45. številka. Ljubljana, v sredo 25. febrnvarja. XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 *fld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaAa. Za oznanila plačuje se od četiristnpne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če no dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trtinkovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Urednifitvo in npr* v ni št v o je v Frana Kolinana hiši, ^Gledališka stolna". Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
P. n. volilci trgovinske in obrtne zbornice!
Zavolj novih volitev v trgovinsko in obrtno zbornico, ki se imajo te dni vršiti, sklical je izvr-ševalni odbor narodnega kluba deželnih poslancev dne* 19. t. m. obilno število najveljavnejših trgovcev in obrtnikov iz Vaše srede na posvetovanje ter Vam po soglasnem sklepu tega shoda priporoča niže imenovane kandidate, katerim brez skrbi izkažete svoje zaupanje. Njih imena so Vam porok, da bodo vestno in po svoji najbolji moči delali za trgovinske in obrtne koristi naše dežele.
Ti kandidatje so: I. V trgovinskem odtoku:
a) za prvo skupino, v kateri sta združena
prvi in drugi razdelek: Gospod Fran Hren, grašfiak in trgovec v Ljubljani; „    Josip Kušar, predsednik trgovinski in obrtni zbornici, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani ;
„ Mihael Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
„ Janez Perdan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
„    Vašo Petričic, podžupan, trgovec in hišni
posestnik v Ljubljani; ,,    Fran Souvan, trgovec in hišni posestnik v
Ljubljani;
b) za drugo skupino, v kateri je tretji
razdelek trgovcev:
Gospod Blaž Mohar, deželni poslanec, župan in trgovec v Škofji loki;
„    Fran Omersa, trgovec in posestnik v Kranji;
„ Tomaž Pavšler, trgovec z domačimi pridelki in hišni posestnik v Kranji;
„ Josip Ribič, trgovec z instrumenti v Ljubljani.
II. T obrtnem odseku:
Za drugi razred: Gospod Oroslav Dolenec, hišni posestnik in svečar v Ljubljani;
„    Janez Dovgan, mizar v Ljubljani;
„ Janez Nep. Horak, podpredsednik trgovinski in obrtni zbornici, hišni posestnik in roko-vicar v Ljubljani;
,, Alojzij Jenko, načelnik zadrugi pekov v Ljubljani ;
„    Janko Kersnik, graščak, posestnik mlina in
žage na Brdu; „    Anton Klein, predsednik obrtnemu društvu
in solastnik tiskarne v Ljubljani; „    Fran Kolman, hišni posestnik in steklar v
Ljubljani;
„ dr, Josip Poklukar, državni in deželni poslanec, solastnik tiskarne v Ljubljani;
„ Filip Zupančič, hišni posestnik in stavbeni mojster v Ljubljani;
,,    Jarnej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. februvarja 1885.
Za narodni centralni volilni odbor:
Kako se Avstrija Nemčiji ekonomično podreja.
Ruski Kurjer ima o tem dopis z Dunaja, ki
slove:
„Sedaj, ko se v vnanji politiki vse oči obračajo na afriške zadeve, ki se vedno bolj zamota-vajo, vlada v avstrijskej notranjej politiki popolna desorganizacija vsled bližajočih se volitev; osoda spravlja našo državo vedno v tesnejšo zvezo z Nemčijo ali bolje rečeno v večo zavisnost od Nemčije. Ta proces vrši se, ne da bi je kdo zapazil, brez kakih velicib dogodkov ali posebnih premen. Zapaziti ga samo moremo, če primerjamo sedanji politični položaj s prejšnjim, sedanje politične nazore roko-vodečih krogov in občinstva samega s prejšnjimi. Povsod zapazimo, kako se tirnice Avstrija kakor samo-stalen faktor iz občne evropske politike in se preobrača v satelita Nemčije. Že pred 3 leti se je avstrijska država prizadevala tesno zbližati se z Italijo z jedino državo, s katero bi se Avstrija mogla zbližati brez velikih, praktičnih ali načelnih ovir.
Pa vsled prizadevanja prev di ega „ poštenega me-šetarja" kneza bismareka je bil izid teh avstrijskih prizadevanj popolen fijasko in Avstrija je ostala popolnem osamljena.
V odoošajih in dogovorih dveh srednje-evrop-skih cesarstev z Rusijo, kateri so pripeljali naposled k popolnemu sporazumljenju, morala se je Avstrija zopet zadovoljiti s ponižno rolo satelita. In sedaj, ko je v prvo vrsto porineno vprašanje o ko-lonijalnej politiki, je Avstrija, ki je trosila več let velike svote za ekspedicije v Afriko in Azijo, po-maknena na stran od občnega teka. Ko se je nedavno bilo sprožilo v nemških političnih krogih vprašanje, da bi se Trst izbral za izhodno točko za novo nemško parniško progo, so se našim oficijozom kar srca topila, da hoče nesebična nemška diplomacija osrečiti nas s tem novim darilom! Težko je povedati, kako visoko bi se bili popeli naši oheijozi v navdušenji za Nemčijo, ko ne bi bili slovanski av-tonomistični listi bolj trezno pretresli nasledkov tega „danajskega daru".
Kakor smo že više omenili, se proces podrejanja Avstrije nemškej politiki korak za korakom pripravlja, potem se bode pa že pojavil v kakem večjem dogodku. Za paznega opazovalca sedanjega politiškega življenja ne more biti dvomljivo, kaki bodo resultati tega dela, v kakem dogodku se bode prej ali slej pokazala zavisnost Avstrije od Nemčije. To bode pripeljalo, če ne k pridruženju Avstro-Ogerske k nemškej carinske) zvezi (zato je politična organizacija Avstrije preveč komplikovana), vsekako pa k takemu ekonomskemu zjedinenju, da bode Avstrija služila Nemčiji za orodje, da se ta izkoristi Balkanskega poluotoka in sploh vztoka. Ta misel, proti katerej bi se do poslednje turške vojne, bili uprli vsi resni politiki in katero so v Nemčiji smatrali za neizvršljivo utopijo, je vedno popularnejši postajala in se okrašena z raznimi lepimi frazami vedno ponavlja pri nas in v Nemčiji. Mvo, kaj govori na primer o tem znani katederski socijalist Strassbur-Ski profesor Louis Brentano: ..Glavna ekonom-ska naloga naša je, skleniti carinsko zvezo z Av8tro-Ogersko in s kristjan-skimi državami na Balkanu in ograditi
LISTEK.
Spomini na Poljsko.
(V slovstvenem zabavnom vučem filta] 1'V. Potočnik.)
