniška komisija pri ZSŠ Dl se je zavzela razen za organizacijo tako kakovostnega tekmovanja tudi za pravilno propagando, saj bodo o turnirju obveščena skoraj vsa, tako slovenska kot tudi italijanska sredstva javnega obveščanja v zamejstvu ter v matični domovini. Obenem bo ta mednarodni turnir prava poslastica za ljubitelje namiznega tenisa, ki bodo skoraj gotovo prišli v velikem številu v občinsko telovadnico v Nabrežino, da bi si ogledali res ka | kovostno tekmovanje.
NA TRŽAŠKEM
Na Tržaškem so v nedeljo odigrali pare 3. povratnega kola.
V	skupini N je od naših ekip igrala le kriška Vesna. Enajsterica Krasa je namreč v nedeljo počivala.
Križani so v nedeljo v gosteh igrali neodločeno z ekipo CGS in to je že njihov 13. pozitiven izid. Poleg tega, da Vesna vodi na lestvici, je obenem edina od tržaških ekip (skupno jih je 23), ki doslej še ni okusila grenkobe poraza, kar kaže, da je letos res najresnejši kandidat za prestop v višjo ligo. Trenutno i-ma tri točke prednosti in morda se bo ta prednost že prihodnjo nedeljo znižala, ko bodo Križani počivali.
Na drugem mestu lestvice imamo dvojico Čampi Elisi - Edera. Prva je premagala Roianese, Edera pa je sicer s težavo spravila na kolena Esperio SA (tretji zaporedni porazi. Omenili’'bi še visoko"*2'rfTago Opicine Supercaffe nad Unionom s katero se je openska enajsterica povzpela do višjega mesta na Test vici. Inter SS in Esperia SI pa sta se razšli pri belem izidu.
V	skupini O je vodeči Baxter prišel do pomembne zmage nad S. An-no in ker se je drugouvrščena ekipa (Domio) proti Chiarboli morala zadovoljiti le s točko, ima sedaj Baxter kar tri točke prednosti pred Do-miom, ki bo prav prihodnjo nedeljo gostil voditelja lestvice. Izid tega srečanja bo zato lahko odločilnega pomena za končno lestvico.
SKUPINA N IZIDI 14. KOLA Esperia SA - Edera	0:1
CGS - Vesna	0:0
Čampi Elisi - Roianese	1:0
Inter SS - Esperia SI	0:0
Union - OP. Supercaffe	1:4
LESTVICA
Poročevalci s torkove okrogle mize o športu v Slovenskem klubu v Trstu Vesna 20: Edera in Čampi Elisi 17;
V zadnjih dneh avgusta
V Sečovljah srečanje pilotov štirih držav
Sečoveljsko letališče, ki je doslej gostilo udeležence prvega evropskega padalskega prvenstva in sedmih padalskih tekmovanj za pokal Jadrana, bo odslej stalno prizorišče še enega mednarodnega tekmovanja. Konec avgusta bo namreč v Sečovljah vsako leto tridnevno srečanje motornih pilotov Avstrije, Nemčije, Italije in Jugoslavije za pokal »Branka Ivanuša*, prvega predsednika letalskih organizacij Slovenije. Prireditelji pričakujejo, da se bo letos pomerilo v raznih letalskih veščinah okrog 100 pilotov. Zato bo seveda potrebno nadaljevati z napori, da dobi letališče registracijo za mednarodni zračni promet.
TENIS
WCT V MILANU
Fraimlovič uspešen v dvojicah
MILAN — V 1. jcolu dvojic mednarodnega teniškega turnirja WCT za «Ramazzotti Cup» je Jugoslovan Željko Franulovič skupno s Pattiso-nom premagal Feigla in Karyja s 6:1 in 6:3.
OSTALI IZIDI DVOJIC
El Shafej in Crealy - Jarret in Joubert 6:2, 6:2; Panatta in Berto-lucci - Nastase in Ramirez 7:5, 6:7, 7:6; McEnroe in Fleming - Ocleppo in Gimenez 6:2, 6:1; Pecci in Ta-roczy - Marchetti in Vattuone 6:0 in 6:0.
IZIDI 1. KOLA
Posamezniki: Fleming - Rivaroli 6:3, 6:3; McEnroe - Jarret 4:6, 6:1, 6:2; Panatta - Clerc 6:2, 7:6.
IZIDI 2. KOLA
Posamezniki: Pattison - Nastase 5:7, 6:4, 6:3; Mayer - Merlone 6:4, 6:1; Šmid - Taroczy 6:0, 0:6, 6:2; Alexander - Ocleppo 6:2, 6:3.
NOGOMET
V ZAOSTALI TERMI 2.AL
SPDT vabi vse udeležence in ljubitelje smučanja na
NAGRAJEVANJE 13. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER
ki bo jutri, 31. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
Vabljeni!
Derbi brez zmagovalca
Gaja in Zarja sta v pravem neurju igrali brez gola
GAJA: Olivieri, Milkovič, Vrše, Čermelj, Križmančič, Gabrielli, Maks Grgič, Bolcich, Saule, Olenik, Branko Grgič (Rismondo), 12 Kante.
ZARJA: Puzzer, Ivo Grgič, Metlika, (Sulcich), Mikuš, Samese, Cec-chi, Darko Grgič, Bidussi, Fonda, Frandolič, Tieri.
SODNIK: Gergolet iz Tržiča
KOTI: 8:7
Pravo neurje, dež in mraz, je spremljalo v sredo na Proseku zaostalo tekmo druge amaterske lige med Gajo in Zarjo, ki se je končala neodločeno brez golov in ki je tudi zadovoljila obe ekipi, .čeprav lahko trdimo, da si je po prikazani igri Gaja zaslužila nekaj več, Zarja pa je izbojevala dragoceno točko za obstoj.
Vzhodnokraški derbi se je tako začel v dežju in na blatnem igrišču v znamenju premoči Gaje, ki je z živahno igro spravljala v zagato o-brambo Zarje, in bi kmalu z V r setom tudi prišla v vodstvo, toda rahel strel je Puzzer ubranil. Zarja se ni mogla otresti pritiska »zeleno-rumenih*, ki so bili skoraj ves prvi polčas pred vrati Puzzerja, ki se je res dobro izkazal.
Naliv je bil v drugem delu se večji in igralci obeh ekip so imeli velike

NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE
Vesna kandidat za napredovanje
Tudi naši goriški predstavnici prihajata v formo
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
TOKRAT DVA SLOVENSKA DERBIJA
Med kadeti sta Primorec in Primorje igrala neodločeno, v prvenstvu najmlajših pa je Breg premagal Kras - Naraščajniki Zarje končno zmagali
osmem kolu povfjtnpga dela pršiva v 3. A4* sta -oie naši pred-
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Reprezentanca ZSŠDI danes v Biljah
V okviru športnih srečanj na obmejnem pasu bo danes goriška nogometna reprezentanca ZSŠDI gostovala v Biljah ob odprtju nove razsvetljave na nogometnem igri šču. Srečanje med reprezentanti ZSŠDI in NK Bilje, ki bo sledilo krajšemu kulturnemu programu, bo ob 19.30.
