NEEVIDENTIRANA SLOVENSKA KNJiŽiCA IZ LETA 1728
BRANKO REISP
Kronološki seznam slovenskih in sloveni-
stičnlh tiskov ter rokopisov protireformacij-
ske in baročne dobe — od leta 1600 do 1764
-— je dal France Kidrič v razpravi »Opomba
k protiref. (katol.) dobi v zgodovini sloven-
skega pismenstva« v CJKZ 3, 1921/1922 na
str. 73—80 in na str. 133, na straneh 80 do
132 pa je razpravljal o problemih datiranja
in drugih vprašanjih nekaterih tiskov in ro-
kopisov te dcbe. Dodatke in popravke k temu
kronološkemu seznamu je objavil Lstl avtor
še v opombah k razpravi »Razvojna linija
slovenskega preporoda v prvih razdobjih'-c
(RDHV 5 6, 1930) in sicer za tiske in rokopise
od leta 1600 do 1678 v opombi 3 na str. 46 in
47 ter za tiske in rokopise cd leta 1678 do
1750 v opombi 1 na str. 47, medtem ko je
dodatke in popravke za tiske in rokopise od
leta 1751 do 1764 objavil v opombi 35 k raz-
pravi »Dobrovsky in slovenski preporod nje-
gove dcbe.< (RDHV 7, 1930) na str. 187.
Za Kidričem se je z literarno zgodovino
tega obdobja intenzivno ukvarjal Mirko Ru-
pel. Nekaj tiskov, med njimi dva prav po-
membna, ki jih je Kidrič še pogrešal, vendar
navajal v svojem seznamu, ker so mu bili
znani iz literature, je Rupel spet spravil na
dan, poleg tega pa korigiral nekatere Kidri-
čeve navedbe. Na novo evidentirane tiske in
rokopise je Rupel sistematično objavljal v
strokovnem časopisju. Tako je leta 1949 ob-
javil najdbo rokopisa v članku »Slovenska
pobotnica iz 1743« (SR 2, 1949, str. 323), nato
pa je zabeležil nekaj novih biografskih po-
datkov in objavljal nove najdbe v seriji član-
kov pod skupnim naslovom »Prispevki k pro-
ti reformacijski dobi« (SR 4, 1951, str. 238—
243; SR 5 7, 1954, str. 178—194; SR 9, 1956,
str. 148—154; SR 11, 1958, str. 122—129). Od
tega je Rupel obravnaval tiske le v SR 9,
1956, v vseh drugih člankih te serije pa roko-
pise. Obe pomembni knjižni najdbi je objavil
v posebnih razpravah: »Slovenski katekizem
iz leta 1615« (SR 12, 1959 60, str. 104—113) in
»Prva prekmurska knjiga, Temlinov Mali ka-
tekizem 1715« (Razprave 2. razr. SAZU II,
1956, str. 103—114). Leta 1961 je podal Rupel
tudi pregled raziskav v članku »Novejše raz-
iskave starejšega slovenskega slovstva« (JiS 6,
1960/1961, str. 67—72). V poglavju Protire-
formacija je navedel vse novejše študije, ki
obravnavajo to obdobje. Rokopise so v tem
15-letnem povojnem obdobju poleg Rupla
objavljali še F. Mlnafik, M. Golia in L. Ha-
drovlcs, tiske pa je raziskoval le Rupel. Malo
kasneje je objavil štiri drobne, doslej nezna-
ne tiske protireformacijskega obdobja še Ma-
rijan Smolik. Najditelj sodi, da jih je natisnil
ljubljanski tiskar Adam Friderik Reichard
med leti 1734 in 1751. Objavil jih je v popisu
virov k svoji disertaciji »Odmev verskih res-
nic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi
od začetkov do konca 18. stoletja«, Ljubljana
1963, str. 18. Iz tega časa je morda še ta ali
oni drobni tisk, brez navedbe letnice in ti-
skarja, ki jih je evidentiral Avgust Pirjevec
v bibliografiji »Doneski k slovenski biblio-
grafiji« (SJ 4, 1941, str. 148—172). Vsaj za
enega teh tiskov je ugotovil Smolik, da je
izšel po letu 1757 ali 1758. Navedel ga je pod
št. 58 na str. 25 in 26 svoje zgoraj omenjene
razprave. Iz 17. stoletja je tudi romarska
knjižica za slovenske porenske božjepotnlke
z nemškim in slovenskim besedilom, ki so jo
sicer v strokovni hteraturi ^.^ cmenjali, po-
iskal in nadrobno predstavil pa nam jo je
šele Jože Stabžj v razpravah »Staro božje-
potništvo Slovencev v Poren je« (Razprave 2.
razr. SAZU VI, 1965, str. 141—215) in »Die
alten Wallfahrten der Slowenen an den
Rhein« (Zeitschrift des Aachener Geschichts-
vereins 78, 1967, Str. 97—160). Ob koncu ob-
ravnavanega obdobja so začeli izdajati tudi
prve tiskane uradne razglase v slovenskem
jeziku. Doslej najstarejšega, iz leta 1754, je
objavil podpisani v članku »O najstarejših
tiskanih uradnih razglasih v slovenščini«
(Kronika 15, 1967, str. 91—94).
Doslej pa ni biLa omenjena v nobenem bi-
bliografskem pcpisu ali literamozgodovin-
skem prispevku drobna slovenska knjižica iz
leta 1728, ki je bila med raznovrstnim tiska-
nim drobižem v Knjižnici Narodnega muzeja
v Ljubljani in je sedaj vključena v knjižni
fond pod signaturo 4905. Čeprav delce samo
po sebi ni pomembno, pa ga je vredno zabe-
ležiti ne le, da ga bo upoštevala bodoča retro-
spektivna slovenska bibliografija, ampak tudi
zato, ker je protireformacijska doba tako
revna s slovenskimi tiski, da premoremo od
leta 1600 do leta izida te knjižice, torej za
stoosemindvajset let, le 20 slovenskih tiskov
— a tudi od tega skromnega števila nekate-
rih ne poznamo pobliže, ker so izgubljeni —
in še nekaj pretežno tujejezičnih tiskov, v
katerih je deloma upoštevana slovenščina.
Bibliografski popis knjižice je naslednji:
LITANIAE OD Shalaltne Matere Boshje
Divize MARIE.
(Čelni naslov.)
Labaci, Formis J. G. M. Incl. P. C. T. 1728.
(VIII) str. 13,5 cm (hrbet) X 8 cm.
Na sedmih straneh prinaša knjižica litanije,
na zadnji, osmi strani, pa molitev in na kon-
cu impresum, ki bi se neokrajšan glasu.: La-
48
baci, Formis Joannis Georgij Mayr, Inclytae
Provinciae Carnioliae Typographi 1728.
Poleg drugih pomembnejših izdaj je tudi
ta knjižica odsev živahnejšega delovanja cer-
kve med ljudstvom v začetku 18. stoletja, ko
so najpotrebnejše molitvene obrazce določili
in širili v ljudskem jeziku. Po namenu in
obliki je sorodna še dvema drobnima tijskoma
iz prvih treh desetletij 18. stoletja in sicer
knjižicama O Gospud jelt terdnu verujem
ule tailtu ... (iz 1. 1713) in Scitu necessaria
(ok. 1. 1730).
49