Pred dvema letoma imel sem čast citati Vam, gospoda, nekatere epizode izza mojega bivanja na Poljskem. Pripovedoval sem Vam o svojem potovanji po prostranem delu ogromne slovanske ravnine, ki sega' od Krakova proti vzhodu nad 300 milj do Urala, proti severu pa še dalje do Ledenega morja in do Kariškega zaliva, daleč tja gori proti „Novi zemlji", kjer po skoru poluletnem dnevu nastaja dolga poluletna noč. Poizvedeli ste iz omenjenega berila, da je bilo moje potovanje za poljskega ustanka proti Rusiji 1863. leta. Pripovedoval sem Vam o poljskem šovinizmu in optimizmu, katera sta prouzročila, daje skoro vsa poljska inteligenca: „žlahta", katoliško dubovenstvo, oskrbniki in uradniki velo-posestnikov, vseučiliška in sploh šolska mladež in nje učitelji, prav posebno pa ženski spol, — pa vender pri vsem tem nikakor ne večina naroda poljskega menila, da je naloga in dolžnost vseh vladarjev in vseh narodov, sploh vesoljnega sveta poljskemu osvobojenju na ljubo Ruse in Švabe kakor
ščurke uničevati. Pravil sem Vam takrat, da so Rusi name streljali in da sem si svoje življenje le s "tem otel, da sem z mačjo urnostjo, še dan danes mi nezapopadljivo, v dveh ali treh skokih prehitel visok nasip ob reki ter na drugi strani dričajoč se telebnil v umazano, blatno mlako.
Kakor pokojni Jeremija obležal sem potrt, raztrgan, umazan in preplašen v blatu in — Bog mi grehe odpusti! — klel sem Ruse in odpovedal se za vselej vseh simpatij do tega strašanskega tartar-sko-kozaškega naroda. Da je takrat izhajal že Ljubljanski tednik — znani Wochenblatt — gotovo bi mu bil Ruse zatožil na čast „des heiligen rbmisehen Reicbes deutscber „Nation". A ta moja sveta jeza ni trajala dolgo in konečno, ko se pogledam, kakšen sem: razcapan in blatnast, smijal sem se sam in skušal sem, kolikor je bilo mogoče, očistiti se in osnažiti. Vse se mi je še nekoliko posrečilo, le za zadnji del obleke, pod mojega života hrbtiščem, ni bilo nikake pomoči.
A tudi ni bilo časa, o tem premišljati, kajti z jedne strani prileti moj sopotovalec inženir Ma-durovicz, z druge strani pa moj voz in brez zamude odpeljemo so na P. graščino, jedva četrt ure oddaljeno. Bodi mi dovoljeno, mimogrede omeniti, da sta bila v isti čas dva brata P.: mlajši A. bil
je pozneje visok dostojanstvenik v Avstriji, — starejši: Adam P, pa je bil posestnik ogromno bogatega majorata in v svojem značaji popolnem različen od svojega brata A. Aristokrat od nog do glave, ošaben in domišljiv, bil je nasprotnik Rusiji, ob jednein pa tudi Avstriji. Govoril je sploh le poljski in navadno je vsacemu, s katerim se je baš pečal, rekal: Ti, „ti panc!" kadar je bil muhast, spremenil se je prijazni „ti", nenadoma v „Vi", a ko je bil nervozen, zarenčal je švabski, in uradnik, ki je naletel na tako nesrečen trenutek, je redno hitro pobral kopita in pogledal, kje je tesar duri ustvaril, kajti znal je, da pride neposredno za nemščini poljsko ,,korobac".
Označujoče zanj je to, da je pri uhodu v njegov angleški vrt pri graščini v Koješovicah, kjer je vedno rad stanoval, dal napraviti samo v nemškem jeziku napis: „Ilier ist Juden und k. k. Beamten der Kintrit verboten". General knez L., kateremu ta napis, dasi ni bil uradnik, ni bil baš po godu, se gre nekega lepega dne meni-nič-tebi-nič s svojim pobočnikom v ta vrt sprehajat. Ko zagleda Kosziuszkn kip,, iz terracotte narejen, potegne saldo, odseka poljskemu junaku glavo, položi na lici me>ta svojo vizitufco ter se potem z vlakom odpelje v K rakovo, od koder je bil prišel.   Seveda, grof P. pozval fo
to novo carinsko ozemlje z visokimi ohrani t c 1 j n i ni i carinami na kmetske in obrtne izdelke. Koristi take zveze bile bi očividne za vsacega udeleženca. Odprla bode čez Solun nov pot trgovini v Azijo; obranila bode nemško kmetijstvo in proizvodstvo surovin v Ogerskoj in v pri dunavskih državah, ter bode glavni vir njih bogastvu in politični nezavisnosti; glavno pa je, da ohrani nemško in avstrijsko obrt in pospeši njen razvoj."
Dalje pravi profesor Brentano, da je imel priložnost sam prepričati se, da so ti nazori postali poslednji čas jako popularni v Avstriji, zlasti pa moj liberalnimi člani avstrijskega parlamenta.
Za vsacega objektivnega opazovalca je očividno, da bodo v tem slučaji vse koristi na strani Nemčije, a vse nekoristi na strani Avstrije in njenih „zaveznikov". Pa vse gorje tiči v tem, da imajo politiki najmanj sposobnosti biti objektivnimi in se dado preslepiti s s tističiiimi izvajanji. Besede Bren-tana o velikoj popularnosti njegovih nazorov so se nedavmt sija;no potrdile. V avstrijskej zbornici poslancev je nedavno Riehter stavil sledečo resolucijo, ki ne treba nobenega komentara: „Z ozirom nato, da konkurencija jednako silno škodi kmetijskim interesom v Avstriji in Nemčiji; z ozirom na to, da bi brezdvomno navstala ostra carinska vojna, ki bi • bila jednako pogubna, ravno tako z ekonomičnega kakor tudi s politiškega stališča, ko bi vsaka omenjenih držav sama hotela uvajati naredbe proti temu, popolnem samostojno in nezavisno od druge države, zato predlagajo podpisani zbornici poslancev, da naj zahteva od cesarsko-kraljeve vlade, da se sporazume z nemško vlado, da bi s skupnimi nared-bami varovali kmetijske pridelke ameriške in ruske konkurencije."
To resolucijo je podpisalo 40 uplivnib linau-cistov zbornice poslancev in je obrnena najbolj proti Rusiji, sicer se bode teško uresničilo, kar predlaga, a ni dvojbe, da v zvezi z drugimi faktorji pospeši trenutek ekonomskega podrejanja Avstrije. Kakor BimptomatiŠki pojav ta fakt zasluži vse pozornosti."
Politih i v:VA!l\vi\. Notranje dežpjc.
Y Ljublj a ni 25. februvarja. Se vedno se prizadevajo nekateri višji krogi
sklopiti srednjo stranko v <trža«n in /.b^ru.
kate; o namen naj bi bil povsod hoditi za vlado. Dozdaj se je vedno mislilo, da bode Coroninijev klub poklican prevzeti to u|qgo, kateremu naj bi na pomoč pribite! klub veleposestnikov, kateri naj bi se še le osnoval. Ko je pa pri pristojbinskej noveli Coroninijev klub odpovedal svoje usluge vladi, se več ne jemlje toliko v poštev, kadar se govori o osnovi prednje stranko. Za to se sedaj mislijo nabrati elementi iz veiepoBestva in nekaterih družili nemških konservativcev, l'lemstvo in cerkev sedaj morata pomoči i'rvo taku ni ne nemško ne slovansko-na-rodno, cerkev je pa mejnarodna, tedaj ta dva faktori a naj bi sedaj služila vladi /a sredstvo, s katerim bi pob jala narodne težnje. Vlada so nadeja, da Ijodo k novej srednjoj stranki pristopili razun konservativnih tudi liberalni veleposestniki, ker mej njih političnimi nazori ni velike razlike. S tem bi oslabili desnico in levico in utrdili le vladno sta-
kneza L. na dvoboj. Govorilo se je, da sta se res nek.diko kresala, a oba polnokrvna aristokrata sta se kmalu Zopet pomirila, in ker sta oba rada bogu Babu Žrtovala, bila sta pozneje najboljša prijatelja.