V	kategoriji kadetov so v soboto odigrali predzadnje kolo prvenstva. V E skupini je bil na sporedu zanimiv derbi med Primorcem in Primorjem, ki se je zadovoljivo končal za obe ekipi pri neodločenem izidu 2:2. Breg pa je v F skupini izgubil s klasičnim izidom 2:0 proti odlični ekipi Edile Adriatica.
Bazoviška Zarja je med naraščajniki končno po dolgem času ponovno na domačih tleh osvojila obe točki in tokrat proti ekipi S. Vito.
V	okviru prvenstva najmlajših je Vesna v A skupini visoko premagala Esperio S. Giovanni in ostaja še vedno druga na lestvici za vodečo ekipo Campanelle. V C skupini se je derbi med Krasom in Bregom končal v korist Brežanov. Primorje je izgubilo s pičlim 1:0 proti tržaškemu Libertasu, Primorec pa je visoko izgubil z vodečo Triestino.
Začetniki ter cicibani Primorja in Brega so morali tokrat poraženi z igrišča.
KADETI
SKUPINA E IZIDI 14. KOLA Op. Supercaffe - Cave	3:1
Primorec - Primorje	2:2
S. Marco - Stock	1:4
Portuale prost
LESTVICA
Opicina Supercaffe 22, Stock 20, Chiarbola 14, Portuale 12, Cave 11, S. Marco 9, Primorje in Primorec 8 točk.
SKUPINA F IZIDI 14. KOLA Breg - Edile Adriatica	0:2
Domio Libertas	0:4
Zaule Edera	3:1
S. Giovanni - Rosandra	0:0
Fortitudo prost
LESTVICA
S, Giovanni 22, Edile Adriatica 21, Zaule 20, Libertas 19, Breg 14, Rosandra 13, Edera 10, Fortitudo 9, Domio 8.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B IZIDI 14. KOLA Costalunga - Rosandra	1:2
Blue Star - Montebello	7:1
Inter S. Sergio - CGS	1:0
S. Andrea - Giarizzole	0:3
Zarja - S. Vito	3:1
LESTVICA
Inter S. Sergio 26, Giarizzole 25, Rosandra 20, CGS 19, Costalunga 14, Blue Star 13, Zarja 10, S. Vito 8, S. Andrea 2, Montebello 1.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A IZIDI 14. KOLA Olimpia - Campanelle	1:1
Blue Star - S. Nazario	prek.
Inter S. Sergio - Chiarbola	0:1
Costalunga - Don Bosco	0:0
Esp. S. Giovanni - Vesna	2:5
LESTVICA
Campanelle 22, Vesna 20, Chiarbola, Costalunga 17, Esperia S. Giovanni, Don Bosco, Inter S, Sergio 13, Olimpia 11, Blue Star 8, S. Nazario 0.
SKUPINA C IZIDI 14. KOLA
Zaule - Ponziana	2:2
Triestina - Primorec	6:0
Fortitudo - Giarizzole	0:1
Breg - Kras	2:0
Libertas - Primorje	1:0
LESTVICA Libertas, Triestina 25, Giarizzole 22, Breg 18, Ponziana 14, Fortitudo 11, Primorje 10, Zaule 7, Primorec 5, Kras 1.
ZAČETNIKI
SKUPINA A IZIDI 11. KOLA
Campanelle - S. Giovanni 1:0 Primorje - Soncini	0:4
Chiarbola - Giarizzole	2:0
Op. Supercaffe - CGS	0:0
Ponziana - Fortitudo	3:2
LESTVICA
Chiarbola 19, Soncini 17, Campanelle 15, CGS, Giarizzole in Ponziana 11, Op. Supercaffe in Fortitudo 10, S. Andrea 7, Primorje 3, Esperia S. Giovanni 2.
SKUPINA B IZIDI 11. KOLA S. Giovanni - Esperia S. Giovanni	0:2
Domio - Soncini	0:1
Chiarbola - Breg	2:0
Don Bosco - Zaule	3:0
Portuale - Inter S. Sergio 0:0 LESTVICA
Esperia S. Giovanni 21, Soncini 20, Portuale in Domio 14, Don Bosco 12, Inter S. Sergio 11, Chiarbola in Esperia S. Luigi 10, S. Giovanni 4, Breg 3, Zaule 1.
CICIBANI
IZIDI 14. KOLA
Muggesana - Zaule	9:0
Fortitudo - Soncini	2:3
Giarizzole - S. Andrea	1:1
Inter S. Sergio - Campanelle 2:1 Chiarbola - Primorje	2:0
Ponziana - Fulgor	3:1
Breg - Domio	1:9
LESTVICA
Soncini 23, Giarizzole 22, Mugge sana in S. Andrea 19, Chiarbola 18, Fortitudo 17, Domio 14, CGS 12, Fulgor in Campanelle 11, Primorje in Ponziana 9, Inter S. Sergio 7, Breg 3, Zaule 0.
CGS, Op. Supercaffe in Roianese 14; Esperia SA 13; Esperia SI 12; Kras in Inter SS 8; Union 2. PRIHODNJE KOLO 1. 4. 1979 Kras - Union Op. Supercaffe - Inter SS Esperia SI - Esperia SA Edera - Čampi Elisi Roianese - CGS
Vesna: počiva
* # •
SKUPINA O IZIDI 14. KOLA
Artigiani - Duino 3:1; S. Sergio-Rabuiese 2:0; Baxter - S. Anna 3:2; Chiarbola - Domio 0:0; S. Andrea -S. Vito 0:0; Cave - Flaminio 3:1.
LESTVICA
Baxter 23; Domio 20; Cave in Chiarbola 18; S. Andrea 17; Artigia ni 16; S. 'Anna 14; S. Sergio 13; S Vito in Rabuiese 9; Duino 6; Flami nio 4.
NA GORIŠKEM
V
venstva
stavnici dosegli izreden uspeh.
Sovodnje nadaljujejo z izrednimi nastopi, trenutno formo pa so potrdili tudi v nedeljo v gosteh pri drugouvrščeni Pro Farri, ko so varovanci trenerja Valleja brez večjih težav odnesli nasprotniku zlata vredno točko v boju na napredovanje v višjo ligo. Tudi v nedeljo čaka So-vodenjce težka naloga, saj bodo gostovali pri drugouvrščenem Sagradu.
Doberdobci so gostovali pri Liber-tasu iz Koprivnega, katerega so že v prvem delu prvenstva premagali s 4:2 (s tremi zadetki Gabrijela Fer-folje). No, zaigrali so kot znajo in so brez večjih težav prišli do »teniške* zmage. Mladost bo v nedeljo gostila Viilanovo, kateri je v prvem delu prvenstva podlegla s tesnim 2:1, zato bodo seveda skušali naši fantje vrniti nasprotniku dolg.
Do sprememb na vrhu lestvice tega prvenstva ni prišlo, saj sta obe vodeči ekipi (Isonzo in Sagrado) o-svojili celoten izkupiček.
IZIDI 23. KOLA Panzano - Villanova Brazzanese - San Lorenzo Pro Farra - Sovodnje Lib. Capriva - Mladost Piedimonte - Fogliano Isonzo - Mariano Poggio - Sagrado
LESTVICA Isonzo 36; Sagrado 35 34; Mariano 31; Fogliano in Villanova 27; Azzurra 25; Mladost 24; Sovodnje 23; Brazzanese 20; Poggio 19; Lib, Capriva 16; Piedimonte in San Lorenzo 15; Vermegliano 13 Panzano 9.
