Za poduk in kratek čas. Nemški ,,šolmeštri." Leta 1866, ko smo pri Sadovi od PrusoT tepeni bili, go Dunajski liberalci in za njimi Tsi drugi kvasili: nPruski šolmeštri so naao armado pobili!" Od tega trenutka so letele neprenehoma strupene pušice na nstaro" šolo t ATStriji, češ, da bi nas Prusi nikdar natepli ne bili, ako bi aola pod nadzorstTom cerkve ne bila. To hujskanje rodilo je rnoTe" šolske postaTe, brezTersko šolo; nšolmeštroT" se je pa polastila ponosna misel, da na njih ramab držaTa sloni, da se toraj tudi držaTa po njih sukati mora! Kakor pa jma vsaka laž le kratke noge, tako tudi ta. Semo ji je potegnil raz obraza prusko-nemški Tojni minister, maršal Moltke, ki je t nemškem drž. zboru med drugimi resni- cami tudi naslednjo poTedal: ,,GotoH1o se je, da  so ,,šolmeštri" naše bitve dobili. Ali znanoat  sama ne povzdigne človeka na ono stališče, da  je pripravljen žiTljenje dati za kaki tzoi-, za spol-  noTanje svojih dolžnosti, z:i slaTO domoTine; k temu je treba prave vzreje človeka. Ne šol- meštri, marveč Tzrejalec dobil je bitTe, in ta je: d r ž a t a, ki je kakih 60 let sem narod vzrejala k žiTotni čilosti in duseTni jakosti, k redu in na- tančnosti, zvestobi in pokoršini, k domoljubju in možatosti." — Kot preTiden, mnogo skušen Tojak Te Moltke prav dobro, da se Tse to ne doseže po laži - liberalizmu, kteri ničesar driiga ne Te, kakor da pri šoli in v jaTneni življenji spodkopaTa Tero in vestnost, brez katere Tse to mogoče ni, kar Moltke kot neobhodno pogodbo narodnega junaštva poudarja. Do najnovejšega časa tudi na Pruskem Todenega libeializma ui bilo, bila je pa lepa sloga med držaTno in cerkveno oblastjo, žiTO tekmovanje na duševnem polji in Tsled tega lep Tspeh t šolah, ki niso bile brezverske. Bode li pruska zgodoTina tudi t prihodnje, odkar je Bismarkov liberalizem Tse razdjal, o enakih zmagah goToriti zamogla, je silno dvomljiTO in ae bo na skoro pokazalo.