Prenočeval sem torej omenjeno noč v Otalen i. Oskrbnik bil je jako priljuden gospod in pogostil me je kaj dobro. A pri vsej priljudnosti in dvor-rjivosti Be mi je vender dozdevalo, da v gradu ni vse v redu in da se dhdu ter v okolici kaj posebnega godi. Kaj je bilo, temu takrat neseni prišel na sled. Se le fiež teden dni j srni uradno in po časnikih dobil pojeisnilč o vseh tajnostih, katere sem zadnje dni doživel. V isti čas, ko sem jaz po teh krajih potoval, zbiralo se je na P. posestvu v Ota-lenži m čun ustaško kardelo; okolu -son mož, z namenom, da ondu pi obrodijo Visio. Busi so to izvedeli ter bili so pa/ni. Jedva sem se jaz, o tem nepoučen, pokazal na Visle desnem bregu, zdelo so je Rusom na drugem bregu že vredno, poslati mi par krogelj na pozdravi Kakor sem pozneje v časnikih litnl. prepeljala se je omenjena četa 800 mož, isto noč. ko sem \ Otalenži spavaL, poldrugo uro pod Otalenžem pri NiŽnl srečno na drugo stran.
Koliko teb revežev se je vrnilo, o tem ne pripoveduje nobena zgodovina : venijetno je, da so Rusi večino, morda tudi vse pobili. (Konec prili,)
lisce. Mi dvomimo, da bi se to vladi posrečilo, zlasti nemško liberalnih veleposestnikov ne bode dobila na svojo stran Saj vidimo, kako se je na Kranjskem vlada pri vsaki priložnosti laskala zastopnikom ve-leposestva, ti so ji pa zato pri vsakej priložnosti dali kako brco. Tak vspeh bode tudi drugod imela vlada pri liberalnih veleposestnikih s svojo posredovalno poliriko.
Kkof'ov»k;t Stonferenc» na Dunaji se je baje resno bavila z osnovo katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Čas zato sedaj tudi ni ugoden. Cehi ne bodo ovirali uresničenja te želje nemških kon-sorvativcev, če bodo le ti pripravljeni v državnem zboru podpirati njih težnje zastran zboljšanja in razširjenja češkega vseučilišča.   To se bode pa lahko zgodilo, če se opusti nepotrebno nemško vseučilišče v Črnovicah, ter stroški, ki lih je treba za to šolo i nekaj porabijo za češko vseučilišče v Pragi in kato-i liško v Solnogradu. Največja ovira osnovi katoliškega ; ' vseučilišča bode ta, da vlada ne bode marala dovo- j ! liti, da bi se vsprejemali v javne službe oni, ki so 1 I dovršile vseučilišče v Solnogradu. To useučilišče ne ' bode pod državnim nadzorstvom, zato tudi ne bode vlada imela nobenega jamstva, da daje zadostno j višje izobrnženje za državne službo. Temu se bode morda s tem pomoglo, da bodo dijaki, ki bodo do-i vršili Solppgradkp vseučilišči1, morali dokazati svojo i sposobnost za državne službo z izpiti, ki jih bodo napravili na kakem državnem vseučilišči.
Viiunj«' države.
|>amos i senat se sedaj posvetuje o bud-I getu za bogočastje. Ustavil zopet je kredite za Pa- ! ! riškega nadškofa, algirske škofe, korarje in župnike, I katere je bila izbrisala ali pa pomanjšala zbornica, i -. u akrt zbornica je s 110 proti 112 glasom
j izrekla zaupnico ministerstvu. Vender je ministerski ! predsednik preči tal jej kraljevi ukaz, s katerim se j jo razpustila Novo volitve so razpisane na l!J. dan . marca. Nova zbornica se snide 21. aprila.
Poslednje dni se zopet po listih mnogo piše o ; brunšviskem prestnlonnslodstvu. Kakor se govori, ima , sedaj vojvoda Ciimboijandski precej  upanja postati | brunšviški vladar.   Več  nemiklli  knezov, mej njimi kralj saksonski in vojvoda Oldenburški se potegujejo zanj Ti nemški knezi zagovarjajo legitimi-tetno načelo že 'u tega nagona1, da se sami ohranijo.   Pa tudi več drugih  veljavnih oseb je zanj. Kraljica   Viktorija se poteguje za njegove pravice, ruski car je pa njegov svak in bode zaradi tega tudi skušal zanj u plivati pri Berpliriskem dvoru. Ver nemških p'einenitnikov in dostojanstvenikov zagovarja pri dvoru njegova prava, (lesar pa tudi ni baš proti temu. da vojvoda Cinnberlandski postane brunšviški vladar, da se le odpove pravicam na hanovranski prestol In prizna nemško državno ustavo. Bismarck sicer še vedno nasprotuje Gumberlandskega : kandidaturi za brunšviški prestol, pa tudi on bode I ; oiljenjal, ko bode videl,  da je vojvoda pripravljen : : priznati nemško državo ter skleniti mir ž njo. Sedaj je tedaj le od vojvode samega zavisno, ali se reši | ta stvar zanj ugodno ali ne. Ako se odpove pravici I na hanovranski prestol, kateri je zanj tako ali tako j zgubljen, bode brunšviški vladar, če ne, pa ne.
Kakor da bi   liiff ij» še ne imela dovolj sitnosti drugod, so se jej spuutali še zamorci pri j Quettah-U na zapadnem afriškem obrežji. Angleški guverner v Quenttahu je ranjen s štirimi krogljami od katerih mu je jed ia šla skozi pljuča. Štirideset \ mož močno spremstvo njegovo so zamorci prema gali. Nek mlajši angleški častnik upa s (50 vojaki j varovati mesto pred daljnimi napadi. -— Spodnjej j zbornici so so predložila Gordonoiva pisma. Gordon V njih opominja Wolseleya, da naj ne razkropi preveč svojih čet. kajti sovražnik je lnnogohrojen in ima dobre ovaduhe. Wolseleya prosi, da naj hiti, ter očita Baringu, tla je kriv zakasnenja ekspedicije. Poslednje pismo Gordonovo ima datum 14. decembra, v njem piše, da je v skrajnej stiski, od treh Btranij oblegajo sovražniki Kartuin. Bojevati se morajo njegovi vojaki dan za dnevom, živeža jim manjka, zato on prosi, da naj mu hitro pridejo na pomoč.