PRIHODNJE KOLO (1. 4.)
Pro Farra - Poggio; Lib. Capriva Panzano; Piedimonte - Vermegliano; Isonzo - Brazzanese; Mladost -Villanova; Fogliano - Azzurra; Mariano - San Lorenzo; Sagrado vodnje.
la. Potem ko Rauber igra stalno v prvi postavi je tokrat pokazal nekaj spodbudnih in zanesljivih posegov Tul, ki je odlično prestal ognjeni ierst.
OSTALA IZIDA
II Modulo - Volley Club 2:3
Rozzol A - CUS Trst	3:2
LESTVICA
Rozzol B 8, Volley Club, Bor, AR CCS in Rozzol A 4, II Modulo 2, CUS Trst in La Talpa 0.
G. F.
S. ter — Juventina Copego 0:3 (7:15, 4:15, 5:15)
JUVENTINA COPEGO: Corva S., Marušič E., Mučič D., Faganel R., Golob E., Nanut Lorls in Nanut Lučko.
Po prejšnjem porazu so Štandrež-ci v Gradišču izbojevali še eno zrnato, s katero so podkrepili upanje za takojšen vstop v 2. divizijo.
V	tej tekmi so štandrežci res presenetili. Že prve poteze so pokazale, da so «beio-rdeči» v dobri formi, domačini pa že vnaprej prepričani v poraz. Velika razlika med ekipama je bila že v sprejemu, saj je Juventina mnogo točk dosegla neposredno s servisi, ki so bili točni in učinkoviti. Trener Sandro Corva je tako izkoristil priložnost in postavil na igrišče rezervne igralce.
V	soboto bo Juventina igrala v Lečniku proti ekipi Libertas iz Turjaka.
M. Edi
0:3
3:1
1:1
2:6
4:3
1:0
0:3
Pro Farra
težave pri obvladanju žoge. Potem ko si je Gaja spet zapravila gol z Bolcichem, so pobudo prevzeli Ba-zovci in bi tudi prav kmalu povedli z Darkom Grgičem, toda njegov strel je Olivieri mojstrsko odbil v vratnico in potem v kot. Ta je bila tudi najresnejša priložnost Zarje v vsem srečanju.
Sodnik Gergolet je odlično opravil svoio nalogo.	d.gr.
8. APRILA V SAUR1SU
ŠD Mladina iz Križa priredi veleslalom za 1. pokal Skdanca
Kot smo pred časom poročali v našem listu je bil 1. pokal Skdanca, v organizaciji ŠD Mladina v Križu, najavljen prvotno 25. februarja v Ovčji vasi in sicer v drugačni disciplini, t.j. v sankanju. Ker se je izkazalo premajhno zanimanje za tovrstno tekmovanje, je organizator spremenil 1. pokal Skdanca v tekmovanje v veleslalomu, ki bo 8. aprila, s pričetkom ob 9.30 v kraju Sauris di Sopra -Ampezzo. V tem kraju je več kot meter snega, tako da bo lahko tekmovanje potekalo v najlepšem redu. Pravilnik tega tekmovanje je tak:
1.	Tekmovanja se lahko udeležijo samo rekreativci, izjemoma tudi vpisani v FISI brez točkovanja ali tisti, ki so dosegli točke pred dvema letoma (zadnji dve leti na tekmovanjih niso dosegli točk). Društvo, ki prijavi tekmovalce mora tudi pripisati, če so vpisani v FISI.
2.	Društva naj prijavijo tekmovalce po principu nosilcev skupin in to za vsako kategorijo.
3.	Startnina znaša 2.000 lir.
4.	Tekmovalne kategorije so na-
slednje: miške in miški rojeni leta 1970 in kasneje; medvedki in medvedke 1969	65; mladinci 1964 -
1958; starejši mladinci 1957 - 49; člani 1948 - 39; veterani rojeni leta 1938 in prej.
5.	Kdor bo vozil med vrati pred ali po tekmovanju bo diskvalificiran.
6.	Startne številke je treba vrniti takoj pri cilju; za nevrnjeno številko bo organizator zahteval 5.000 lir odškodnine.
7.	Startne številne dobijo tekmovalci na licu mesta pri startu.
8.	Točkovanje za sestavo lestvice po društvih jt naslednje: 1. dobi petnajst točk, 2. 13, 3. 11, 4. 9, 5. 7, 6. 5, 7. 4, 8. 3, 9. 2, 10. 1 (in to v vsaki kategoriji).
9.	Nagrade:
posamezniki: prvouvrščeni pokal, drugo in tretjeuvrščeni kolajno.
društva: (po točkah) do desetega mesta vsako pokal.
10.	Organizator ne prevzame odgovornosti za poškodbe, ki bi jih utrpeli ali povzročili tekmovalci med ali izven tekmovanja.
11.	Prizive se sprejema takoj po tekmovanju. Kavcije zavrnjenih prizivov se ne vrnijo. Kavcija znaša 5.000 lir.
12.	Nagrajevanje bo predvidoma ob 15.30.
13.	Organizator si pridržuje pravico do spremembe zgornjih pravil.
OBVESTILO ŠD Mladina Iz Križa
vabi na celotedenski smučarski izlet v Cervinio - Dolina Aosta, od 22. 4. do 29. 4. Informacije pri Stojanu Sosiču, tel. 22-04-23. Število prostorov omejeno!
POPRAVEK
V sredo se nam je na športni strani vrinila neljuba napaka. V članku z naslovom «Devinčani med prvimi petimi* sta Kristjan in David Zidarič in ne Vidrih. Prosimo za razumevanje.
immillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIHlIlllllMIIUIIimilltlllUIIIIMIIIIItltlHfllHIIIINtlfllllltllflN
Iz planinskega sveta
ODBOJKA
V 3. MOŠKI DIVIZIJI
Po dveh zmagah «plavi» premagani
Rozzol B — Bor	3:0
(15:5, 15:1, 15:5)
BOR: Može, Koren, Krebel, Filipčič, Škabar, Vodopivec, Rauber, Tul, Batič, Zudek in Sgubin.
Po dveh zaporednih uspehih so odbojkarji Bora, ki igrajo v 3. diviziji, drugič ostali praznih rok. To je bilo obenem tudi pričakovati, saj je druga postava Rozzola daleč najboljša šesterka v tej konkurenci in prvi favorit za končno zmago ter napredovanje v višjo ligo. Pred dvema letoma je ta ekipa že igrala v 1. diviziji in ima dovolj igralnih izkušenj, da ji ne bo mogel prekrižati račune noben tekmec. Njena igra sloni na hitrih kombinacijah, katerim naši fantje niso bili kos. To najbolje pove tudi končna bera točk, ki je bila tokrat precej skromna. Ne glede na to, pa moramo pri na ših fantih pohvaliti dva mlada odbojkarja, ki sta povsem zadovolji-
Jutrl nagrajevanje 13. ZSI
Jutri bo v mali dvorani Kulturnega doma s pričetkom točno ob 18. uri še zadnji, najbolj slovesen akt 13. zimskih športnih iger: nagrajevanje zmagovalcev. Kot je znano, so potekale letošnje ZšI v dveh delih, in sicer zadnjo nedeljo februarja v Ovčji vasi (smučarski tek), teden kasneje pa je bil na sporedu veleslalom na Žoncolanu. Oboje je zelo dobro uspelo, temu pa se je treba zahvaliti dobri organizaciji SPDT in SK Devin ter še lepemu vremenu.
Na sporedu najprej kratek nagovor, nato nastop pevskega zbora ^Fantje izpod Grmade», še dvajsetminutni film o teh igrah ter o smučarskem tečaju SPDT na Zon-colanu, nazadnje pa še podelitev nagrad. Pri moških je absolutno prvo mesto odnesel Igor Piščanc, pri ženskah pa Katja Škrk, ekipno pa so bili najboljši smučarji in tekači SK Devin pred Poletom. SPDT in ostalimi. Vsi najboljši posamezniki in društva bodo nagrajeni s pokali, plaketami, kolajnami ter diplomami, nagrajeni pa bodo tudi najboljši tekmovalci SPDT. Vabljeni vsi!
Kratko o SPDT
Spet se nadaljuje predavateljska sezona SPDT. V četrtek, 5. apri la, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv Frančiška 20/2) s pričetkom ob 18. uri predavala Nada Praprotnik kurator muzeja v Ljubljani. Predavanje bo povsem zanimivo, tema pa je: *Sprehod po botaničnem vrtu Juliana*. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
Planinci SPDT se dobivajo vsak četrtek od 10. do 21. ure v baru Gregorčičeve dvorane v Trstu, da bi se pač srečali, se pogovorili ter se eventualno zmenili za prihodnje
izlete. Spomniti se moramo, da bo SPDT objavilo svoj letni program izletov predvidoma prihodnji teden, na sporedu pa bodo med drugimi nekaj družinskih avtobusnih izletov, izleti za osnovnošolce, tradicionalni poletni izlet za srednje ter višješolce, nekaj zahtevnejših izletov v Dolomite ali drugod in drugo.
Nedeljski Izlet na Kras
Skupina izletnikov SPDT je bila minulo nedeljo zelo navdušena nad lepo uspelim izletom, ki je potekal iz Samatorce na Kosten, nato pa vzdolž meje večinoma po trasirant poti SK Devin na Veliki vrh. Od tu je bil povratek mimo Repniča na Prosek, sKupno pa je bilo hoje kakih pet ur. Prihodnji izlet bo potekal po isti poti. javljen pa bo pravočasno v dnevnem časopisju. Pri teh izletih je škoda samo to, da se jih udeležuje premalo planincev: tokrat jih je bilo npr. prisotnih samo pet!
D. J.
OBVESTILU ŠZ Bor
sporoča, da bo
REDNI OBČNI ZBOR danes, 30. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Predsedniško In blagajniško poročilo
3.	Poročilo nadzornega odbora
4.	Diskusija
5.	Odobritev obračuna za leto
1978	in proračuna za leto
1979
6.	Določitev vpisnine in članarine
7.	Razno.
Ta objava velja kot vabilo sa vse člane.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Mogglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italiio
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
30. marca 1979
DZS - 61000 Ljubljana,
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj
In tiska I
zn
( Trst
Član italijanske zveze časopisnih Založnikov FIEG
RAZDOR V ARABSKIH VRSTAH V BAGDADU
Arafat umaknil svojo delegacijo z ministrskega vrha arabskih držav
Saudska Arabija in druge zmerne države nasprotujejo radikalnim ukrepom proti Egiptu in ZDA - Danes nadaljevanje zasedanja
AGDAD — Na ministrski knnte- razuma sp ip v Rnnnu plašila np- hnHni Mpmei si namr^ *oliin „o,
BAGDAD — Na ministrski konferenci osemnajstih arabskih držav, kjer se posvetujejo o sankcijah, ki bi jih bilo treba sprejeti proti E-giptu po podpisu mirovnega sporazuma z Izraelom, je včeraj prišlo do prvih zapletov, lahko bi celo rekli do skorajšnjega zloma znotraj arabske zveze same. Arabske države so na nasprotnih stališčih glede tega, kakšne ukrepe bi bilo treba sprejeti proti Egiptu. Prav zato so včeraj zasedanje za 24 ur prekinili, da bi tako imele posamezne delegacije možnost posvetovati se z vladami svojih držav. Konferenca se bo nadaljevala danes, vendar ni mogoče napovedovati, do kakšnih rezultatov bo privedla.
Zaradi neenotnega stališča arabskih držav, med katerimi »zmerne* nočejo sprejeti radikalnih ukrepov proti Egiptu, je včeraj vodja PLO Jaser Arafat umaknil svojo delegacijo in dejal, da ne bo sodeloval na konferenci, dokler ne bodo tudi ostale države, v prvi vrsti Saudska Arabija, sprejele odločne ukrepe proti ZDA in njegovemu «bližnje-vzhodnemu zavezniku Egiptu». Iz solidarnosti do Palestincev sta svoji delegaciji začasno umaknili tudi Sirija in Libija.
Skratka, v Bagdadu je prišlo do ostrega spora med »zmernimi* in »»radikalnimi* arabskimi državami, kar daje slutiti, da sankcij proti Egiptu pravzaprav ne bo oziroma j da bodo te milega značaja. Da pa I vendarle ne bi bilo tako, si najbolj prizadeva prireditelj ministrske konference same — Irak. Vplivni bagdadski dnevnik «A1 Saura* je včeraj zapisal, da je treba «doseči e-notnost arabskih vrst zaradi čuvanja časti arabske nacije* in da je treba »izvrševati načela, ki so bila postavljena na bagdadskem vrhu novembra lani*.
Večina arabskih in tujih komentatorjev pa je tale razdor pričakovalo. Vendar pa sta se tudi tu izoblikovali dve »struji*, in sicer tista, ki pravi, da bo prišlo do totalnega razdora in tista, ki zatrjuje, da se bodo arabske države na koncu le domenile o sankcijah proti Egiptu, pa čeprav bodo ti ukrepi minimalni. Zato pa opazovalci nestrpno pričakujejo donašnje nadaljevanje konference in znalo bi se zgoditi, da se arabske države domenijo za nov vrh, na katerem bi sodelovali predsedniki posameznih držav.
razuma se je v Bonnu glasila ne kako tako: briljantna in pogumna posredniška vloga ameriškega predsednika, veliko dobre volje z obeh sodelujočih strani, toda skromne možnosti za uspeh.