1/. Sudana prihaja poročilo, da je 300 Gor-donovib vojakov z ženami in otroci ušlo iz Kartuma, preden ga je vzel Mahdi. Zdaj so prišli v Korti in general VVolselev jih misli porabiti za transportno službo. Osnian IJigma namerava nek! velik napad na Suakiin. Znani vojni dopisnik Arhibald For-bes ostro kritikuje v nekem angleškem listu \Vol-selev-jevo vojno vodstvo v Sudanu Kazstresel je četo po vsem Sudanu ter tako zagazil v nevarnost, da mu jih uničijo Arabi.
S fram o*ko-ki<a.f*ke^a bojišča poslednje dni ni llikakih poročil o kakih novih bojih. General Briere je popravil cesto v Bac-Le in dal ob njej napraviti drzojavno žico. V Tonking se ne bodo odposlala nobena podkrepljenja več, kajti general Briere je izjavil, da ima s poslednjimi poslanimi mu podkrepljenji 18000 vojakov in jih je zadosti za varstvo Tonkinga.
Dopisi.
Ie i'r i a 23. februvarja. |lzv. dop.J ,/Tržaškega podpornega in bralnega društva" občni zbor bil je v 22. dan t. m. Ko je došlo zadostno število članov, otvoril je g. prvosednik Ivan Požun zbor
ob 5. uri popoludne in predstavil vladnega svetovalca g. Vidica. Dalje je prvosednik v kratkem ogovoril poudarjal, naj vsak član pridobi vsaj še jed-nega člana, da bode društvo raslo, širilo se in napredovalo. Priporoča nadalje bralni odsek, in vabi, naj se pridno dela in nagovarja, da se jih mnogo upiše, ker le z branjem odpira se pot do prosvete, do prohujenja in zavednosti. Naglašal je, da imamo mej Tržaškimi Slovani osobo, ki zavira vsak napredek, naj si bode posamični ali društveni in tej osobi ni mari sloge, ne prijaznosti, ne prijenljivosti, nego uporablja pridobljeni upliv v svojo svrho in svojo čast, ne pa v korist naroda. Nadejati se je pa vender že, da po tem bratskem boji dospemo naposled do sporazuinljenja in trajnega miru. Potem še le se bodemo vsak na svojem ognjišči prosvete trudili, da zadobimo pravice, katere nam pripadajo po božjej in človeškej postavi. V tej nadi povabi občni zbor, da zakliče trikratni živio presvitlemu cesarju. (Trikratni živio zborovalcev.)
Tajnik prečita društveno kroniko, katero je občni zbor z odobravanjem vzprejel, kakor tudi nova potrjena pravila.
Blagajnik poroča o stanji društvenega premoženja ter predloži na ogled hranilnično knjižico in nakupljene srečke.
Na vrsto pride potem posvetovanje o ženskem oddelku. Predsednik omenja, da se je že bilo začelo delovati, pa ker je bilo število družabnic pre-pičlo, se je ženski oddelek odložil do ugodnejšega časa.
G. F. G okel j predlaga, naj se novemu vodstvu naroči, da se upisovanje takoj prične in dela na to, da se kolikor možno brzo širi. Predlog ta bil je jednoglasno vzprejot.
Pri posamičnih točkah predlaga g. Čokelj, naj se izreče predsedniku J. Požun u priznanje za njegov trud in materijalno podporo, kajti ne samo, da ima že od prej pri ustauovljenji delavskega podpornega društva velike zasluge, stekel si je zaslug tudi za Tržaško podporno društvo. On je vzdržal to društvo, da ni propalo nam Slovencem na sramoto. Pn tem predlpgU pretrgali so zborovalci govorniku /. živahnimi živioklici besedo. G. Požun zahvalil se je na tem priznanji in obljubil še nadalje podpirati društvo.
Vršila se je potem volitev v lepem redu. V vodstvo so bili voljeni sledeči gg.: Ivan Požun, predsednikom: podpredsednikoma V. Grebenec iu J. Hafner; tajnikom F, Čokelj; blagajnikom M% Čudvot, nadalje M. Kan dolini in J. (Juliu. Odborniki: K .na m o, J. S in k, iT, 1 pa vic, IT. Vrabec, J. Čcrmelj, J. Maver, A. dug, F, Gašperšič. Pregledovalci računov: Ant. Lulek, J. Kolin, V. Kocbauor, K. Nolda, V. Češko.
Nadejati se je od novega odbora, <ia bode dano mu nalogo izvrševal v korist in napredek društva.
Umrl je v 22. dan t. m. dobroznani E. Josip Vesel, „capo" na c. kr. dogani. Ranjki bil je dober narodnjak, in je šestero svojih otrok v narodnem duhu vzgdjil Lahka mu zemljica!
S?z Starega Trga 22. februvarja. [Izviren dopis. I Pogosto donaša nekolekovani dnevnik dopise sedaj iz *te, sedaj iz druge vasi naše doline; vedi pa, častit; bralec, da so vsi ti dopisi delo jedne in iste roke, koja deluje pod krinko svetohlinstva. — Vsi ti dopisi polni so laži in natolcevanja. — Sedaj pika tega, sedaj druzega, kakor gad iz grma • kar vse dokaj kaže, da ima dopisun precej kosmato vest — dasiravno bi moral biti ravno on — vzgled miru in sprave! Jednako je v dopisu iz Pudoba št. 42. raztrosil novo laž mej širni svet. Da je naš, na vseh željo novoizvoljeni župan g. Žnidaršič, obče spoštovan mož, od kojega je vsega dobrega pričakovati, je resnica! in to bi bil dopisnik lahko povedal, ne da bi bil drugemu v čast segal — in o neki nasprotni stranki in nasprotnemu kandidatu pisaril in Ligah ko bi kaj takta imel. — Naprej smo že vedeli, da bo volitev taka, torej ni nikomur na misel prišlo, izvoljenega župana izpodrivati. V nekolekovaneni dnevniku omenjeni nasprotni kandidat ni glasov beračil, kakor dopisnik sam, pri lanski Postoj inski volitvi -- nikakor! On je celo odgovarjal, voliti ga, in glasoval je sam za Znidar-šiča, in onih 6 glasov se je brez njega vedenja, svojevoljno odcepilo, kar jo sicer pri vsaki volitvi vo-lilctni dopuščeno. Dopisnik temu nasprotnemu kandidatu hoče nekako podtikati, da bi ne bil tako dobro zastopal interesov občine. To ni druzega nego nepotrebno hujskanje, kajti omenjeni nasprotni kan-
didat je vsestransko spoštovan, pošten, varčen in naroden mož! in gotovo, ako bi bil poslednji izvoljen, kadil bi ga bil dopisnik prvemu jednako — in vrgel bi bil prvega v blato, kakor sedaj zadnjega; — ker to ti je človeče, kakor petelin na turnu: kamor piha, tja gleda, — tudi ako treba, se petkrat zataji, da le vodo na svoj mlin obrne. — Toliko v pojasnilo resnice. Vam pa, gospod dopisnik, priporočam, držite se v prihodnje svojega kopita — sicer boste od sedaj naprej večkrat po nosu dobili.
Resnicoljub.