Tiskovni predstavnik bonske vlade Klaus Boelling je dan pred Sa-datovim prihodom v Bonn izjavil, da je ZR Nemčija pripravljena finančno podpreti separatni sporazum in s tem plačati ceno Sadatovemu, Beginovemu in Carterjevemu «po-gumu* samo v primeru, če bodo to storile tudi druge zahodnoevropske države. Bonn ni pripravljen dati nikakršno dvostrai.sko pomoč, niti beliča izven skupne in široke mednarodne akcije za ekonomsko stabilizacijo držav, ki so glavni protagonisti bližnjevzhodne krize. Za tako zadržano stališč": do pravkar sklenjenega mirovnega sporazuma imajo v Bonnu tehtne razloge. Za-
hodni Nemci si namreč želijo vse prej kot pokvariti dobre gospodarske odnose z arabskimi državami, ki obsojajo Sadatov solistični nastop na predstavi, ki jo je režiral Menahem Begin. Iz teh držav ZR Nemčija črpa tri četrtine svojih potreb po nafti. Na ljubo tem državam je kancler Schmidt v prvi javni oceni washingtonskega sporazuma poudaril, da si trajnega in celovitega miru na Bližnjem vzhodu ni mogoče predstavljati brez enakopravne udeležbe vseh zainteresiranih in prizadetih držav in narodov. Osnovni pogoj za tako rešitev pa je posluh legitimne pravice Palestincev. Sadatove možnosti, da v takšnem razpoloženju v Bonnu iztrži znatnejšo podporo svojemu mirovnemu programu, so več kot neznatne. Nemci mu bodo to sicer vljudno, toda precej nedvoumno povedali. (iv)
PO 2500 LETIH MONARHIJE
IRANCI SE BODO DANES ODLOČILI ZA ALI PROTI ISLAMSKI REPUBLIKI
Zapleti med raznimi etničnimi skupinami, ki zahtevajo avtonomijo in bodo baje bojkotirale referendum
| Deželni razvojni nažrt treba povezati z obno vo
TEHERAN — V vsem Iranu so zaključili priprave za današnji referendum o islamski republiki, ki naj bi odločil bodoči ustroj države. Začasna Bazarganova vlada je pod pritiskom raznih političnih skupin zadnji trenutek spremenila norme o referendumu, med katerimi je najvažnejša volilna pravica 16-letni-kom. Spremembe bodo tudi na glasovnicah, ki bodo po novem bele barve, na njih pa bosta dva napisa, eden zelene, drugi vijoličaste barve. Kdor bo prečrtal zeleni napis, se bo odločil za islamsko republiko. Barvna napisa «za islamsko republiko* in «proti islamski republiki* sta potrebna, saj je polovica volivcev nepismenih. Prav tako so pomanjkljivi volilni seznami, zato bodo po glasovanju volivcem pobarvali palec, da ne bi dvakrat glasovali. Vlada je tudi poskrbela za nomadska plemena; širna ob-
HllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilMIIIIlMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliIlllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
«VR0ČA TEMA» PRED ZAH0DN0NEMŠKIM BUNDESTAG0M
Tudi kancler Helmut Schmidt preti zastaranju nad zločinov
Dokončni sklep šele junija meseca, pred parlamentarnimi počitnicami
(Od dopisnika Tanjuga, posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Razpoloženje v bonskem Bundestagu, kjer se je začel prvi krog debete o zastaranju, o-ziroma o ukinitvi zastaranja naci stičnih zločinov, kaže, da si je predlog 215 poslancev socialdemokratsko liberalne koalicije, ki zahteva ukinitev zastaranja, že zagotovil večino.
»Povsem nevzdržno obremenitev občutka za pravičnost m pravo v ZR Nemčiji in v svetu, bi pomenilo dejstvo, če bi se v času. po formalnem zastaranju, nenadoma pojavil še nekaznovani nacistični zločinec*, je v razpravi poudaril kancler Helmut Schmidt. S temi besedami se je šef vlade prvič po-
_____	_________ ______ vsem nedvoumno opredelil za pre-
Medtem je včeraj na svoji povrat-1 kinitev zastaranja, če Bundestag ni poti iz VVashingtona proti Kairu j ne bi spremenil obstoječe zakono-dospel v ZRN egiptovski predsednik j daje, potem bi ob koncu letošnje-
Sadat. (mč)
Sadat v Bonnu
BONN — V skoraj brezhibni nem ičini je egiptovski predsednik El Sadat sinoči pred gradom Gymnich nedaleč od Bonna, kjer po navadi prenočujejo najuglednejši zahodno nemški gostje, prebral nekaj besed zahvale kanclerju Helmutu Schmidtu in tukajšnji javnosti. Njegov tokratni obisk — prihaja neposredno iz Washingtona, s podpisa separatnega miru z Izraelom — bo veliko manj blesteč, kot je bilo njegovo zadnje bivanje ob Renu. Prihaja namreč po denar.
Značilnost dvodnevnega obiska e-giptovskega predsednika ob Renu, je tudi v tem da je prišel nepovabljen. Nepovabljen in nezaželen. Ni navada, da bi pred obiski tujih državnikov tiskovni predstavniki bonske vlade v naprej določali okvirje in celo skrajno možnosti državniških razgovorov. To pot so od vseh ustaljenih navad odstopili. Bonn je sicer vvashingtonski mirovni sporazum prisebno, pa še to zelo varčno pozdravil. Zahodni Nem-I ci si zaenkrat pač še ne upajo glasno podvomiti v iniciative, v pobude njihovih najtesnejših zaveznikov onstran Atlantika. Uradna o-cena separatnega mirovnega spo-
ga leta dokončno zastarali vsi nekaznovani vojni zločini, z izjemo tistih, o katerih bi do 31. decembra letos sprožili preiskavo.
Razen prcaloga zakona, ki ga je podpisalo 215 poslancev vladajočih strank, največ med njimi socialdemokratov, bo Bundestag v drugem krogu debate po zastaranju moral proučiti tudi zakonsko pobudo 26 poslancev demokrščanske opozicije, ki v bistvu zahtevajo isto. Končna odločitev zahodnonemškega parlamenta bo odv.sna od tega. koliko bo v političnih strankah odpornikov*, ki ne sprejemajo večinske linije.
Medtem ko v medijih javnega obveščanja in na tribunah, kjer sodelujejo «mali ljudje*, saj v določeni meri prihaja do izraza tudi čustveni odnos sodobnikov do nacistične preteklosti in zločinov, prevladuje v krogu političnih strank slovar formalnopravne in hladne politične logike.
Poslanec demokrščanske stranke (CDU) Benno Erhardt je tako na primer danes svaril pred nečim, čemur pravi »-zakonodajni cik-cak*. Zastaranje zločinov je po njegovih besedah instrument, ki naj obvaruje pred zlobo zlorabo in krivičnimi obsodbami. Dejstvo, da zločin lahko zastara, to pa jamči obstoječi zakon, po mnenju poslanca CDU pomeni garancijo pravne var-
nosti. »Oprostilne sodbe, ki jih izrekajo ljudem, ki so verjetno krivi, škodijo ugledu pravosodja*, je svoje prepričanje utemeljeval poslanec Benno Erhardt. Pri tem je verjetno mislil tudi na škandalozen potek nekaterih procesov v ZR Nemčiji, kjer sodijo nacističnim zločincem. V zadnjih dneh Dosebej bode v oči obravnava proti krvnikom iz koncentracijskega taborišča Maidanek. Zaradi nezanesljivih dokazov in pomanjkljivosti v izjavah prič, tako vsaj pravijo, je državni tožilec zahteval oprostitev štirih obtožencev, kai je celo v tukajšnjih javnih občilih izzvalo presenečenje in ogorčenje.
Erhardtu in drugim, ki zahtevajo, naj bi na nacistične zločine dokončno «pozabili*, je oporekal predstavnik socialdemokratske stranke Alfred Emerlich. Če naj bi bile težave pri zbiranju prepričljivih dokazov osnovni razlog za to, da je nacistične zločine treba pozabiti, potem bi pravzaprav morali kratko in malo proglasiti tudi splošno amnestijo tistih tri tisoč nacistov, proti katerim v tem trenutku že tečejo sodni procesi, je poudaril Emerlich. Seveda si takšne zahteve, ki pomeni samo logično nadaljevanje Erhadtovega razmišljanja, nihče ne upa postaviti na glas.
Kancler Helmut Schmidt je ponovno zatrdil, da vlada ne namerava predložiti lastnega zakonskega osnutka o ukinitvi zastaranja nacističnih zločinov, ker noče, da bi vprašanje postalo predmet stran-karsko-političnega merjenja sil. Tako bo zastaranje zločinov ponovno ostalo v sferi «osebnega prepričanja in vesti* vsakega posamičnega poslanca. V Bonnu pričakujejo, da bo Bundestag o zastaranju nacističnih zločinov dokončno odločal junija meseca.
IVO VAJGL
NAIROBI —■ Kaže, da so Idiju Aminu ure štete, saj se njegova vojska ne more upirati tanzanijskim četam in upornikom, ki nezadržno prodirajo proti ugandskemu glavnemu mestu Kampali. že prejšnjo noč so iz Kampale prihajale vesti, da se v predmestju čuje streljanje iz težkega orožja, čeprav niso poročali o gmotni škodi. Radio Kampaia pa je včeraj objavil vest, da je stopilo v akcijo tudi tanzanijsko vojno letalstvo.
»»Tanzanijski agresor je skupaj s plačanci in izdajalci*, poroča radio ugandskega glavnega mesta, »bombardiral Kampalo*. Poleg tega poročevalec še pristavlja, da »se sovražnik nahaja samo 16 kilometrov
Radioaktivna para nad jedrsko centralo v ZDA
BONN — Predsednik odbora za notranjo politiko v zahodnonemškem Bundestagu, socialnodemokratski politik Axel VVernitz je opozoril, da morajo odgovorni organi in varnostne službe resneje kot doslej dojeti nevarnost, ki jo povzroča neovirana ekstremistična dejavnost tujcev. Wernitz je posebej opozoril na grožnje, ki jih je mogoče znova
slišati iz protijugoslovanskega terorističnega podzemlja. V izjavi, ki jo je objavila služba za tisk pri SPD je Wernitz poudaril, da je treba obžalovati, ker sklepi konference zveznega in pokrajinskih ministrov za notranje zadeve, ki se nanašajo na teroristično in ekstremistično dejavnost tujcev niso u-resničeni, ko je opozoril na ponovno organiziranje teh skupin, in na brezbrižnost nemških oblasti je VVernitz onjenil primer znanega protijugoslovanskega terorista Stjepaha Bilandžiča, ki ne glede na prepovedi, preventivne ukrepe in opozorila, ki mu jih je izrekel urad za tujce v Koelnu, predrzno in neovirano nadaljuje s protijugoslovansko dejavnostjo. Opozoril je, da morajo pristojni organi z vso resnostjo obravnavati grožnje, ki jih je slišati iz krogov protijugoslovanskih teroristov.
moč ja bodo preleteli helikopterji, ki bodo kot »leteča volišča* omogočili glasovanje vsem.
Izid današnjega referenduma najbrž ni v dvomu, saj so se poleg verskih voditeljev opredelile za i-slamsko republiko skoraj vse važ nejše politične grupacije. Proti so le pristaši narodne demokratične fronte, ki se je odcepila od nacionalne fronte, fedaini in nova iranska federalistična stranka. Vprašljiva je tudi odločitev raznih etničnih manjšin, ki bi se lahko zgledovali po Kurdih in bi bojkotirale referendum.
Večina laičnih voditeljev vsekakor očita Homeiniju nejasnost, saj nihče ne ve, kakšen bo ustroj bodoče islamske republike. Vsi se bojijo radikalizacije islamskih integra-listov. V Iranu je bilo dosedaj dvovladje, ki ga je Bazargan z grožnjami, da bo odstopil nekoliko o-milil. A vsem je jasno, da imajo dejansko oblast v državi verski voditelji, ki se strogo držijo Homeinijevih ukazov. Bazargan je že večkrat očital revolucionarnim svetom, da ne upoštevajo dosedanjega iranskega razvoja in bi hoteli pahniti državo v miselnost in življenje kakega srednjeveškega kalifata. Vlada ne more zaupati niti vojski, saj so jo dezerterstvr. in likvidacije ša-hovih oficirjev skrajno ošibile. Zato bi Bazargan najraje zmanjšal število vojakov na polovico, sodobno orožje preprodal Ameriki, vojski pa vrnil obrambne sposobnosti.
V tem težkem položaju prihaja tudi do zapletov med raznimi etničnimi skupinami. Po Kurdih, ki so že dosegli jamstva o bodoči avtonomiji, so se uprli tudi Turkmenci. Vladna delegacija je za sedaj dosegla premirje, na uporna območja je že prispel ajatulah Telegam, ki bo skušal pomiriti Turkmence s podobnimi obljubami kot pred dnevi Kurde. Sedanji upor v Mezendaranu je posledica šahove a-grarne reforme. Turkmensko zemljo je šah nacionaliziral in jo izročil iranskim priseljencem, po revoluciji so Turkmenci pdriovno zasedli zemljišča, kar je sprožilo spopade. Uporniki sedaj zahtevajo avtonomijo, da bi lahko sami odločali o svoji usodi.
Islamska republika se bo torej že prve dni soočala s hudimi težavami, ki jim bo lahko kos le z veliko mero strpnosti in politične zrelosti. Po referendumu bodo pripravili tudi »islamsko ustavo* in šele
takrat bo jasno, kakšna bo usoda Irancev, (voc)
Titovo odlikovanje italijanskemu častniku
RIM — Brigadni general Cesare Zedelle je iz rok odpravniko poslov in ministra svetnika jugoslovanskega veleposlaništva v Italiji prejel red ljudske armade z zlato zvezdo, s katerim ga je odlikoval jugoslovanski predsednik Tito. Odlikovanje mu je dodelil za zasluge pri organizaciji proslave obletnice preboja solunske fronte.
Izročitve odlikovanja so se udeležile številne visoke vojaške osebnosti Italije, prišli pa so tudi u-gledni predstavniki javnega in političnega življenja republike.
BENEŠKI DNEVNIK
SEJA BENEŠKIH UPRAVITELJEV
Sestanka se je udeležil tudi deželni odbornik Biasutti Razgibana razprava, v katero je poseglo veliko prisotnih
ČEDAD — Pred dnevi je bil v prostorih Gorske skupnosti sestanek upraviteljev iz Nadiških dolin, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik Biasutti, da bi poročal o popravkih zakonov 30 in 63 glede popravil in dograditve hiš, ki jih je poškodoval potres.