I/. Tržiča 24. februvarja. [Izv. dop.] Kakor že veste, se je porodila tudi pri nas skupina ali podružnica nemškega šulferajna. Oče tej skupini je neki gozdar Ziermann, v službi obrtniške družbe, pri katerej ima Luckmann prvo besedo. Delovanje to skupine obstoji v tem, da vsak član vsako leto prinaša predsedniku jeden goldinar kot letni donesek, Nalovili so tudi nekaj kmetov iz bližnje okolice, kateri znajo malo lomiti koroško nemščino. Mej temi je tudi Kovorski župan naročnik in bralec V) prožnega nekolekovanega dnevnika. Da je v tej skupini mnogo tacih, ki no vedo pravo za pravo, zakaj da prinašajo vsako leto po goldinarji na žrtvenik šulferajna, nam je jasno. Odpustimo tem zapeljanim, vsaj ne vedo, kaj da delajo.
Tržičani se ne prištevajo niti Nemcem niti Slovencem, ampak oni so najprej Tržičani, potem pa Kranjci. V novejšem času so postali nekateri Nemci, ker za fabrikanta ni le Slovenec, ampak tudi Kranjec premalo. In vender bi bil Tržič eminentno slo-vensk trg, ko bi se hoteli slovenski rodovinf „Mali in Polak" odpovedati nemčurstvu. Prosti revni Tr-žičan je deloma narodno probujen, a se ne sme ganiti.
Naši „fajcrverkerji" so predpustom v 8. dan t. m. dapraVlli običajni ples, pri katerem so se za bavali in plesali. Večkrat bi kaj naznanil iz Tržiča, ko bi kaj koristilo.
Iz Velikih LanillS 23. febr. [Izv. dop.] Rodoljubi naši osnovali so, kakor znano, „ Bralno društvo", kar ni brez pomena, v tako majlmej vasi, kakor je naša. Pretočeno nedeljo zbrali so se bili dosedaj upisani društveniki, katerih ni malo k pnej seji. Volitev društvenega odbora vršila se je po predlogu iskrenega narodnjaka g. Š...... jednoglasno, po kratkem nagovoru in srčnem pozdravu, ki je veljal vsem, zlasti pa „zvezdi", katera nam knže pot do sreče, katera čim dalje jasneje razprostira svoj svit, katera je postala jednaka prijaznoj luni na jasnem nehu; ..zvezdi1', katera bode celo jednako svitlemu sobicu jela ogrevati usejano zdravo seme, ki bode brezdvomno kalilo, in tudi, kar vsi veselo upamo, rodilo dober sad. Ta »zvezda \ katera je gotovo vsem poštenjakom srčno dobro došla iu sveti v podobi gorečega domo- in človekoljubja, ki pa temveč velja, ker zavzema mesto, s katerega se izlivajo poštena dejanja na vse kraje, ta „zvezdau jo zares nam vsem:
,,Nh*u vzlmjcvnlka, Dni'. o/.ii;oiovalka."'
V odbor izvoljeni bili so ti-le p. n. gg.: Mat. Frelib, predsednikom in Jos. Pavčič, namestnikom; lil. Hudo ver ni k, tajnikom in Dragotin Armbruster, blagajnikom; odbornikom prištet je Jul. Mu r gel j.
Občni zbor zbral je naslednje liste v zabavo: „Edinost", „Slov. Narod", „Slovan", „Slovenec", „Novice", ,,Dolenjske Novice", „Kros", „Mir", „Brencclj", „Juri s puso" in „Fliegende Blatter' (Miinchen).
Domači društveniki plačajo 1 gld. mesečnine, a zunanji po 10 kr.
Ker ima društvo blag namen in si je zapisalo na čelo zlate besede: Delati hočemo v blagostanje ljudstva na podlagi omike in nravnosti", pričakovati je splošne prav obilne udeležbe. Saj za vnanje ude postavljena je tako nizka cena, da bode najubor-nejšemu mogoče, udeležiti se prokoristne naprave. Upati pa je, da bode tudi onim mrena odpala z očij, ki jih morda ovira nelepa lastnost, ki človeka, zlasti poštenjaka-narodnjaka, če je v resnici znotraj to, kar kaže zunaj, posebno ne priporoča in jih podobne dela le — pobeljenim grobovom. V resnici pa taki možje, katerim je narodnost vedno na jeziku, a kadar velja pokazati se dejanski, obračajo hrbet, ali pa se skrivajo po zatišji, kakor bojazljiva kukovica, postavljajo s takim vedenjem svojo veljavo sami v senco. Iztrebiti je vender jedenkrat treba škodljivi pepel in zatreti popolnem strupene rastline, katere je zascjal hudobni človek in so tako
j ošabno vzdigovale svojo glavo v podobi koristolovja, ■ zelene nevošljivosti in drugih grdih strastij. Mari
jih hočete še dalje gojiti? Zastonj ves trud!
Sploh pa so izohraženci poklicani za voditelje
in izobražitelje neizobraženim Slednjega naj bi iz-; podbadale besede:
Iz pšenico, vrli bratje! luljko populimo, Zdravo 8cme v brazde rojstne njivo zapodimo!
Če pa je kdo tako srečen in trden, in si misli, da ne potrebuje zaveznikov, naj pomisli, da kolo časa vse zasuče in trdne stalnosti skoraj ni najti j na celem svetu; zato kaj prepričevalno se glasi:
Zdaj cvetje, zdaj tr jo hodeco Iz mojih ti vzrnste poljan, Popolni- neskaljene sreče, Pod solncem ne nčaka zemljan.
S prvim dnevom sušca ot.vorjeno bode tedaj „Bralno društvo". Kdor misli pristopiti, naj se upiše, j ne bode mu žal. Ponuja se ti, predragi, tečna dušna ! hrana, katere potrebuješ, zraven tega pa koristiš j svojemu narodu. Pa tudi društveno življenje je pri-in
Preverjen jaz resnično Sem, d:i djjinje »ifolj pravično, Oluanilo nam bo mir. Kndoljnlmost in poStt-njc, liiii^o, čednostno življenju Bo odprln srečo vir
Domače stvari.
— (P res v i tli cesar) podaril je za notranjo opravo cerkve v Vuherji na Pohorji 2UO gld.
— (Cesarjevič Rudolf in Štefanija) pripeljala sta se včeraj ob 10. uri f>0 minut v Pulj, kjer so ja pri uhodu v arsenal pričakovala društva, korporacije, dve godbi, šolska mladina in ogromno občinstva. Izstopivša iz dvornega vlaka pozdravil je namestnik, poveljnik mornarice in admiral Poljskega pristanišča, potem so jo predstavljala duhovščina in načelniki civilnih in vojaških oblastev. Župan pozdravil je visoka gosta v toplem ogovoril v imenu prebivalstva in Štefaniji izročil se je v imenu občine
j in društva „Societa operaia  krasen bompiet. Ukr-j cala sta se potem v galačoln, v katerem je veslalo 12 mornarskih častnikov.   Ko sta stopila na krov i jahte „Mirainare", pričelo je predpisano streljanje J kanonov.   Mesto je lepo okrašeno, prebivalstvo pa ; navdušeno. Včeraj popoludne vozila sta se visoka gosta v torpedovki po morji, ogledala sta si razne stavbe. Popoludne bil je dvorni obed, zvečer pa si- j jajna razsvetljava in bakljada mej neprestanimi ova- j i cijami navdušenega prebivalstva.  Cesarjevič Rudolf zahvalil se je županu za vsprejem in peljal so potem, spremljan po brezštevilnih ladijah na „Miramare", ki je ob H. uri zvečer odplula
— (Pesni ku Gregorčiču na čast) priredila bode čitalnica v Prvačini na velikonočni ponedeljek veliko veselico, pri kateri bodo sodelovali odlični gospodje iz Gorice. Ob tej priliki izroči pesniku županstvo Dornherško diplomo častnega občana katastralnib občin Dornberga in Prvačine. Kakor se sliši, nameravajo odličnjaki Ajdovskega okraja isti dan slavljencu izročiti krasen album.
— (V semenišči Ljubljanskem) seje prvi semester končal v 13. dan t. m. Izpili so od dne 19. februvarja do 1. marca, v kateri dan zopet prične drugo polletje.
— (Magistratni uradi) so se poleg v našem listu že objavljenih imenovanj še sledeče organizovali. Dosedanji vodja magistratnih pisaril g. Juraj Mili al 16, imenovan je magistratnim kon-cipistom; magistratni kancelist Dragotin M u 1 a ček , magistratnim registratorjem; magistratni kancelist Ivan Kališ magistratnim odpravnikom; magistratni kancelist Ivan Robida, magistratnim oficijalom. Vsem novoimenovanim se je plača povišala. Včeraj dopoludne ob 10. uri so vsi novoimenovani uradniki prisegli pri županu Grasselliju, kateri jih je potem slovenski ogovoril in jim priporočal vztrajno in vestno izvrševanje uradnih poslov. Organizacija mestnih uradov ni segala posebno globoko, vso vkupe se place niti za 300 gld. zvišale neso. Zaradi tega so čudom čudimo, da si nckaterniki i nad to malenkostjo krhajo jezik.
— (Umrl) je včeraj ob 12. uri po noči g. Janez Debevec, c. kr. poštar in posestnik v Kamniku za srčnim mrtvoudom v 60. letu svoje dobe. Pokojnik bil je odločen narodnjak, obče priljubljen meščan in jako vesten v spolnjevanji svojih poslov, in vzgledno skrben za svoje otroke, katere je v narodnem duhu v/gojil in deloma dobro
preskrbel. Blag mu spomin in lahka mu bodi zemljica!
— (Generala Polža), ki je v 11. dan januvarja t. 1. v Velikem Varadinu umrl, prepeljali bodo v Ljubljano ter jutri popoludne pri sv. Krištofu položili v rodbinsko rakev. General Polz bil je rodom iz Košane na Notranjskem.
— (Tehniško društvo za Kranjsko) ima v 27, dan t. m. svoj mesečni shod, pri katerem bode stavbeni svetnik g. Fr. Potočnik predaval o zasipanji Ljubljanice.
— (Vreme) navstalo jo jako lepo, uprav pomladansko. Saj je pa že tudi skrajni čas. Zime imeli smo dovolj, v izobilji pa tudi oblačnih dnij, kajti, kakor nam je danes zagotavljal gospod, ki jako vestno dan za dnevom zabeležuje vse vremenske prikazni, ni bilo v Ljubljani od S. dec. 1. 1. do 7. januvarja videti niti solnca, niti zvezd, niti meseca. A tudi sicer je sobice jako redko posijalo na naše megleno mesto.
— (Novi pošti.) S IG. dnem t. m. otvorili sta se novi pošti na Dobrovi in v Horjulu.
— (Viharji na morji.) Po Srednjem in Jadranskem morji razsajajo od 22. t. m. brez pre-nebljiija hudi in silni viharji. Poročalo so je eesar-jeviču Rudolfu o slabem in nevarnem vremenu. Jahta „Miramar" pričakuje v Pulj i lepšega in mir-nejega vremena.
— (Podgane in miši zaveznice Trstu.) Kakor čitamo v „Triester Tagblatt-u" so se na Reki v skladiščih na želežničnej postaji podgane in miši silno pomnožile. Vreče z žitom so navadno vsi; pre-glodane, pšenica se usipljo iz vreč, nobenega jamstva ni več za pristno vago in primanjkljaj je znaten. Vsled tega so francoski in angleški trgovci že dali nalog, da se njih blago ne pošilja več čez Reko, ampak čez Trst. Če je vse to res, potem so podgane iu miši v konkurenci moj Trstom in Reko, prvemu nepričakovane zaveznice.
— (Glede prodajanja petroleja.) Trgovinsko ministerstvo je sporazuniljenjein notranjega ministerstva javilo deželnim oblastveni, da je prišel ob veljavo § 7. ministerske naredbo s 17. dne junija 18G5, tičoči se prodajanja petroleja in da jo po obrtni noveli iz 1. 1888 prodajanje mineralnega olja na drobno smatrati za svobodno obrtovanje. Da se pa odvrnejo nezgode o pravem času, zauka-zalo so je ob jednem oblastvom političnim, da imajo natančno postopati po olntno-policijskih določilih, kako je zalagati in hraniti mineralno olje.
— (Železnica Mostar-Metkovič) jako dobro napreduje. Te dni začeli so polagati relso od kolodvora Mostarskoga po predmestji Crnici. V kratkem bodo na vsej progi vozili materijalni vlaki.
— (Ljudske knjižnice,) katero izdavata gg. Kordeš in J. Leon v Mariboru, došel nam je 4. snopič. Vsebina: Kratio; povesti za kratek čas. Zapisal J. S. G o m bar o v. Povesti so naslednje: Kralj in kmet, (Po I. P. Ilebelu.) — Kralj iu gosji pastir. — Kilif in pesnik. (Po II. Overhagc-ji.) — Cesarjeva mati — kuma. — Kralj v kmečkej koči.
— Šiba novo mašo poje. — Sami nezadovoljni hlapci.
— Opeharjeni Žid. — Zvit popotnik. — Jakčeva kučma. — Jurčetove nadloge. Ruzmišljen občinski pisar. — Mertitd. — Špielfeldski grof in Crni Jaka. — Zdravniški poskus. Kakor iz tega razvidno, skrbi „Ljudska knjižnica" jako dobro za kratek čas, odlikuje se pa to podjetje polog izredno nizke cene { nopič (i kr., za •/« leta 48, za '/a leta !J() kr.) tudi po tem, da jako točno izhaja. Zaradi tega želimo podjetnikom veliko vspeha.
— (Slavno društvo „Matica hrvatska") blagovolilo je akad. društvu „Triglav" vso dosedaj izišle knjige, koje je še v zalogi imelo, brezplačno poslati. Podpisani zastop si šteje torej v prijetno dolžnost, da se slavnemu društvu za ta prijazni in domoljubni čin najgorkeje zahvali.
Gradec, dno 23. februvarja 188o. Za odbor: A. Rogina, Podgoršek, t. c\ predsednik. t. 6. tajnik.
— (Razpisana) je služba okrajnega rano-celnika v Senožečah. Letna nagrada f>00 gld. Prošnje do 20. marca t. 1.
Kazne vesti.
* (Število odvetnikov v (!eskej.) Kakor razvidinio iz ravno objavljenega letnega poročila odborovega Pražke odvetniške zbornice, pomnožilo se je minulo leto število odvetnikov v Ceškej za 26 ter znaša sedaj 013. Od teh jih posluje 175 v Pragi.
* (Profesor II v r 11) bode 23 dan marca t. 1. praznoval petdesetletnico svojega doktorstva.
* (Pobegnil) je z Dunaja 17. t. m. Štefan Jeanplong, uradnik kreditnega društva. Njegov ravnatelj mu je v ta dan izročil 4000 gld. rekoč, naj jih uloži v Dunajsko hranilnico. A uradnik naznani v pismu svoji soprogi, da je izročenih mu 4000 gld. izgubil in da se bo radi tega ustrelil. Navidezni samomor pa ni nikakor verodostojen, ker kljubu marljivemu in vsestranskemu iskanju nikjer ne morejo najti trupla samomorilčevega. Policija je torej brzo-javila oblastveni avstrijskim in zvunanjim, da je v pustni dan Štefan Jeanplong s 4000 gld. z Dunaja ubežal in jih prosila, naj beguna primejo in dove-dejo domov.
*(Samomor dveh blagajnikov.) Iz Le-vova se poroča: Ko se je pregledovala blagajnica Tarnopolske podružnice Gališke delniške hipotekarne banke 21. t. m., obesil se je blagajnik Urandt. Kakor trdi bankino ravnateljstvo, znaša primanjkljaj le 7000 gld. — 22. t. m. ustrelil se je pa v Du-nafdldvar-u davčni blagajnik Štefan Oesz mlajši, ker je finančno oblastvo zasledilo izneverjenje, iznašajoče več tisoč goldinarjev.
* (Nesreča na železnici.) Iz Temešvara se 22. t. m. brzojavlja: Na postaji Karansebes-u odtrgalo se je 35 deloma ualoženih, deloma praznih tovornih voz od vlaka in urno drdralo po tiru proti postaji Kavaran-Szakul-u; vozovi hiteli so ravno Temešvarskemu kurirnemu vlaku nasproti. Postaje načelnik zapazivši veliko nevarnost spremenil je naglo vozem tir, da so skočili iz tira. Štirje vozovi so se razbili, a zabranjena bila je vender velika nesieča. Kurirni vlak ostal je nepoškodovan. Po večurnej zamudi, dokler so popravili pohabljeni tir, vozil je dalje.
* (Čudež.) Kakor poroča babica F. H., porojen bil je v pustni torek 17. t. m. jako srečen otrok, deček, kateri je s soboj na svet prinesel že jeden zob. Novorojenec tehtal je že pri rojstvu 6l/a l<f?r- >n ko 80 ga vzeli prvokrat iz kopeli, iz-pregovoril je — čujte in strmite! — nemško besedo „Anker41 toli razločno, da so jo vsi navzočni čuli. Ta otrok obeta v istini lepo prihodnjost. Presrečni stariši, katerim se otrok takoj pri rojstvu čuti Nemca! Žalibože se nam Slovencem ne primeri kaj tacega. Preveseli stariši prvorojenca, dvojica Nestelmaver, imata hišo in krčmo „zum Weingarten", v I. okraji, Getreidemarkt h. št. 5, na Dunaji.
* (Ogerska lepotica.) Ravnatelj John Hollingshead v Londonu hoče v kratkem v svojem gledališči pred-tavljati krasno opero „Adriat-, v ka-terej želi za prvo junakinjo pridobiti ogersko lepotico. Hollingsheah poslal je v ta namen svojega tajnika v Budapešto da poišče pripravno krasotico, katera l i šest mesecev vsaki večer nastopala kot nema osoba in bi dobila vrbu vsega, kar potrebuje v življenje za se in svojo spremljevalko, še 10000 gld. Ta vsota bi se takoj ubžila v kak Budape-štanski denarni zavod. Ravnateljev tajnik obiskal je obče poznato in slavno krasotico, katera je dobila za svojo lepoto o priliki sv. Štefana svečanosti 1883. leta prvo darilo, ter jo skušal pridobiti za novo opero. A njegovi dogovori ostali so brezuspešni, ker je mlada gospica zahtevala preveliko vsoto, katere pa Anglež ni mogel plačati. Sedaj išče torej moderni Odisej drugo krasotico za Londonsko opero.
* (Umor.) Iz Temešvara se brzojavlja dne 23. t. m.: Včeraj rano v jutro prihrumeli so ru-munski kmetje v občinsko hišo v vasi Gyirok-u in s sekirami ubili vaškega notarja Barbosu-a. Zvršili so umor iz osvete. Morilce so prijeli in zaprli.
* (P r e t i 1 n o pismo) dobilo je od krvaveev poštno oblastvo v Koloniji. Ti zlodejci pretd tamoš-njo poštno poslopje v kratkem z dinamitom razstreliti v vzduh.
- (Izvažanje jajec iz Evrope v Ameriko ) Od začetka meseca septembra m. 1. pa do-zdaj dospelo je v pristanišče Novojorsko iz Evrope nad pol drugi milijon kurjih jajec, tako da bo množina letos v Ameriko prodanih jajec ono prejšnjih let znatno prekoračila. Še le kake štiri ali pet let dovažnjo kupci iz Evrope jajca v Ameriko osobito iz Danske, Belgije, Nemčije, Ogerske in Poljske. Posebno v čislih imajo Amerikanci danska jajca, katera se tudi radi finosti prav lahko spečajo za najviše cene. Ako bo trgovina z jajci leto za letom tako napredovala in ako bodo naše kokoši Amerikancem jajca nesla, bo po Evropi s časom navstalo še občno pomanjkanje in velika draginja kurjih jajec.
* (Žrtev ljubosumnosti.) Iz Firence se poroča: Mlada soproga tukajšnjega bankirja Rosettija napotila se je pustni torek 17. t. m. v veliko skladišče za svilo v ulico Via Cerretani, da si ondu na kupi toli potrebnega in krasnega blaga. Kar pade njenej spremljevalki, izredno lepej hišini, jemajočej žepni robec iz žepa, malo pisemce na tla. Brzo priskoči mladi komi, da pobere krasno pisemce iu je zopet izroči pravej lastnici. A gospa spozna v naglici pisavo svojega soproga, plane v (livjoj besnosti v deklico in jej huče izviti iz roke pisemce. Mišina se hrabro liki levinja brani in bori. uvidevši pa, da jo zapuščajo že moči, utakne po silnem trudu in ljutem boji pisemce v usta, da bi je pogoltnila. Sedaj pri kipi besnost gospejina do vrhunca. Kakor blazna zgrabi ubogo deklico za vrat iu jo duši za goltanec, da jo skoraj zadavi. Nesrečno liišino prenesli so potem teško ranjeno v bolnico. Huda in toli ljubo-
sumna gospa je stara komaj kakih 17 let in omo-žena še le od meseca maja minulega leta.
* (Zvijača zaljubljenca.) V Parizu živi sedaj jako brdka gledališna igralka, katera se proti nekemu grofu, pri gledališnih gospicah sicer zelo čislanemu in priljubljenemu gospodu, vedno mrzlo in trdovratno vede. Zaman uporablja Don Juan svoje goreče ljubezni razne umeteljnosti, zaman skuša ganiti in omehčati okamenelo srce gledališne prince-sinje, katera se ga ogiblje vedno in dosledno. Grof v svojem samoljubji močno razžaljen stori nekoč drzno prisego: „Gospića, zastavim Vam svojo častno kavalirsko besedo, da mo boste prej ali slej še objeli!" Igralka zmaje z ramama, se zaničljivo nasmehne ter kmalu pozabi norčavi dogodek. Več mesecev pozneje igrala se je v gledališči igra: „Žrtve dolžnosti", neka naravno slikana komedija, v katerej nastopajo v bolnici ležeči ranjeni vojniki in več usmiljenih sester. V drugem aktu je predstojnica milosrdnic, katero je predstavljala naša gledališna igralka, smrtno ranjenega vojaka vzdigovala in njegovo krvavečo glavo opirala. Ta igra ponavljala se je v veselje občinstva brezštevilnokrat. Nekoč pa — milosrdnica je baš vsprejela v naročaj vojnika, ga objela ter mu opirala glavo — odpre ta svoji očesi in pošepeta umeteljnici na uho: „Gospića! prisegel sem Vam, da me boste objeli. Glejte, držal sem dano besedo, spolnil storjeno prisego!" — Prekanjena umeteljnica je baje pozneje zvitemu grofu odpustila.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6 „  50 „
„ četrt leta........ 3 „  30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Upravništvo „(ilov* Naroda".
Ti/ne ceiiA v Ij uhlja n i
dne 25. februvarja t. 1.
Pšenica, bktl. Rež,
Ječmen, „ Ovca, » Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, Mu slo, Mast,
Špeli frišeri,
kgr.
"yl.|¥.	Špeli povojen, kgr. .	gl.]kr.
f> «:i		— .66
5f<3	Surovo maslo, „	-86
5 80	Jajce, jedno ....	-,2-B
3!2ft	Mleko, liter ....	-i 8
471	Goveje      meso, kgr.	-64
	Telečje         „ „	— 61
B 68	Svinjsko       „ „	-52
3 i-20	Koštruuovo   „ „	-36
8 -		— 50
8 -	Golob......	-17
850	Sen'),   100 kilo   . .	19H
— 96	Slama,   „           . .	178
-88	Drva   trda, 4 □ metr.	8 40
-|68	„  uiebka,   „ „	5 6(
Meleorologično poročilo.
[i ; „ i Cas opa-J Kovanja i°!	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
|ik zjutraj «5 | 2. pop. ;9. zvečer 3 |	745-12 mm. 744*44 m. 743 66 mm.	- 44° C 40° C 04u 0	brezv. si. jz. si. zali.	megla jas. jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura 0 0°, za 0 3" pod normalom.
ID-u-na-jslsa "borza
dne 25. februvarja 1.1. (Izvirno telegiafično poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld.
Srebrna renta.......... 84 „
Zlata renta........... 107 „
5°/0 marčna renta......... 99 ■
Akcije narodne banko....... 866 „
Kreditne akcijo......... 305 „
London............ 124 „
Napol........... 9 „
0 kr cekini   , .  f....... 5. „
Nemške marke   ......... 60 „
4°/0 državno srečke iz 1 1854  250 gld 128 „
Državno srečke iz 1 1864        100 gld 174 „
4% avstr zlata renta, davka pmsta.   ■ 107 „
Ogrska zlata renta 6°/0   ...... — „
,   . n...... 2? "
„    papirna renta o°/fl...... y* n
5*/0 fitajerske zemljišč odvoz oblig .   . 104 „
Dunava reg srečko 5°/0  •   •    100 gld 115 „
Zemlj obč avstr 4'/i0/0 zlat' Z!l8t ,i8t| ■ 123 »
Prior oblig Elizabetino zapad železnico 112 „
Prior oblig Ferdinandovo sov. železnice 105 „
Kreditne srečke.....100 gld 178 „
Rudolfove srečko.....10   , 19 „
Akcije anglo-avgtr. banke .  .   120  „ 108 „
Tramraway-drii8t velj. 170 gld a v. .  . 216 „
55 05 40 40
70 30 80 81 55 50 60 20
35 05
75
60 75
25 25
kr.
Prežalostnim s.t.em javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je predragi naš soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
JANEZ DEBEVC,
posestnik in poštar,
dne 24. t. m. ob 12. uri po noči nagloma v 69. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v četrtek 26. t. m. ob 4. uri popoludne.
Sv. maSe zadnšnirc za preblazega ranjcega se bodo bralo v farnej cerkvi.
Dragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu.
V Kamniku, 25 februvarija 1886. Helena Debeve roj. Rode,
•oproga.
Mukso in Rudolf Debeve,
sinova.
Franja Pnpa roj. Debeve, Marija Knez roj. Debeve, Julija Močnik roj. Debeve, Helena Ver-aec roj. Debeve, Ivanka Debeve, Anka Debeve,
hčere.
Marija Dovgan,
taioi.
Frnne Papa, nadučitelj, Josip Močnik, lokarničar, Janez Knez, e. kr. adjunkt, Franc VerSec, c. kr. notar,
zetje.
Olimpija Debeve roj. Tomasi,
•Inahi.
Frane, Miei, Avgust, Feliks Papa — Milan, Anica Močnik, — Ivan, Mici Knez — Vera Veršec — Ola Debeve, (105)
unukl.
Št. 3046. (104-1)
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem oddati je na novo ustanovljeno službeno mesto
policijskega komisarja
z letno plačo 1200 gld. in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10°/0 petletnic.
Prosilcem za to službo je prošnjo z dokazili o starosti, o sposobnosti, katere treba za više upravno ali pa za sodniško službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti
do 22. marca 1.1. pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstoječe gospodske.
Bestni magistra! v Ljubljani.
v 21. dan februvarja 1885.
Župan: Grasselli.
V najem
so da takoj v LJubljani najlepši
magazin,
poleg tega tudi (101—2)
šapa in lepa klet
na ID-unajslsej cesti st. 25-
1 ^ Cvet zoper trganje1
je odločno najboljšo zdravilo zoper protin ter revniatizcm, trganje po udih, bolečine
v križi ter živcih, oteklino, otrple ude iu I
kile itd., malo časa, čo so rabi, pa mino 5
popolnem trganje, kar dokazuje obilno +
zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper ♦
trganje po dr. Malici" z zraven stoječim S
znamenjem; 1 steklenica 50 kr. m
NaroČila z dežele izvršč so takoj X
I       v lekarni „pri samorogu" §
t JIM J       TltNKOCZY-.ja t
(| na Mestnem trgu v Ljubljani.     (42—4) ■
Ii Trsta v Movi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blugo in potnike po najnižjih ceuah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Tevutonla", odhod okolu lf>. dno marca 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 Rold. Potniki naj so obrnejo na (20—27)
LTEBKTTILI1,
generalnega pasa/.nega agenta, Via doli' Arsonalo Nr. 18, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj so na Eiiiiliuuo «T Ani. l*ogluyeii, generalnega agenta v Trstu.
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'