Odbornik Biasutti je najprej orisal kriterije, ki so letos vodili deželo pri dodeljevanju finančnih sredstev. Dejal je, da je dobršen del sredstev dodeljen tistim krajem, ki so bili med potresom najbolj prizadeti, kajti prav tu je nevarnost, da bi se dela prekomerno zavlekla. Medtem pa se je pojavilo tudi novo vprašanje, in sicer to, da so cene v zadnjem času močno poskočile, tako da bo zaradi tega prizadeta tudi vsota, ki jo je dal na razpolago Furlaniji italijanski parlament.
iiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiMiiiiniiiuiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiini
24. ZASEDANJE MEŠANE ZBORNICE V MILANU
Večja skrb za okrepitev blagovne menjave s SFRJ
' Lanski promet dosegel milijardo 358 milijonov dolarjev - Odposlanstvo tržaške delegacije je vodil predsednik R. Latcovich
MILAN — Včeraj popoldne se je tu zaključilo 24. zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Zasedanje se je začelo že v sredo, ko je bila na vrsti seja zborničnega sveta, včeraj pa je bil na programu občni zbor članov.
Predsednik Zuccoli je na občnem zboru podal daljše poročilo o dosedanjem razvoju gospodarskih in še zlasti trgovinskih odnosov med obema državama ter v tej zvezi poudaril nov moment, ki nastaja v teh odnosih zaradi postopnega uresničevanja osimskih sporazumov iz leta 1975 in zaradi nove pogodbe o sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Govornik je nato podal pregled lanske blagovne menjave med sosednima državama in naglasil, da je
PRED PADCEM UGANDSKEGA GLAVNEGA MESTA
Tanzanijsko vojno letalstvo včeraj bombardiralo Kampalo
Aminovi vojaki naj bi nudili le pasiven odpor, medtem ko so tanzanijske čete že v predmestju Kampale, ki so jo prebivalci zapustili
HARRISBURG - Precejšen preplah je zavladal predvčerajšnjim ob vesti, da je prišlo zaradi okvare v enem od reaktorjev jedrske cen trale ob reki Susquehanna v penn-silvanskj državi do radioaktivnega žarčenja. Pristojni organi so nemudoma posegli in posebna komisija izvedencev je ugotovila, da je do žarčenja sicer prišlo, a v tako majhni meri, da varnostni ukrepi, ki so predvideni za podobne primere, sploh niso potrebni.
Okvara je nastala v zgodnjih jutranjih urah na črpalki hladilne naprave reaktorja št. 2. Ker se_ je pritisk v reaktorju nevarno povečal, so bili funkcionarji družbe »Metropolitan - Edison* prisiljeni sprostiti radioaktivno paro. Ob okvari so morali vsi, sicer redki uslužbenci, za pustiti centralo in vse kaže, vsaj tako so ugotovili s takojšnjim pregledom, da ni prišlo do kontaminacije.
Na področje so nemudoma poslali posebne ekipe, ki so začele ugotavljati stopnjo radioaktivnosti v zraku. Baje so radioaktivni prah odkri li tudi 25 km daleč od centrale, ki zalaga z električno energijo pennsil vansko območje, vendar v nenevarni,
minimalni meri. Vseeno so izvedenci sprejeli vse potrebne ukrepe in sproti tudi s pomočjo helikopterjev, analizirali zrak, kjer so ugotovili radioaktivni jod, ki je najbolj nevaren ščitni žlezi, v kateri se lahko vgnez-di z dihanjem ali tudi s pitjem mleka.
Centralo so seveda zaprli in ukinili dobavo električnega toka. Ni znano za koliko časa bo ustavljeno obratovanje ker to za visi tudi od postopka dekontaminacije, kar se lahko po mnenju izvedencev precej zavleče. Kljub temu, da izžarevanje nj doseglo niti kritične točke, so vsi uslužbenci jedrske centrale (kakih 500) in tudi prebivalci bližnjih mest in naselij pod najstrožjim zdravniškim nadzorstvom.
Mi aprila na Hvaru konferenca o varstvu Jadrana
HVAR — Za drugo konferenco o varstvu Jadrana, ki bo pod pokro
viteljstvom predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djurano viča sredi aprila na Hvaru, vlada v Jugoslaviji izredno zanimanje. Do sedaj je namreč prijavilo svoje sodelovanje že 1.200 strokovnjakov in družbenopolitičnih delavcev. 200 od njih je že prijavilo tudi svoje referate. O izrednem zanimanju govori tudi podatek, da bo v delu konference sodelovalo tudii 330 predstavnikov inšpekcijskih služb in občin vzdolž jadranske obale.
Cilj bližnje druge konference o varstvu Jadrana je izboljšati varstvo Jadranskega morja pred onesnaževanjem kot tudi izboljšati varstvo okolja v celotnem prostoru jadranskega območja. Konferenca naj bi zato povezale interese na lokalni, regionalni, republiški, zvezni in mednarodni ravni, predvsem na naj bi najprej ocenila, v kolikšni meri so uresničeni sklepi prve konference o varstvu Jadrana, ki je bila leta 1974 v Opatiji.
Na konferenci bodo posvetili posebno pozornost tudi posameznim vprašanjem, kot, denimo, kako u sklajevati potrebe po hitrejšem in-
rizma, na kakšen način upoštevati ugotovitve in priporočila Organizacije združenih narodov za varstvo Sredozemlja, graditi ali ne jedrsko elektrarno na otoku Vir blizu Z4-dra, kaj storiti za večjo ekološko varnost Reškega zaliva.
SZ kupila računalnik za obdelavo podatkov olimpijskih iger
MOSKVA — Sovjetska zveza je s francoskimi proizvajalci elektronskih računalnikov sklenila dogovor o nakupu računalnika »iris 80* za obdelavo vesli z izredno veliko kapaciteto. Računalnik je kupila a-gencija Tass in ga potrebuje za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Moskvi.
KUALA LUMPUR - V 61. letu starosti je včeraj umrl malezijski zmajevali tire mv,.»* .kralj Tanku Jahija Petra Ibni al dustrijskem razvoju z razvojem tu-tMarhum sultan Ibrahim.
od Kampale in šest kilometrov od mednarodnega letališča Entebe*. Vedno po vesteh ugandskega radia se da sklepati, da se čete Idija A-mina počasi umikajo pred prodiranjem sovražnika, čeprav »skušajo napraviti vse, kar je v njihovi moči, da bi zaustavile napad*.
Radio Kampaia je tudi oddal poziv ugandskega predsednika Amina
Ugandski predsednik Idi Amin Dada
samega, poziv »vsem prijateljskim in miroljubnim državam ter arabskemu svetu*, naj priskočijo Ugandi na pomoč in s tem pripomorejo k porazu »»tanzanijskega agresorja*.
Ugandski veleposlanik pri OZN Idi Osman je včeraj uradno zahteval takojšnje zasedanje varnostnega sveta ZN in ob tem obtožil Tanzanijo «agresije» na njegovo državo. Govori se tudi, da bo pred varnostnim svetom spregovoril Amin sam, vendar o tem ni še nič uradnega.
Skratka, položaj v Ugandi je še ka/ precej zapleten, čeprav se vpo-
gled v situacijo čedalje bolj jasni. Od včeraj ni niti vesti več, kje se sploh nahaja Idi Amin, čeprav je predvčerajšnjim ugandski radio poročal, da stoji na čelu svojih čet. Na dlani pa je, da je odpor ugandskih vojakov zelo šibak in je verjetno padec Kampale samo še vprašanje nekaj ur. Prav zato je bila že včeraj Kampaia slej ko prej prazna in pusta, prebivalci bežijo predvsem proti letališču v Entebah in se s tem skušajo izogniti spopadom. Tudi družinski člani tujih diplomatskih predstavnikov so včeraj zapustili Kampalo in se zatekli v Kenijo.
(mč)
V Radovljici seminar o delu dr. Fisterja
RADOVLJICA — V Radovljici na Gorenjskem je bil znanstveni seminar o življenju in delu revolucionarnega demokrata dr. Antona Fi-sterja. Ob tem znanstvenem srečanju, ki ga je pripravil marksistični center CK ZK Slovenije so odkrili tudi spominsko ploščo temu predhodniku slovenskega delavs. ega gibanja. Dr. Anton Fister, profesor teologije, filozofije in pedagogike na dunajski univerzi, mladostni prijatelj Prešernovega mentorja Matije Čopa, pa je bil odličen soborec narodnih in delavskih množic v boju za ustavne in socialne pravice v revolucionarnem letu 1848. Po zmagi kontrarevolucije je cerkev Fi-sterja izobčila, avstrijska državna oblast pa ga je v odsotnosti obso dila na smrt. Fister je skupaj s Karlom Marxom podpisal posl lico za pomoč preganjenim revolucionarjem.
Na znanstvenem seminarju je 11 akademikov in profesorjev ljubljanske univerze osvetlilo Fisterjevo re volucionarno in pedagoško osebnost ter njegov zgodovinski vpliv in pri spe vek na področju filozofije. Slo venski šolski muzej pa je odprl razstavo o Fisterju in revolv :ionar nih demokratih iz leta 1848.
skupna vrednost te menjave dosegla milijardo 358 milijonov dolarjev. Pri tem je na italijanski izvoz v Jugoslavijo odpadlo 827,3 milijone dolarjev, na promet v nasprotni smeri pa 531 milijonov dolarjev. V primeri z letom 1977 je bila skupna vrednost opravljene izmenjave za okrog 20 odst. manjša. Prav zaradi tega je inž. Zuccoli naglasil, da si ho, morala mešana zbornica v prihodnje bolj intenzivno prizadevati, da bi obseg izmenjave naraščal In da bi se hkrati bolj uravnovesil, kajti ustrezna bilanca izkazuje redno visok primanjkljaj na jugoslovanski strani. Lani je bil ta primanjkljaj za 18 odst. manjši kakor v letu 1977, vendar je še vedno znašal 196,3 milijona dolarjev.
Predsednik je nadalje opozoril prisotne člane, da bo mešana zbornica v kratkem proslavljala petindvajsetletnico svojega obstoja in delovanja. V tej zvezi je napovedal vrsto izrednih pobud, med katerimi naj posebej zabeležimo namen izdaje posebnega priročnika za poslovne ljudi in gospodarstvenike, ki se ukvarjajo z blagovno menjavo med Italijo in Jugoslavijo ter med sosednimi območji ob meji.
Občnega zbora se je udeležilo tudi širše odposlanstvo tržaške delegacije mešane zbornice, ki ga je vodil predsednik dr. R. Latcovich, ki je hkrati po statutu tudi podpredsednik matične organizacije v Milanu.
BEOGRAD — Prve dni aprila leta 1981 bo v Jugoslaviji peti povojni popis prebivalstva. O tem je časnikarje včeraj seznami generalni direktor zveznega zavoda za statistiko Ibrahim Latifič. S popisom bodo v prvi vrsti ugotovili točne število prebivalstva in razlike glede na popis iz leta 1971. Tokrat bodo tudi popisali družine kar bo omogočilo točen pregled nad zem ljiščnimi in stanovanjskimi imovi-nami.
Razvila se je diskusija, v katero je poseglo veliko število prisotnih upraviteljev, ki je zahtevalo od Biasuttija predvsem pojasnil o u-pravno - tehničnih zadevah. Tako so spregovorili Sabbadini, Marseu, župan iz Št. Lenarta Osgnach, ki je med drugim potožil, da se o Nadiških dolinah govori le takrat, ko se zgodi kaka katastrofa, Marinig, Battocletti, Brescon in sovodenjski župan Zuanella. Spregovoril je tudi pokrajinski svetovalec Pavel Pe-tricig (KPI), ki je najprej kritiziral dejstvo, da niso bili na sestanek povabljeni pokrajinski svetovalci, nato pa je svetoval, naj se upravni organi aktivneje zanimajo za razvojni načrt, ki ga je treba povezati z rekonstrukcijo in ki ne sme ostati samo na papirju, ampak postati realen dejavnik. Ob tem, je nadaljeval Petricig, je treba pomisliti na nevarnost, da bi znale nove cestne zveze popolnoma odcepiti Benečijo od razvojnega načrta in razvoja sploh, h kateremu pa vsi stremimo, saj bi pomenil delovna mesta za ženske in mladino, pomenil pa bi tudi vrnitev izseljencev domov.
Po posegu komunističnega pokrajinskega svetovalca je spregovoril tudi deželni svetovalec Specogna (KD), ki je predlagal takojšnjo porabo skladov iz leta 1978, ki so ostali še nedotaknjeni. Tudi Specogna je izrazil mnenje, da bi bilo treba povezati zakone o rekonstrukciji z razvojnim načrtom. Predstavnik KD je dejal, da mora osimski sporazum zadevati tudi Nadiške doline in ne samo Trsta in Gorice ter je pozval Gorsko , skupnost, naj spremeni svojo linijo, kajti v današnjem času ima nove naloge.
Razpravo je zaključil deželni odbornik Biasutti z mislijo, da se morajo Nadiške doline polnokrvno vključiti v deželni razvojni načrt in s tem potrditi svojo funkcijo v deželi sami.
14.
APRILA
OB
14.
URI
SE ODPRE ZA OBČINSTVO
► Protislovenska
(Nadaljevanje z 2. strani)
njihovih Dajdašev in navdihovalcev in tako zaščiti pravice italijanskih in slovenskih občanov, demokracijo in republiške inštitucije, ki so porok za svoboden razvoj italijanske družbe.
Pokrajinsko tajništvo KPI ugotavlja v posebnem sporočilu, da spominjajo oKoliščine predsinočnje-ga atentata na napade, ki so bili pred letom dni izvršeni na stanovanja tržaških komunističnih predstavnikov; storilci so ostali nekaznovani. Atentat nosi izrazito fašistični pečat, nadaljuje sporočilo, izvira pa iz osamelosti, v kateri se je znašla manjšina študentov, ki so povezani misovsko mladinsko organizacijo Fronte della gioventii. Ta odkrito ščuva k »»protisloven-skemu linčanju*. KPI poziva vse demokrate k obrambi omikanega sožitja, k umirjeni debati o pro blemih zaščite slovenske manjšine in k ovrednotenju vloge šole kot temeljnega sredstva za demokratično oblikovanje mladih rodov.
Mladinska federacija KPI pa v podobnem sporočilu naglaša, da je bilo v peščici skrajnih desničarjev, ki je zasedla zavod «Carli», tudi nekaj takih, ki s šolo nimajo ničesar opravit; in pripominja, da je njihov namen razbiti soglasje med italijanskimi in slovenskimi študenti, (dg)
MILANSKI
SEJEM
KI SE BO KONČAL
apriLa
OB
19.
URI
17. in 20. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem.