•ooo. „Šlajerc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. le j Gis i laci Inih | ši v nia : m, Klin Naročnina velja za Avstrije : za celo leto 8 k'on, za pol leta 4 krone, za Četrt leta 2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za pol leta 4 krone 50 vin, Naročnino je plačali naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak tore< zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za Vi strani K 160 — za »/, strani K 80 — za '/« strani K 40 — za */s strani K 20 — za Vie strani K V* ID2.— ----,----•—, strani K za '/o, strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 3. V Ptuju, v nedeljo dne 20. januarja 1918. XIX. letnik. Vojna in mik Pogajanja v Brest-Litovskem se nadaljujejo. — Ruske zahteve predrzne. — Napadi Italijanov odbiti.f — Pripravljajoča se velika bitka na zapadu. ^N osob jah. rodal vir za v C prod] Vkljub zadnjič poročanemu konfliktu med zavezniki in Rusijo se je vendar posrečilo, da se mirovna pogajanja nadaljujejo. Rusi so v prvi točki glede preselitve mirovnega kongresa v Stockholm ponehali. Pozneje so pa zopet pričeli tako čedne in pri razumevanju položaja skoraj neverjetne zahteve staviti, da jih je moral zastopnik nemškega generalštaba prav ojstro za ušesa prijeti, zmagovalci smo ravno mi in ne Rusi. Zato si tudi mi in naši zavezniki ne .bodenio pustili naravnost diktirati pogoje od neke revolucijske skupine na Ruskem, ki danes še v lastni državi nima vse moči v roki. V ostalem nam je prinesel pretekli teden hude, a krvavo in z ogromnimi sovražnimi žrtvami zavrnjene napade Italijanov. Novi hujskači na Laškem hrepenijo z vso svojo izdajalsko dušo še vedno po Trstu. In kakor vedno, se bodejo i zdaj krvavo zmotili . . . Železna je naša junaška stena v Italiji, kakor je bila železna na Goriškem ! Vsa poročila kažejo tudi, da se pripravljajo veliki vojni dogodki na zapadu. Morda je to odvisno od mirovnih pogajanj v Brest-Litovskem. Kajti posebni mir z Rusijo bi nam dal precej prostih moči, s katerimi bi zamogli i na zapadu in jugu red napraviti. Kajti vojna se more končati, — in ker jo naši sovražniki nočejo končati v pametnem sporazumu, končal jo bode ravno naš zmagoviti meč ! Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 10. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Zapadno od Schlagena (Asiago) bil je en sovražni napad zavrnjen. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 10. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Južno-vzhodno od Y per na popoldne živahni artiljerijski boj. Zapadno od Z an d v o or d e izjalovil se je en močni ponočni poizvedovalni sunek. Angležev. Na ostali fronti ostalo je bojevno delovanje neznatno. — V decembru znaša izguba sovražnih zračnih bojnih sil na nemških frontah 9 balonov in 119 letal. od katerih je bilo sestreljenih 47 za našimi čriami, ostali pa onkraj nasprotniških posto- jank. Mi smo izgubili v boju 82 letal in 2 balona. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 1 {.-" januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bo j iHi č e. Premirje. Italijanski,' b*o j i š č e. Nobeni pomembni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 11. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadne skupine nadvojvode Rupprechta in nemškega prestolonaslednika: Poskusi sovražnika, presenetljivo in po ognjeni pripravi v jutru dne 10. t. m. južno-vzhodno od Yper-na v naše postojanke vreti, so se izjalovili. Čez dan razvil se je na flandrijski fronti in južno-zapadno od C a m b r a i a živahni artiljerijski boj. Med Moevresom in M a r« o i n g o m povišal se je artiljerijski ogenj Angležev zvečer in ob začetku dneva mimogredoč do večje ljutosti. Tudi francoska artiljerija je bila na obeh straneh od St. Q u e n t i n a in v posameznih oddelkih med Oise in Aisne delavna. — Armada vojvode Albrechta. Zapadno od Kla-m o n t a povišano bojevno delovanje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 12. januarja. Uradno se danes razglasa: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 12. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Bojevno delovanje je ostalo omejeno na boje artiljerije in metalnih min na raznih krajih fronte. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 18. januarja. Uradno eo danes razglaša: Vzhodno bojišče. Premirje. Italijansko bojišče. Na obeh straneh B r e n t e se je artiljerijski ogenj mimogredoč povišal. Šef generalštaba. • Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 13. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Vzhodno in severno-vzhodno od Armentieresa ter v pokrajini od L e n s a je bilo angleško artilerijsko delovanje čez dan živahnejše : tudi v ostalih oddelkih se je mimogredoč oživelo. Armada nemškega prestolonaslednika. Na mnogih mestih fronte artiljerijski boji. Močnejši francoski oddelki, ki so severno od Eteimsa, v Champagni "in '.severno-vzhodno od Avancourtav poizvedovanje naprej sunili, bili so v bližinskem boju nazaj vrženi. Južno-zapadno od O r n e s a pripeljali smo vjete iz nekega lastnega podjetja. — Armada vojvode Albrechta. Na vzhodnih visočinah M a a s e in v srednjih V o-gezah časovno povišano ognjeno delovanje. — V mnogoštevilnih zračnih bojih bilo je včeraj 6 sovražnih letal in 2 balona sestreljenih. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 14. januarja. Uradno se danes razglasa: Nobeni pomembni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 14. januarja. W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Ognjeno delovanje ostalo je čez dan večinoma omejeno na motilni ogenj. V posameznih oddelkih, zlasti na obeh straneh Lens a, se je zvečer povišalo. Poizvedovalni oddelki vdrli so južno od Armentieresa in severno od L a Vaqueric v angleške jarke in so pripeljali vjete. — Armada nemškega prestolonaslednika. Razven uspešnih poizvedovalnih bojev v pokrajini od Juvincourta in na zapadnem bregu M a a s e potekel je dan brez posebnih dogodkov. Makedonska fronta. Zapadno od jezera O c h r i d a, na D o b r e m p o 1 j u in južno-zapadno od jezera Doiran artiljerij-sko delovanje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. — 2 — STRASCHiLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporofiati zlasti za turiste, lovoe,!j vojake, romarje itd. kate Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 15. januarja. Uradno*se danes razglaša: Med Brento in M o n t o m P e r t i c o pričel je Italijan po močni, deloma do bo-benskega ognja povišani artiljerijski pripravi z infanterijskimi napadi. Po jako ljutih bli-žinskih bojih posrečilo se je sovražniku, vdreti na posameznih krajih v naše jarke; v protisunku pa je bil iz njih vržen. V celem napadalnem prostoru je najsprednejša bojevna črta popolnoma v naši lasti. Nasprotnik je imel težke izgube. — Ob spodnji Pia-v i so je neki sovražni sunek pri B r e s s a-n i n u hitro vstavil. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 15. januarja. (W.-B.) Iz glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Na raznih krajih fronte artiljerijski boj. Italijansko bojišče. Močni napadi, ki jih je vodil Italijan proti avstro-ogrski fronti na Montu A s o 1 o n e in na M o n t u P e r t i c o, so se pod težkimi izgubami izjalovili. Čez dan v napadalnih prostorih trajajoči ognjeni boji razširili so se deloma na zapadu preko B r e n t e, na vzhodu pa do Piave. Tudi ob spodnji Piavi je bilo v zvezi z italijanskimi napadi ob izlivu reke artiljerijsko delovanje mnogokrat povišano. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. 19.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 12. januarja. Novi uspehi podmorskih čolnov v zapadnem dolu za-tvornega okoliša okrog Anglije: 19.000 brulto-register-ton. Angleški vojni parnik se potopil. K.-B. London, 12. januarja. (Reuter.) Admiraliteta naznanja: Torpedni lovec ,,Raancoon" je dne 8. januarja na severnem obrežju Islandske med snežnim viharjem pri-,5el na neko skalo in se z vso posadko potopil. Doslej se je spravilo 22 mrličev. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 12. januarja. Novi uspehi podmorskih čolnov v zapadnem delu za-tvornega okoliša okrog Anglije podali so 19.000 brutto-register-ton. K.-B. Berlin, 4. januarja. Pri močnejšemu straženjn in najmočnejšemu proti-učinku, ki je bilo povzročeno mnogokrat tudi po sovražnih zračnih bojnih silah, potopili so naši podmorski čolni v Kanalu in na vzhodnem angleškem obrežju 5 večjih parnikov. Večina ladij je bila globoko naložena in oborožena. Šef admiralnega štaba mornarice. Zopetni uspehi. Berlin, 15. januarja. Eden naših podmorskih čolnov potopil je pod hrabrim vodstvom oberlajtnanta na morju L o h s a zadnjič v Kanalu 5 parnikov in 3 ribiške ladje z okroglo 21.000 brutto-register-tonami; to delo se mora tembolj priznati, ker so se ti uspehi od malega podmorskega čolna v pomorskem okolišu zgodili, v katerem vlada posebno močni sovražni protiučinek. Vsi par-niki, razven enega, so bili oboroženi in globoko naloženi. Zamogkj se je dognati, da se je angleški oborozeru parnik „Jolanthe" (3081 brutto-register-ton) ter oboroženi angleški tank-parnik „Arca" (4839 ton) v spretno izvršenem napadu iz močno zavarovanega spremstva sestrelilo. Potopljene ribiške ladje so bile angleške narodnosti. Šef admiralnega štaba mornarice. seji poslaniške zbornico na delega " rilo. K neznai tersbu Odprto pismo j Vojna na morju. Novi plen podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 9. januarja. Izborno izvršeni napadi prinesli so enemu naših najuspešnejših poveljnikov podmorskih čolnov, kapitanlajtnantu S t e i n b r i n c k, na zapadnem izhodu Kanala uspeh od 27.000 brutto-register-ton. Od večinoma oboroženih parnikov so bili trije veliki, globoko naloženi iz po razruševalcih, ribiških parnikih, zračnih ladjah in letalih posebno močno zavarovanega spremstva sestreljeni. Način in moč varstva dajo na to sklepati, da se je šlo za ladje prav posebno vrednega tovora. Eden potopljenih parnikov je bil enotnega tipa in najmanje 5000 ton velik. Šef admiralnega štaba mornarice. 36.000 ton potopljenih. W.-B.- Berlin, 12. januarja. Novi uspehi podmorskih čolnov v Srednjem morju: 12 parnikov s 36.000 brutto-register-tonami. V posebno spretno in trdovratno izvršenih napadih posrečilo se je, dve skupini ladij uničiti in pri temu 6 parnikov potopiti. Med njimi se je zamoglo dognati: naložene angleške parnike ,.Fiscus" (4170 ton), „Tury-bridge (2874 ton)i „Chiftondale" (3811 ton) ton) v presenetljivem ognjem premagalo, tovariši v 51. ekscelence gg. ministerskega predsednika in justičnega ministra v tej stvari neko vpra^ sanje stavil. Značilno je, da to vprašanj« ravno kmetijski državni poslanec volil- časopi nega okraja ptujskega in član okrajnega za- mora stopa ptujskega g. Miha B r e n č i č. ki je Trocki tudi klubni tovariš dra. Korošca, ni pod- je priS pisal: V tem „vprašanju" se me je označilo noben pod izrabo imunitete (fino pošteno orožje!); protes kot „v tej vojni za nevarnega elenuncijanta jaški : izpoznanega načelnika okrajnega zastopa", saUt p l ki bi .,zamogel občinskim predstojnikom ma- brezži ; terijelno ali moralično škodo prizadeti". Jaz izjavil j ne vživam „irnunitete" ! Kot nemški Avstrijec; mirovi j sredi v slovenskem okraju očitno in brez sopisjj ; ozira do narodnosti sem vedno skušal koristno' je pre ! gospodarsko delo izvrševati. (Dokaz tomu, da nih o< ; me je 12 slovenskih občin za svojega častnega delegž člana imenovalo!) Jaz se ne pustiin| K ■ od nobene take skupine, ki hoče A v s t ri- nem g ;jo raztrgati, opsovati. Gospod p o-mirov: •slaneodr. KoroBocin vsi Vaši to- pridru ; variš i, imenujem Vas javno tatove rizvez Časti i n obrekovalce, dokler ne doka- decen i ž e t e trditev moje „n e v a m o d e- melji | n u n c i j a c i j e" in ^oškodovanja". To se drž i je moj osebni odgovor. Politični odgovor nis0 r. ) bode dalo samo vsled našega dela Avstriji/mo n ' zvesto ostalo ljudstvo na Spodnjem Štajerskem!tpri te j Jos. Ornig ProSls ; župan, okrajni načelnik in deželni poslanec. na>' 9' ; * na ti« "■"!za ob ijavno ise rus "••................................................•........:zased Rusi ponehavajo! za us Pogajanja za mir v Brest-Litovskem se , nadaljujejo. Kakor poročano, so Rusi žahte- ' f Later ajoč malis Pogajanja za mir. vali preselitev konference na nevtralno ozcmlj in sicer v Stockholm. Mi in naši zavezniki, ki smo bili gotovo veduo miroljubni, sme napadu s topovskim medtem ko je po ! na g. državnega in deželnega poslanca dra. An-; tona Korošca, načelnika .Jugoslovanskega kluba.' „Štajerčeva" stranka je pred kratkim v i Ptuju zborovanje občinskih predstojnikov po-; vzročila, katerega se je udeležila velika ve-: čina predstojnikov v ptujskem okraju in ki je e d n o g 1 a s n o od moje osebe skoraj 14 j let peljanamu okrajnemu zastopu zahvalo in i priznanje izrazilo. V naključju se je izrazilo j zborovanje istotako e d n,o glasno zoper ; zloglasno Jugoslovansko" maj-: s k o deklaracijo. Bili so skoraj izključ-i no slovenski občinski predstojniki, od katerih ni niti eden vkljub poznejši hudi huj-skariji svojo besedo nazaj vzel. Avstrijska ni ubita . . . Jaz pri tej patrijotični izjavi žalibog nisem bil udeležen, jo nisem povzro- morali to z ozirom na druge naše sovražnike]' odkloniti. Kajti kaj nam pomaga ednostranski' in v splošnem jako problematični mir, ako', se od drugih sovražnikov vojna nadaljuje! .. * Rusi so to po krepkem odgovoru tudi priznali, ^ in so našo zahtevo sprejeli. Potem se je pri-,,. čela velika razprava, v kateri itak posebej ^ ^P poročamo. Nadalje se je sklenilo, pripustiti *vs ' zastopnike novo uresničene ukrajinske repu- , °._ blike k mirovnim pogajanjem. To je velevažni. , korak, kajti Ukrajince je stara Rusija vedno ... podjarmila in zoperstavljala. V nadaljevanju?0 ' ' razprav pa so se Rusi nakrat postavili na eu- _ ' dovito stališče, kakor da bi bili oni nekaki ^j mi, diktatorji in da ne bi stale naše in nemške , ' armade v ruskem ozemlju. Temu nasproti je nastopil ojstro in pravično nemški zastop-_ nik generalštaba, kateremu se je tudi pri- ki gf del i opozi Nemi Czernin. Vsa pogajanja so danes torej šele v nekakem začetnem razvitku, ki se bode šele v poznejših časih zamogel presoditi. Gotovo je, da nam Rusija v tej vojni ne ' Neim več škodovati. Kajti ona je v žena, trudna vojne in trudna so ji ga Anglija in Francoska naložili. čeprav bodeP resnici razoro-L- tlačanstva, ki111.1 , r, .„ vsled /Sato postaja upanje na mir večje, ne d ognjem piemagaiu, uicuteiu -" J« ^ ču in nj8em ničesar o njejVedel, ker sem bil 'P^ao^TT'Ti?^.1 Pfnik,"Pr Uaradi bolezni odpotoval. Naknadno pa pod-sier" (3874 ton) padel kot žrtev torpeda. Na j -Born ■ „„i„»„a „_-.^x««.4« „., ; „„j Sxi~ (3874 ton) padel kot žrtev torped teh uspehih je na odlični način kapitanlajt nant v. Arnot de la Poriore udeležen. pišem iz polnega prepričanja na jasni način to izjavo. Ja, brezprimerno popačenje dejstev j je, ako se spodnje-štajerskemu ljudstvu „ju-1 goslovanske" težnje podtikuje. Nik d o pri | nas, ne Nemec ne Slovenec, ne želi Jugoslovan-I sko" državo, mi v s i smo si ohranili zvesto-i bo do cesarja in države. Vse nasprotne tr-j ditve so politične laži! V ostalem pa i cenimo pošteno izpolnitev državnih dolžnosti vzhc posebno močne straže potopljeni. Dva višje, nego politična izsiljevanja na ogroženi parnika sta bila iz eno m istega spremstva j domovini! sestreljena. Zdaj pa je načelnik „Jugoslovanskega Šef admiralnega štaba mornarice. 'kluba", g. dr. Anton Korošec s svojimi Novi plen. W.-B. Berlin, 11. januarja. Na sever nem bojišču padlo je kot žrtev naših pod morskih čolnov 0 parnikov, ki so bili veči noma tesno pred angleškim obrežjem in nav treba še mnogo pred dosego tega zaželjenega, . krasnega cilja žrtvovati. . . K.-B. Dunaj, 11. januarja. Iz Brestanje'. Litovskega poročajo 10. januarja: V nadalj-^j® nem poteku današnje seje je izjavil državni P tajnik dr. v. Kiihlmann ob pritrjevanju zbo-,. rovalcev, da se bo glede preliminiranega vpra- . , sanja z ozirom na udeležbo ukrajinske dele- , gacije pri mirovnih pogajanjih kot samostoj- - • ne delegacije šele vršilo posvetovanje med zavezniki ter da ostane razmotrivanje tega vprašanja pridržano plenumnu. Nato je govoril prvi delegat ruske dele- *? gacije g. T rock i j. Uvodoma je izjavil, da ., smatra za potrebno, predvsem odstraniti ne-P , ^ sporazumljenje, ki se je vrinilo v pogajanja. Ruska delegacija konštatira, da odgovarja • . oficijalni, v nemških listih objavljeni protokol _„„:. to vsi — 3 — na a in ■pra-anje -olil-, za-i je od-učilo *je!) anta pa", ma-Jaz rijec brez stno i, da lega t i m tri-po-to-itove kade-.To ovor atriji sem! n se ihto-mlje uiki, smo nike nski ako uje! ;nali pri-ebej stiti epu-ažni sdno an ju i 6u-kaki uške >roti itop-pri-grot šele sode Go-nore soro-*, ki 3ato Dode ega, seje z dne 27. decembra 1917 v onem delu, v katerem se navaja govor predsednika ruske delegacije temu, kar se je v tej seji dogovorilo. Kar se tiče ruski delegaciji popolnoma neznane resnične ali fiktivne brzojavke pe-tersburške agenture, na katero se je nemško časopisje in gosp. državni tajnik skliceval, se mora ruska delegacija o tem šele podučiti. Trockij je izrazil nato svoje obžalovanje, da je prišlo do tega nesporazumIjenja, ki ni v nobeni zvezi z deli delegacije. Kar se tiče protestov generala Hotfmanna, ki so jih vojaški zastopniki vseh drugih delegacij podpisali, protestov proti članom časopisja, proti brezžičnim brzojavkam, oklicem itd., mora izjaviti, da niti pogoji premirja niti značaj mirovnih pogajanj ne omejujejo svobode časopisja in besede. Po teh uvodnih izvajanjih je prešel g. Trockij na vsebino izjav, podanih od predsednikov nemške in avstro-ogrske delegacije ter izvajal: Najprej potrjujemo, da hočemo v popolnem soglasju s storjenim sklepom nadaljevati mirovna pogajanja, no glede na to, ali se jim pridružijo ententne države ali ne. Izjavo šti-Bzveze, ki je bila v tej delegaciji z dne 25. decembra 1917 formulirana, da so prišli temelji splošnega miru sedaj ob veljavo, ker se države entente med desetdnevnim rokom niso pridružile mirovnim pogajanjem, vzamemo na znanje. Mi s svoje strani vztrajamo pri temeljih demokratičnega miru, ki smo jih proglasili. Kar se tiče ruskega predloga, da naj se nadaljna pogajanja prelože na nevtralna tla, je vzrok temu želja, da se ustvarijo za obe stranki enako ugodne razmere. Rusko javno mnenje se sploh spodtika nad tem, da se ruska delegacija pogaja v trdnjavi, ki je zasedena od nemških čet. Zlasti, ker gre tu |za usode živih narodov. Tehničnih težkoč, ki |bi bile posledica preložitve pogajanj na nevtralna tla, ruska delegacija ne more priznati, ravnotako malo, kakor intrige entente, proti kateri se zna Rusija sama varovati. Opozarjajoč na mirovno politiKO, katero je rr.aksi-malistična vlada konsekventno zasledovala in z ozirom na dokazano svojo neodvisnost, je •menil g. Trockij nadalje, da nima prav nobenega vzroka misliti, da bi mogla diplomacija entente na nevtralnih tleh z večjim uspe-homnastopiti proti miru, kakor v Petersburgu. Nasproti bojazni, katero je izrazil predsednik avstro-ogrske delegacije, da bi mogle vlade Anglije in Francoske pred in za kulisami poskusiti preprečiti sklep miru, smatra za potrebno izjaviti, da izhaja maksimalistična politika brez kulis, ker je ruski narod ta orožja te stare neumestne diplomacije skupaj •esta dalj-avni zbo-pra-lele- StOJ- med tega lele-. da ne-inja. arja .okol mnogimi drugimi stvarmi v zmagoviti vstaji dne 25. oktobra odpravil. Če torej po mnenju ruske delegacije tehnične in politične razmere ne vežejo usode miru brezpogojno na Brest-Litovsk kot kraj pogajanj, se ruska delegacija ne more ogniti drugega argumenta, ki ga je državni kancler omenil. Misli oni del govora grofa Hertlinga, v katerem je ta opozoril na dobro pravico in lojalno mišljenje Nemčije, poleg tega pa tudi še na mogočnost Nemčije. Ruska delegacija nima niti možnosti, niti namena, zanikati, da je njena dežela vsled politike do pred* kratkim vladajočih razredov oslabljena. Toda svetovne pozicije ne določa samo trenotno stanje njenega tehničnega aparata, marveč jo določajo tudi v njej živeče možnosti, kakor vendar tudi ne gre presojati gospodarske sile Nemčije samo po sedanjem stanju njenih sredstev za prehrano. Ravnotako kakor sta oživili velika reformacija 16. stoletja in velika revolucija 18. stoletja ustvarjajoče sile nemškega in francoskega naroda, je velika revolucija v Rusiji oživila in razvila ustvarjajoče sile ruskega naroda. Toda ruska vlada je zapisala na čelu svojega programa besedo „inir" in velike simpatije, katere prinaša ruski narod narodom zaveznikov, ga potrjujejo v želji, doseči čim prejšnji mir, ki bo imel svoj temelj na sporazumu narodov. Da odvzame državam Stiri-zveze pretvezo pretrganja mirovnih pogajanj iz tehničnih razlogov, sprejema ruska delegacija zahtevo, da naj ostane v Brestu-Li-tovskem. Ona ostane v Brestu-Litovskem, da razbistri vsako možnost v boju za mir. Ruska delegacija se odpove svojemu predlogu glede preložitve mirovnih pogajanj na nevtralna tla ter predlaga, da naj se pogajanja nadaljujejo. Na predlog predsednika se je nato sklenilo, da se vrši popoldne interno posvetovanje med delegati Nemčije in Avstro-Ogrske na eni strani ter delegati Rusije na drugi strani. Politični utrinki. Za .jugoslovansko državo." Z velikanskim pritiskom so pričeli slo-vensko-prvaški listi, zlasti pa mariborska glasila dra. Korošca, na naravnost vele-izdajalski način delovati za ,jugoslovansko" državo. Vsak pametni človek se čudi nad predrznostjo teh v sovražnikovi službi stoječih struj in obenem nad neverjetno prizanesljivostjo cesarskih oblastij. Ali je res na Avstrijskem že dovoljeno, da se sme na nepopisljivi način rušiti temelje države? Ali kazenska postava res ne živi več? Paragraf 58 kazenske postave pravi izrecno: Zločin vele izda je pregreši tisti, kdor kaj napravi, kar je naperjeno na odtrgan je kakšnega dela enotne državne zveze cesarstva, naj se to zgodi v javnem ali skritem, z besedami, pisavo, tiskovinami ali slikami. — In paragraf 59 kazenske postave pravi, da je ta zločin veleizdaje kaznovati s smrtno kaznijo proti vsakemu, kdor je tako stvar pregrešil in tudi če je njegova nakana ostala brezuspešna. Ta kazen velja za vse, za povzročitelje veleizdaje, kakor za sopomoč-nike . . . Tako pravi postava, cesarska postava ! Ta zločin pa izvršujejo vsako uro oni , jugoslovanski" politiki, ki hočejo po lastni izpovedbi raztrgati "A v s t r i j o ter uresničiti, .jugoslovansko-- državo skupno s kraljemorilskimi Srbi in s Hrvati. In vendar ni nobenega državnega pravdnika, ki bi proti tem veleizdajalskim hujskačem dvignil obtožbo ! Tisoči in tisoči štajerskih ter koroških slovenskih in nemških vojakov prelivajo svojo kri na vseh mejah, da bi branili ljubljeno avstrijsko domovino pred sovražnim napadom. Niti eden teh poštenih, požrtvovalnih vojakov ni pohitel na bojišče, da bi tam s svojo krvjo uresničil skupno .jugoslovansko" državo z onimi Srbi, ki so kot besni morilci povzročili to svetovno vojno. Vsi so šli za Avstrijo v boj. Doma pa so medtem blagoslovljeni in neblagoslovljeni hujskači pričeli svojo protiavstrijs'ko in veleizdajalsko gonjo. Nič več se ne čuje v teh krogih, ki stoje v službi sovražnikov, stari klic „vse za vero, dom, cesarja", — pač pa se čuje edino geslo „vse za jugoslovansko državo" ... In oblast molči, ne sliši in ne vidi ničesar! Ali res čakajo, da se bodejo uresničile tudi pri nas razmere, kakor jih je uresničil svoj čas na smrt obsojeni in potem pomiloščeni češki veleizdajalec dr. Kramar v severnem delu monarhije ? Naš dr. Korošec je že danes pravi Kloufač : ali čakajo, da postane Kramar ? Med otroemi, med nezrelimi deklinami, med ženskami širi dr. Korošec s svojimi pomaga-či seme veleizdaje. Ali bode to še vedno naprej trajalo? Ali ni dovolj, da se je vsled ,jugoslovanske" protiavstrijske hujskanje na Spodnjem Štajerskem že enega cesarskega uradnika umorilo ? . . . Ljudstvo samo ob sebi je nedolžno, kajti — kakor smo vedno : naglaSali - jo slovensko ljudstvo vedno pošteno avstrijskega mišljenja. Ali po političnih ': duhovnikih in drugih plačanih hujskačih mora to pošteno slovensko ljudstvo izgubiti polagoma svoje zaupanje v Avstrijo, — mora postati zbegano in zbesnelo, — quo 'vadiš Austria? „Jugoslovanska" hujskanja, kakor jo izvršuje danes dr. Korošec s svoji- I mi sopomočniki, je danes velika nevar- jnost za enotno, nerazrušljivo Avstrijo. In kdor tega danes ne vidi, ta je neozdravljivo slep in gluh. Naši vojaki na frontah vidijo in čutijo vse to; oni bodejo tudi, kadar pridejo po zmagovitem miru domu, napravili red ! Koliko so napravili Čehi za Avstrijo? „Deutsche Nachrichten" pišejo : Na Mo-ravskem in Češkem posedujejo Cehi najplo-dovitejšo pokrajine, medtem ko živijo Nemci na Češkem v obrožnem gorovju in obstoji na južnem Moravskern večinoma vinogradništvo. Ker znaša poleg tega nemško prebivalstvo na Češkem le 37 procentov in je v nemških pokrajinah industrija prevladujoča, ne pade niti tretjina kmetijsko obdelanega ozemlja na Češkem na od Nemcev naseljene pokrajine. Ako bi češki okraji svoje oddajalne dolžnosti ravno tako izpolnjevali, kakor nemški okraji, bi morala češka oddaja nemško mnogokrat prekositi. To pa se žali-bog ni zgodilo. Nemški okraji Češke so do 30. oktobra 1917 oddali rži 918.000 meter-skih centov, češki okraji pa 840.000 meter-skih centov. Pri temu se mora premisliti, da se je v nemških okrajih 166.000 hektarjev, v čeških okrajih pa 290.000 hektarjev nasadilo. Ako bi češki okraji razmeroma toiiko oddali, kakor nemški, morali bi poslati 1,427.470 me-terskih centov rži, torej za 597.170 meterskih centov več, kakor so v resnici oddali. Pri temu se še vedno ni vpoštevalo, da so plo-doviti češki okraji večinoma v ravnini, medtem ko nemški gorski okraji ne nosijo toliko. Isto razmerje obstoji pri oddaji masla. Nemški okraji na Češkem so oddali 101.482 kil, Čehi pa za svoje skoraj dvakrat tako veliko gospodarsko ozemlje samo 128.5G0 kilogramov. Splošno znano dejstvo je, da se dobiva danes v čeških okrajih moko za c6no 6 do 8 kron za kilo, puter za 24 do 30 kron. Češki okraji Moravske so v času od aprila do oktobra 1917 imeli neopravičene večje dohodke od 4,200.000 kron iz nemških pokrajin. Vkljub temu so pri prvih petih vojnih posojilih kmetijske blagajne na nemškem Moravskern 47,956.000 kron, češki okraji pa samo 60,802.000 kron vojnega posojila podpisale. Na češkem podpisale so nemške kmetijske blagajne po svoji centralni kaši 106,902.000 kron, češke kmetijske občine pa po svojih blagajnah 57,680.200 kron. Podpisovanje vojnega posojila pri Čehih, ki so lastniki bogatih, plodovitih okrajev, moralo bi biti mnogo večje, ako bi stalo v istem razmerju kakor podpisovanje Nemcev. Objavili smo ta Članek samo iz tega vzroka, ker se pri nas vedno naglasa potrebno zvezo Slovencev s Cehi. Čehi so naravnost vsled svoje agitacije izgubili vsako pravico, imenovati se Avstrijce. Pri nas je stvar drugačna : slovensko ljudstvo še ni pokvarjeno in Se ni veleizdajalskega, protiavstrijskega mišljenja. Zato smatramo politično zvezo enega dr. Korošca, katerega intrige so danes že-itak vsemu svetu znane, za največjo nevarnost v tej vojni. Na ta način seveda Avstrija ne bode mogla zmagovita in ponosna iz te vojne prihajati. Stvar se bode morala enkrat odločno in jasno povedati. In odgovornost za tako odločno besedo bodejo morali prevzeti — drugi! Izpred sodišča. V časih rekvizicije. L e o b e n, 9. januarja. Zaradi razžalje-nja neke rekvizicijske komisije in pretepava-nja nekega žitnega nakupovalca bil je posestnik Matija Schnoesl v Easlingu obsojen na 4 mesece težke ječe. — Človek se mora res Čuditi, da so še dandanes nekateri ljudje tako neumni, da se branijo proti postavi in da izvršitelje te postave — ki so vendar sami veliki reveži — psujejo in napadajo ! Vsemu temu je kriva le hujskanja ! Uboj tovariša. Gradec, 11. januarja. Armadna divi-zijska sodnija razpravljala je proti črnovoj-niku Johanu P i s 11 a n iz Velikovca na Ko- roškem, ki je bil obtožen, da je svojega tovariša K o s a k a s polenom pobil in mrliča oropal. Pistlan je namreč pri izplačilu pod njegovim poveljstvom stoječih' delavskih tovarišev na Pohorju nerednosti izvršil; vsled tega je Kosak pri občinskemu uradu plačo sam sprejel. Kmalu potem so našli Ko-saka mrtvega z razbito glavo. Pri mrliču tudi je manjkalo 100 kron, ki jih je imel Kosak preje pri sebi. Neki deček je opazoval, da je Pistlan v prepiru Kosaka s polenom po glavi udaril. Sodnija je izpoznala uboj in je Pistlana ne 3 1 e t a j e č e obsodila. Popravljena smrtna obsodba. Beljak, 9. januarja. Johana Ho-ch en war ter, bivša najemnica gostilne Rizzi v Kotschachu bila je svoj čas zaradi gotovih proti vojaških izrazov od sodnije na smrt obsojena; kazen se ji je potem milostnim potom spremenila na o let težke ječe. Nesrečnica je bila 6 mesecev v ječi; potem je višja sodnija izpoznala, da vojaška sodnija sploh ni bila pristojna. Obtoženka je bila takoj izpuščena in cela zadeva je prišla pred civilno sodnijo. Na podlagi izpovedb prič je bila obtoženka zdaj popolnoma oproščena. t............•..............................................# Tedenski pregled. Štajerske vesti. Umrl je v Ptuju splošno znani in priljubljeni praktični zdravnik g. dr. Ant. Rak v 77. letu svoje starosti. Pokojnik spada med one stare, poštene može, ki so se skozi celo življenje žrtvovali v prid trpečemu človeštvu. Ne samo mesto, marveč ves okraj je poznal skozi desetletja pokojnika, tisočere je ozdravil in rešil jim je življenje, dokler ni neusmiljena smrt i njega premagala in v hladni grob položila. Spomin na dra. Raka bode med prebivalstvom naprej živel in živel, kajti malo je zdravnikov, ki bi vživali toliko zaupanja in spoštovanja. Izražamo težko prizadeti družini svoje najgloblje sočutje. Vrlemu pokojniku pa želimo večni, sladki mir! Iz Ptuja. Gospod dr. Anton G r e g o r e c, zdravnik v Ptuju, bil je vsled neobhodno potrebnih okoliščin od vojaščine oproščen in izvršuje zopet svoj zdravniški poklic. Luč brez petroleja. V sedanjem času pomanjkanja sveč, olja in petroleja je treba posebno opozoriti na neko svetilko, ki jo izdeluje in prodaja kleparski mojster g. Andrej Frank v Ptuju (nasproti Kossširjeve gostilne). Svetilka je jako cena, prilična, se za-more rabiti povsod, ne razvija nobenega smradu in ne potrebuje olja. Gori namreč edino z dodatkom pokvarjene, odpadne masti, loja itd., torej snovi, ki jih ima vsas kmetovalec pri hiši in ki jih drugače proč vrže. Opozarjamo na tozadevni inzerat v našem listu. Iz Zagorja Ob Savi se poroča: Trgovinski minister je določil za podjetje italijanskega veletržca z vinom Giuseppe Rossi v Zagorju ob Savi prisilno nadzorstvo. Kot zastopnik in upravitelj veletrgovine bil je imenovan bivši občinski predstojnik g. R. M i h e 1 č i č. Iz Žalca se poroča: Red usmiljenih bratov hotel je že pred petimi leti v Žalcu lastno bolnišnico uresničiti. Vsled izbruha vojne pa se je ta načrt izjalovil. Zdaj seje ta red odločil, da uredi v Žalcu samaritski dom, ki naj bi služil v prvi vrsti za sprejem vojnih poškodovancev. Posestnik g. Franc R i e-dorfer podal je redu v ta namen svoje posestvo brezplačno na • razpolago. Zgradba se bode še v tem letu zapričela. Laško. Poroča se nam: Okrajni zastop je imel dne 31. p.m. v Trbovljah svoje glavno zborovanje. Vzelo se je na znanje okrajni račun za leto 1917 in razne ednake račuue. Istotako se je sprejel proračun za 1. 1918; obenem se je sklenilo, da se določi za kritje proračuna 35%-no doklado na direktne davke. Nadalje se je sklenilo, da se občinsko cesto od Sv. Marjete preko Brezna — 4 — in Dola v Hrastnik sprejme kot okrajno cesto 2. razreda, ako plačajo udeležene občine tudi primerni delež na zgradbenih troških. Tudi telefonski gradbeni prispevek za progo Oelje-Laško-Zidanimost v znesku 2155 kron se plača: obenem se prosi pri poštnemu ravnateljstvu za razširjenje telefonske črte Zida-nimost- Iirastnik-Trbovlje. Vojaki 87. regimenta in prvaško časopisje. Zadnji ,,Slovenski Gospodar'4 se zopet grozovito jezi, da vojaki junaškega 87. regimenta še vedno niso pozabili njegovo nesramno psovko o ,,šnopsarjili." Ta farški list, ki deluje za veleizdajalske in protiavstrijske cilje, misli pač, da ima vsakdo tako kratko pamet, kakor njegovi slamnati uredniki, ki stoje vendar vsi pod bičem Jugoslovanskega odrese-nika" dra. Korošca. Zato taji zdaj „Gospo-dar" svojo lumparijo in se dela nedolžnega. Preje je imenoval vrle vojake 87. regimenta „šnopsarje", zdaj pa se zvija kakor črv in sika svoj strup na nas. Vse to pa ne pomaga čpz dejstvo, da sta „G o s p o d a r" in „S t r a ž a" v r e s n i c i o p s o v a 1 a vojake 87. regimenta za „š n o p s ar j e." Naši cenjeni čitatelji so celo zadevo prav natanko izpoznali in brali. R e s j e in desetkrat res, pa tudi črno na belem seza-m o r e d o k a z a t i, da je ta prav klerikalna, ,jugoslovanska" psovka padla. Tajili so svoje psovke še vedno vsi hinavski, zvijačni lumpi klerikalne vrste. Ali kar je črno na belem, se pač ne more tajiti. Ponavljamo torej še enkrat: Neki „Mlakar", baje doma iz Velike nedelje, objavil je kot „vojak 87. pešpolka" na fronti v „Slov. Gospodarju" in „Straži" dopis, v katerem je naše somišljenike, mnogokrat odlikovane vojake 87. regimenta opsoval za „šnopsarje." Mi smo takrat takoj mislili, da si je „Gospodar" dotičnega ,,Mlakarja" ednostavno izmislil, da ta ,,Mlakar" sploh ne eksistira. Opozarjali smo dotičnega vsled tega, da naj se vendar enkrat oglasi, kdo dR je in kje in kaj da je. Do danes smo ostali brez odgovora. L,ahko sodimo torej, da tistega ,,Gospodarjevega" in vStražinega" dopisnika „Mlakarja" sploh ni, da ao si »jugoslovanski" hujskači v Mariboru dotično ime le izmislili in z njim na nerodni način poštene štajerske vojake opsovali. Tako stoji stvar. Vojaki 87. regimenta pa ne bodejo nikdar pozabili, da sta jih „Gospodar" in „Straža-' sredi v vojni opsovala za „šnopsarje." Koroške vesti. Avstrijski Korošci se Že davno ne brigajo za nesrečno „vseslovansko" hujskarijo iz Kranjskega in Češkega privandranih. agentov, ki hočejo — tako kakor na Spodnjem Štajerskem — i koroško ljudstvo odtujiti cesarju in domovini ter mu vaejati v arec Jugoslovansko" sovraštvo proti domovini in cesarju. Ali v sovražni službi stoječi agenti naših sovražnikov imajo vedno še dovolj sredstev, da razširjajo dostikrat vnebovpijoče vesti glede Avstrije in z njo zvezanih zmagovitih držav. In vpliv teh protiavstrijskih hujskačev se čuti danes tudi že v slovenskih delih krasne koroške dežele. Duševno nezreli ali pa gospodarsko odvisni ljudje se pričenjajo polagoma združevati z nazori teh hujskačev . . . Bodimo si odkritosrčni! Ljudstvo je kakor otrok in potrebuje vzgoje, — poštene avstrijske vzgoje. To vzgojo pa ne bode nikdar dobilo iz časopisov Jugoslovanske" smeri, - tudi iz na Koroškem izhajajočega hujskajočega lista „Mira" ne, katerega je ljudstvo itak že pred leti v pravem spoznanju razmer krstilo za „Šmir." To vzgojo ne dobi ljudstvo ne od političnih farjev, ne od hinavskih advokatov. Zato opozarjamo slovensko ljudstvo na Koroškem na naš Ust „Štajerc", ki se gotovo nikomur ne vsiljuje, ki je pa vendar v resnici edini slovensko pisani in vedno pošteno avstrijski časopis. Na Koroškem mora pošteno ljudstvo, ki je v tej vojni toliko pretrpelo, vendar enkrat izpoznati, da so njegovi „vseslovanski" ali Jugoslovanski" vo-ditelji največja nevarnost za o- Um deželo samo. Koroška je bila vedno poj steno avstrijska in taka hoče tudi v bodoči, 10 nosti ostati. Zato pa mora imeti vsak sloven-1 liste ski Korošec v svoji hiši tudi edini slovenskodajalt .pisani, vedno pa avstrijski list „Š t a j e r c ■. a m Čimveč naročnikov bodemo imeli na Korcuremlj škem, temlažje bodemo tudi za gospodarske.nske politične in kulturelne težnje koroškega ljud- Ku stva delovali. „Mirovau hujskarija nas p; temu ne bode nikdar motila. Kar pišejo zal se v radi veleizdaje kaznovani, čeprav pozneje po- Lu miloščeni hujskači in njih prijatelji, — taiii 1 poštenega Korošca ne more zmotiti. M i s m irugi s za Avstrijo, ki je naša mati, ki nas je porajen ^ dila ki nam je omogočila vsak razvitek, -je v mi smo za Avstrijo, ki nas je ljubila, kakomogil: jo mi z vso dušo ljubimo, — kdor pa ima bil < rajše neko bodočo Jugoslovansko" državo Vo ta naj se preseli v sovražnikov tabor. Bo«> zimi živi našo Avstrijo ! j>lkov. Pogorela žaga. Iz Laundsdorfa na Korolno š škem se nam poroča: Dne 2. t. m. ob 3. uriejo ir zjutraj nastal je ogenj v veliki žagi g. Aicha nap bichler. Žaga je bila popolnoma vpepeljfraznil na. Tudi tam uslužbenim žagarskim delavekeg;< cem je skoraj vsa njih lastnina zgorela. il, da Umrl je bivši koroški deželni predsednifesieči Robert v. H e i n. Naj počiva v miru ! rožja, Mladi tatovi. Te dni se je izvršilo i Pa razne med zimo prazne vile ob Vrbskeiieliku, jezeru mnogo vlomov. Pred kratkim opazil jiolgo : orožnik nekega otroka, ki je nosil v eni teijrja i vil ukradeni predpasnik. Napravili so hišnendar preiskavo pri stariših otroka; tam se je naslonilo ukradenega blaga v vrednosti nad 3000 Km/, o Tatovi so večinoma 15 do 19 letni fantičkija m To je pač zopet dokaz, da se danes premaKudi r na mladino pazi! an j o Da Razno. N-oča o 3G Mraz V Italiji. Iz Curiha poročajo, da Jtavlja. v srednji in zgornji Italiji nastal izrede$aima mraz. V Florenci in Turinu je mraza 10 sto; [jUs, pinj pod ničlo. pr Škofovska konferenca in dvoboj. Ogi>s,;anHl] katoliška škofovska konferenca je sklenila i2eceml reci cesarju zahvalo za prepoved dvoboja, jj pjj, Gradec brez VOde. Vsled nerodne dobavjm ,j, električnega toka je moral graški vodovoi \_ (j. omejiti svojo delo. V privatnih stanovanjih su<(,]Ul od 2. popoldne do 6. zvečer ne sme točit \j^ vode. Kopanje, razen v slučaju bolezni, jfadrk prepovedano. Mestna občina je izdala tuian s, še nadaljne odredbe glede porabe vode. Ihar, Poskušeni samomor nekega nadporočnikiravii V Budimpešti v neki kavarni je zahteval isomer ki artiljerijski nadporočnik od vseh navzoči!aii;,(ji da naj se legitimirajo. Ko je izvedela to \% |{-jaška policija, je poslala tja enega oficirja ivashi: narednika. Dobila sta tam nekega nadporo^n,n-. nika z zlato in srebrno hrabrostno svetinjij sum ki se je zabaval z nekim poročnikom. Nj-ili j poziv, naj se legitimira, je rekel, da je ptf>na. veljnik vojaškopolicijske ekspoziture v Oboj jma in da je svoje dokumente pozabil doma ona j hotelu Esplanade. Policijski oficir je šel tjia j(. in se prepričal, da nadporočnik sme nosi oficirsko distinkcijo, da je iz jako ugledu pr družine, ob enem pa, da je dezerter. Ko fješke bil nadporočnik na,to aretiran, je izpil male stokleničice nekaj strupa. Prenesli ga v težkem stanju v bolnišnico. Žganje. 25 vagonov žganja je prodala) zadnjem času tvrdka Petrič v Trstu. Žganfc je ] je kupila v Dalmaciji. :as'u s, Stavka v redakciji. Redakcija „Nove rs,ete, \ forme" je pričela štrajkati. Uredniki hočej)luie : doseči zboljšanje svojih plač in uredite,oljiš.' službenega razmerja. Jetika na Ogrskem. Prof. Koranyi je pi daval v Budimpešti o jetiki na Ogrskei Nad 400.000 ljudi gine na jetiki radi slab ....... hrane in obleke. Na Ogrskem niti dovolj pi....... stelj ni za te bolnike in nemogoče jih je i; Vi le6itiL - Sanja, I. Cme koze V Senju. V Senju v hrvatskebam je Primorju so se pojavile črne koze. Dosedi Z je bilo nad 20 slučajev, 5 oseb je umrlo. PP° Pr'c morska oblast na Reki je odredila, da smej . ~ tja samo osebe, ki se izkažejo s spričevaloi o cepljenih kozah. rdeče a) ) za » P°| - to i m o Doro ima žavo Bo| sloro i. uri i c h pelje .elav ■.rini k lo v skein zil je] i teh mialo ga obav dovod po- Umor kot politično sredstvo. K.-B. Mad- doč- d, 10. januarja. (Ag. Havas.) Glasom poro-ven- 1 listov bil je predsednik državne zveze de-nsko dajalcev za kovine in mehaniko Jožef c". arret v Barceloni umorjen. Njegova Loto- »remljevalca, en pastor in en učitelj trgo-rske, inske Sole, sta bila težko ranjena. Ijnd- Kuga V Mongoliji in v obmejnem ozemlju line Canzi je začela strahovito divjati e razširjati, kakor poročajo iz Pekinga. Ludovik Teodor Košut umrl. V Milanu je mrl Ludovik Teodor Košut, star 73 let, rugi sin Ludovika Košuta. Pokojnik je bil pen v Turinu in je živel vse svoje življe-je v Italiji. Bil je član upravnih svetov akor nogih italijanskih industrijalnih družeb in bil od italijanske vlade večkrat odlikovan. Volkovi V Liki. V letih vojne, posebno pa zimo so se pojavile v Liki velike množine ilkov, ki napravljajo v tej težki, lačni dobi ilno škodo tamošnjemu prebivalstvu, mu ko-ejo in uničujejo drobnico, v zadnjem času a napadajo tudi ljudi. Tako so v božičnih raznikih v okolici sela Vrhovina raztrgali ekega dečka s konji vred. Zadnji čas bi že il, da se oblasti pobrigajo za odvrnitev te esreče; kajti narod je že četrto leto brez ■rožja, pa se ne more sam braniti. Pomanjkanje papirja na Ogrskem je tako Biko, da listi najbrž ne bodo mogli več olge izhajati. Dobaviteljica časopisnega pa-lirja na Ogrsko je Avstrija, ki je sončno hišno endar začela vračati. Madžarom Silo za našlo gnilo in se ravnati po načelu „ni papirja X> K rez moke." Dosedaj je avstrijska vlada da-itički da madžarskim listom papirja na pretek. udi hrvatskim listom grozi popolno pomanj-anjc papirja. Dalmatinsko olje v Zagrebu. „Naše Jed." oroča, da prodajajo v Zagrebu olje po 32 o 36 K liter in ko ga trgovci ponujajo, do-^a J" ;avljajo, da je olje pravo dalmatinsko. V redei (akaciji se ga dobi s težavo po 50 do 60 3 st« £ liter. Prepoved prodaje alkoholnih pijač v Kanadi. o'^^Tanadska vlada je prepovedala z dnem 24. Ia iz eeembra pr. 1. vsako trgovino z alkoholni-ni pijačami; import je prepovedan z omenjeni dnem, transport v Kanadi od 1. aprila 1. dalje. Prepove se tudi vsako izdelovanje j'1' 9< lkoholnih pijač točiti ičnika al ne zočih to vo Velikanski vihar na Kanarskih otokih. Iz :m> 3' ladrida poročajo, da je privrel nad mesto 'i san Sebastian na otoku Gomeri velikanski ihar, ki je povzročil poplavo mesta in na-ravil ogromne škode. Število žrtev je veliko. »mera je eden izmed kanarskih otokov jugo-apadno Tenerifo in Šteje 15.000 prebivalcev. Italijanski anarhisti v Ameriki. V državi '■''.]ll l! \KHhington so aretirali te dni par sto Itali- poroč anov, ki so člani neke anarhistične družbe. etinjc ;j greje baje 200.000 glav. Ob enem so raz- ^; rili italijansko zaroto proti življenju Wil e P° ona. Izžrebani so bili tudi že prostovoljci, • Obd | ima Sel tj nosi i imajo nalogo, umoriti predsednika Wil- 4ona in kralja Viktorja Emanuela. Zaplenje- a je ogromna literarna propaganda proti pojaški službi Frontne čeie v boju s kačami in levi. An-K° j' ;leške čete v vzhodni Afriki se morajo bo-;P'i i evati tudi s kačami in levi in drugimi ne-esli s farnimi živalmi. Neko noč je vdrla velika kai'a Python v angleški glavni stan, kjer se e nahajal general Bevo. Z velikim naporom 'ganj le je končno posrečilo, kačo ubiti. Ob istem času so se navalili veliki roji čebel na angleške • ve re čete, ko so prodirale; čete so se razpršile in hočej muio so divje bežale. Levi iščejo po noči po oljiščih ranjence. 'ledni •edite I o p v rskonj i slab olj pc Je i^ itskei »oseeta •lo. Po smej evalon Gospodarske stvari. Vinske cene. Od raznih strani dobivamo vpra-žanja, kakšne so pravzaprav vinske cene. V kolikor lam je znano, veljajo doslej sledeče določbe: Za srednje vino avstrijskega izvira pri prodaji po pridelovalcu do kleli pridelovalca za hektoliter 300 K. Za srednje vino avstrijskega ali ogrskega izvora pri prodaji v vseh kronovinah izvzemši Češke: a) za veletrgovino: za vino v sodih, belo 375 K, rdeče 395 K za hektoliter; za vino v sleklenicah po — o — sedem deselink litra, belo 4 K 20 v, rdeče 4 K 30 v za steklenico; b) v gostilni ali v nadrobni trgovini: vino iz sodov, belo za liter 4 K 60 v, rdeče 4 K 80 v; za vino v steklenicah po sedem desetink litra, ako se prodaja gostom za porabo v gostilniškem prostoru, belo 5 K 80 v, rdeče 5 K 90 v za steklenico, ako se pa pro- , čaja čez ulico, oziroma v trgovini na drobno, belo Vino 3 K, rdeče 5 K 10 v za steklenico. Za vino, ki ga toči pridelovalec -pod vejo-, je določena cena 3 K 20 v za liter. Za srednje vino se smatra vino, ki je po izgledu, duhu in okusu brez napak in ima kot belo vino 9 —10, kol rdeče vino (črnina) 10 — 11 volumnih, t. j. proslor-ttinskih odstotkov alkohola. Za vina, ki so šibkejša kot srednja, veljajo pri prodaji po pridelovalcu od njegove kleti naslednje ravnalne cene: Ako ima belo vino 8 - 9, oziroma rdeče vino 9 — 10% alkohola, 270 K za hektoliter; ako ima belo vino 7—8, oziroma rdeče 8—9% alkohola, 240 K za hektoliter; ako ima belo vino 6 -7, oziroma rdeče 7-8% alkohola 110 K za kekloliler; ako ima belo vino 4-5, oziroma rdeče 5—6% alkohola, 150 K za 1 hektoliter. Za vino iz naravnost rdečih, amerikanskih vrst, grozdja, n. pr. Izabela, ali pa iz drugih manj vrednih sort je določ na cena 100 K za hektoliter. Kakšen razloček je tedaj med preposlavljenirr.i in sedanjimi ravnalnimi cenami ? Prej postavljena cena za srednje vino je bila za pridelovalca pri nas enaka kot sedaj, t. j. 300 K za hektoliter od kleti. Ni pa bilo povedano, kaj da je razumeti pod izrazom srednje vino. Sedaj nam predpis jasno pove, kaj da je razumeti pod srednjim vinom, namreč vino brez vseli napak, ki ima ako je belo, 9—10, ako je pa rdeče ali črnina 10—11 prostorninskih ali volumnih odstotkov alkohola. Naša boljša, pozno trgana bela vina so letos gotovo dosegla in celo prekoračila lo množino alkohola (9—10%). Rdeče vino ali pa črnino bo pri nas redkeje dobiti, da bi imela nad 10% alkohola, tedaj bo redkeje mogoče zahtevati za njo na podlagi predpisanih cen po 300 K za hektoliter. Največ bo pri nas dobiti rdečega vina z 9—10% alkohola, za katerega pa je določena cena 270 K za hektoliter. Po našem mnenju le cene niso primerne resničnim razmeram. Saj se jih itak ne drži živa duša ! Vsekakor pa opozarjamo nanje, da ne bi kdo vsled postavnih v nesrečo prišel. Listnica uredništva in ! upravništva. j t..........................................................! Cenjene dopisnike prosimo prav uljudno, da naj malo potrpijo. Žalibog nimamo toliko prostora, da bi zamogli vsak dopis v vsej svoji obširnosti objavili. Kar nam je mogoče, storimo itak, da ustrežemo čitafe-ljetn in sotrudnikom. Ali časopis se ne more ozirati na posameznike, marveč mora vpoštevati vedno le skupnost ! — Naročnike in dopisnike prosimo, da naj svoj naslov natančno napišejo. Slabo pisani naslovi se slabo čitajo in dajejo potem mnogo dela. Tudi prosimo, da naj se vse naročnine, denarne pošiljatve, spremembe naslovov itd. vedno adresira na upravništvo. Uredništvu naj se vedno le pošilja zadeve, ki se tičejo vsebine lista. Mi tudi nadalje nismo krivi, ako pošta ne dostavlja listov redno. Radi sprejemamo tozadevne pritožbe; ali krivi nismo mil — Feldvebel 87. regimenta. Res, res jel Saj vendar citate naš list in tudi nam nasprotne liste, (iotovo Vam torej ni neznano, da so klerikalni lisn v Mariboru opsovali vaše tovariše za „šnopsarje." — Radovednež. Dotična povest o zaljubljeni kraljicinji in kaplanu je nam neznana. Morda je pa le kaj resničnega v njej. Srednjoveški časi intrige še vedno niso minuli. — Mladenka. Ni res! Vi ostanete lahko vedno poštena mladenka, brez da bi podpisali .jugoslovansko deklaracijo." Take zvijače morajo bili vendar vsakemu uevednežu jasne. Branite se 1 Poštenost ni odvisna od politične propelosti tega ali onega veleizdajalskega kaplana. — Glavarstvo. Vsa očitanja v prvaških listih gredo pravzaprav na rovež dotič-nega prvaškega doktorja samega. Kajti on ima v prvi vrsti celo zadevo v roki. Seveda mu pomaga pri temu njegova (kakor Vi pravite) „s špeglami oborožena" pomočnica. Mi za sedaj o tej stvari še nočemo govoriti, ali časi pridejo, ko bodemo Jako jasno govorili, Hrvat pravi: Svaka sila do vremena. — Maribor — teater. O vsemu temu nimamo podatkov. Vsekakor pa naj do-tičnik ne pozabi, da je pravzaprav v namene Kristove-ga nauka poklican. In ako bode moral za doličnega ve-leizdajalca enkrat odgovor dajati, se nam bode res smilil. Kajti on, ki bi moral biti pastir, je danes zapeljana ovca. Vojni kurat. Prav imate, kar pravite o svojemu tovarišu dru. Korošcu. Duhovniki, l• — %, strani .... K 2-— Vsled svoje razširjenosti je „Štajerc:' najboljše glasilo za inzeriranje in imajo oglasi v tem listu vedno polni uspeh. Cenjeninaročniki in odjemalci! Vkljub neznosni draginji papirja, tiska, delavskih plač in materijala, ki je vse cene od 300 do 1000 procentov povišala, ni „Štajerc" med vojno svoje naročnine povišal. Zdaj pa smo prisiljeni, povišati naročnino, da zasigurimo i zanaprej obstoj lista! „Š t a j e r c" stane z novim letom: v Avstriji: za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K; na Ogrskem in v inozemstvu : za celo leto 9 K, za pol leta 4-50 K. — UP* Upamo, da nam bodejo cenjeni naročniki vkljub temu zvesti ostali. Vsi ostali listi so že davno morali naročnino zvišati. Mi pa smo čakali do zadnjega trenutka, ker ravno nismo na dobičok namerjeno podjetje, marveč le pošteni ljudski list! Cenjeni prijatelji! Delujmo vsi skupaj, da bode naš list tudi zanaprej zamogel svojo zvišeno nalogo izvršiti. \ Vse za domovino, vse za \ cesarja in rodno zemljo! jHJP* Cenjene naročnike in prijatelja pro-i simo najuiudr.eje, da naj takoj naročnino i za novo leto vpošljejo, kajti pri sedanjih raz-t merah je vsakemu časopisu nemogoče, čakati i na naročnino. Mi zamoremo svojo dolžnost j napram naročnikom in čitateljeni le tedaj t izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost f napram listu. „Štajerc" je ljudski list in nima i nobenih skladov, iz katerih bi mogel tiskarja ! in druge stroške plačevati. Zato mora se držati na svoje naročnike in odjemalce! Iz tega vzroka prosimo še enkrat za nujno vplačilo naročnin. „Šfcajerc" bode tudi v bodoče nevstraSeni zagovornik ljudskih pravic! Iz vojne. Naša slika kaže gorovje ob italijanski Qestm-ung.DrahtxilbBhnsWianundUnterkunffei.Ho[hgebirge. fronti, obenem pa železnice na žico in bivališča Bet, napravljena od naših vojakov. Zadnji telegrami, j Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 16. januarja. Uradno se danes razglaša: Italijanska fronta. Na visoki planoti od Schlilgena (Asiago) bil je neki sovražni sunek zapadno od C o 1 del Rosso zavrnjen. Vzhodno od Brente nadaljeval je Italijan svoje brezuspešne napade šele v popoldanskih urah. Na zapadni strani M o n-ta Pertico naskočil je nasprotnik trikrat naše črte. Vsakokrat se je izjalovil njegov naval že v ognju naše aitiljerije in strojnih pušk pod težkimi izgubami. Južno od Monti a Fon.tana Secca bili so sovražni napadalni poskusi v kali zadušeni. Ob spodnji Piavi mnogokratni živahni artiljerijski boji. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 1C. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Eupprochta in nemškega prestolonaslednika. Pri in južno od Lens a bilo je artiljerijsko delovanje povišano. Na posameznih oddelkih poizvedovalni boji ; južno od O r n e s a smo napravili vjete. — Armada vojvode A 1 b r e c h t a. Po več-rrnem ognjenem učinku napadli so francoski oddelki severno od V a d o u v i 11 e r s a in so inimogredoč v naše spredajšne jarke vdrli. Naše poizvedovalne čete pripeljale so vjete iz zgornjih V o g e z. Makedonska fronta. Ob Cerni povišano bojevno delovanje. Italij a n s k a fron ta. Med B r e n t o in P i a v o mnogokrat živahni ognjeni boji, s posebno ljutostjo v pokrajini Monta A s o 1 o n e. Italijani ponovili so svoje brezuspešne napade samo južno od Monta Fontana Secco; napadi so bili zavrnjeni. Ob oddelkih Piave severno od M o n-t e 11 a povišal se je sovražni artiljerijski ogenj. Prvi generalk vartirmoj ster Ludendorff. Mirovna pogajanja v Brest-Litovskem. Glasoni zadnjih poročil se je razprave v Brest-Litovskem zopet nadaljevalo. Avstro-Ogrska in Nemčija sta zopet pokazali svojo miroljubnost in napravili še en poskus, da se obstoječa nasprotja rešijo. Odgovor naših in nemških zaveznikov vsebuje v splošnem sledeče točke: 1. Nemčija in Avstro-Ogrska ne želijo doslej ruskih provinc se polastiti, ali ohraniti si hočejo pravico do prostih pogodb z njimi. — 2. Čete se zamore šele po sklenjenem miru iz zasedenih pokrajin nazaj potegniti. — 3. Ljudsko glasovanje v zasedenih pokrajinah naj se postavi na kolikor mogoče široko stališče. — To pomeni najskrajnejšo, kar je zastopstvo osrednjih držav zamoglo dovoliti. Helsingfors. L. Prinašamo sliko v vojnih Sporočilih že opetovano imenovanega pristanišča Helsingfors. ] Zahtevajte * povsod lialsinoFors. erca' t Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS iskreno ljubljeni soprog, gospod II! ed. dr. Anton Rak praktični zdravnik v torek, dne 15. januarja 1918, po daljši, težki bolezni, previden s tolažbami sv. vere, v 77. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. , Emilija Rak, roj. Schwab, soproga Ptuj, IG. januarja 1918. Cene tobaka zopet povišane. S 15. jtjjK^ arjem so se cene tobaku zopet povišale «; tako-le : Cigare : regalia media 50, trabuko' E britanika 36, viržinka 24, kuba 23, braj 18, portorika 16, kratka cigara 12 vinan Cigarete: Egiptične 16, šport 6'/j vinarj fini ogrski cigaretni tobak 2 K 50 h ; h( govina (25 gramov) 1 K 80 h; lini t 3 K, navadni tobak 14 vin. / se j K mirovnim razpravam. doP. Kakor poročano, vršijo se zdaj miroj ^a ' pogajanja v Brest-Litovskem. Naša slika k& prve zastopnika Avstro-Ogrske in Nemčij« I/on den Fricdensi/erhand/ur/gen in Bresf -Uto% £xc.v. Kuhlmann i/rrddrafCzentiiji/fc/emlityez/jderr /&M našega zunanjega ministra grofa Czerninaty nemškega državnega tajnika v. K ii b m a n n a na poti k razpravam. Štev. 33242? ~ Občinski lov v Šalovcih dajanje v zakup. Razglas. * Ces. kr. okrajno glavarstvo ptujsko s ts Slabost , , ..... ... jateliev naznanja, da se bo občinski lov v občini S bolezni]' lovci po odbitku svoje lovske pravice v » vršini 0.0289 ha, ki pripada ormoški graji r ni v nezajamčeni površini 659.4998 ha pote je najbe dražbe dal v zakup največ ponujajočim maSa d v torek dne 29. januarja 1918 o katere^ pol 12. uri predpoldne v Ormol (v pisarni okrajnega zastopa za dobo 4 1 v te: a in 5 mesecev, t. j. do 30. junija 1922. se'nada Izklicno ceno za enoletno zakupnino določi na 100 K. Vadij, ki ga mora vsak. dražbenik pol žiti pred dražbo, znaša 100 K. Kavcija in enoletna zakupnina se ima v višini največje ponudbe takoj položiti. [ Druge dražbene pogoje se lahko pogj da na tukajšnjem uradu. Ces. kr. okrajno glavarstvo Ptuj, dno 10. jan. 191| Ces. kr. okrajni glavaj_ v z. ;ebno za ju, se t. ____________________v. feenrey. esijivo prileten, železniški čuvaj?1.1,5* lu pokoju, ima mesečno 70 i^V'Y1 penzije, 2000 kron gotov , ga denarja, se želi sezn!a '9 niti z eno vdovo, ki bi im> 6000 kron ali kmetsko posestvo, v stara.. 40 let. Naslov se izve pri upravi „Štajerca." f: — 7 iUč brez petroleja brez sveč, brez olja, ednostavna, brez nevarnosti, gori čisto in svitlo ter brez smradu, napolniti , jo je treba le z odpadki loja ali slabe maščobe, ki jih ima vsak kmetovalec pri hiši, izdeluje in prodaja po nizki ceni A. Frank, klepar, Ptuj, nasproti Koss&rjevi gostolni. , !■■■ RAZGLAS. Opozarjam p. n. občinstvo najprijazneje, da zamorem le še kratki čas sledeče cene plačevati in da je treba torej dopošiljatev čimpreje izvršiti. Plačujem do preklica za kg : Za zamaške steklenic zlomljene zamaške sodov nove zamaške kosce za masko v šampanjske zamaške en kos Nadalje plačujem za vreče do K 8* Za zidane odpadke, stare nove „ cuptano žido (ne umetno ali slam- nosto žido „ štrenasto žido . Prevzamem zamaške (gobe) v vsaki množini brez prejšnega naznanila po povzetju proti prejšneinu avizu. Z velespoštovanjem HEZNBICH KREI3EL, GRADEC, Keplerstrasse 84, telefon 4102 interurban. I- nakupnofmesto imenovanih predmetov ter vseh vrst cunj po najvišjih cenah. Na pismena, telefonična ali telegrafična vprašanja se brez troškov odgovarja in pošljam za velike železniške po^iljatve tudi transportne liste.. rabljene, prevrtane ali ne- K 27.— „ 25- „ 50 — ., 4- „ 110 za en kos. K 28— za kg « oO'~ •• ,1 a » 40 - „ ,, ,.150 — laamii illl! svoje življenje! Zamore se svoje življenje podaj- ' sati, bolezni preprečiti, bolnike ozdravili, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesrečneže vesele napraviti ! Kaj stoji za vsako boleznijo? Slabost živčne silo, žalost izguba ljubih prijateljev ali svojcev razočaranja, strah pred boleznijo, napačni način življenja in mnogo drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik! Dobi se pot, ki ti po maga do veselja, tvoj čut oživlja, ki te z novo rnedo napolni, in to pot ti kaže neki spis, katerega dobi vsakdo, kdor po njega piše, takoj m popolnoma zastonj! V tej mali ročni knjižici se raztolm či, kako se' nadomesti v kratkem ča-Ju in brez motenja poklica meč ž.vccv in mufkeljev, kako se zamore odpraviti in izboljšati utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, r.evoljo za delo in nešteto drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte ta spis, prinesel Vam bode nadepolne ure. J. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. li prodaja in kupuje. — Prevzame tudi popravila. J0S. PUKL, Celje, Seller- gasse 2. h Dobri travnik«-- la se takoj proda. Vpraša se pri Kari Kasper, trgov, v Ptuju. 2} TJ * lepo črno zimsko krilo /jfiinf^lllnl ' '" iakno srednje veli- ličilih ujemi kj. proti 5 kJ-8peha ali 4 kg masti. Gospa HUria Schneider, Maribor, PfarrhciTgas.se 9. 20 l Kozla (Saaner Ziegenbock), čistokrvnega, n ena varnega, v 3. letu, jako dobra žival za vožnjo, proda Kari Maschka, posestnik v Podlehniku (Lichtenegg) pri Ptuju. 19 Praktično izurjena bolniška strežnica z letnimi spričevali želi službo k vsakemu bolniku za kratki čas ali trajno. Dopisi na upravo ..Štajerca" 24 Občinski tajnik v vseh občinskih zadevah dobro izurjen išče službo. Ponudbe se prosijo pod »občinski tajnik 58" na upravništvo tega lista. 21 SAFER! ~«m it) za vinorejo izvežban, priden in ener- se takoj sprejme. Oglase se naj samo iljivo dobre moči. Priložijo nuj se na- la in stavijo pogoji, pod katerimi bi pil pri prostem stanovanju in hrani, ali »oi brez vsega. Ponudbe naj se pošljajo naslov : g. Fric Semlitsch v Ljutomeru. |6 se želi kupiti v naj-bližnji okolici Ptuja. Vprašanja upravi ,,Štajerca." la kavini nadomestek 1 karton 100 kosov 38 K, od 2 kartonov naprej franko. :: la pralni prašek, :: prost, 20 kg poštna kišta 72 K, od 5 kišt naprej franko oddaja takoj po povzetju A. Amort, Celovec, VOlkermarktersl. 8. 625 Danksagung. Endesgefertigte fiihlt sich verprlichtet. dem loblichen k. k. Osterreichise.hen Militiir-Witwen- und Waisenfoni fur die anstands-lose AuszaMung des auf (rrund der Kriegs-versicherung versicherten Kapitalos per 1000 Kronen, nach ihrem im Felde verstorbenen Ehegatten Herrn Florian Hajnžič iu 2\'egau, den tiefgefiihlten Dank auszuspreehen. Ebenso bringt dieselbe der verehrlichen Bezirksstel-lenleitung in Pettau des genannten Fondes fiir die wohhvollende Vermittlung der ord-nungsmiimgen Auszahluug des obigen Be-trages aus vollem Herzen den besten Dank zum Ausdrucke und empfiehlt jedermann, soino unter den Waft'en stehenden AngebO- rigen beim k. k. osterreich. fViilitar-Wilwen- und Waisenfond — welcbcr heuto der Mcnschheit das Beste bietet, — unverziiglich im Wege der Kriegs-Invaliditatsversicherung zu ver-sichern, zumal die Veisicherungspriimien in kleinen Betriigen eine solche Veraicherung einem jeden ermOglichen. Negau; am 13. Janner 1918. Marie Hajnžič Zahvala. Podpisana se čuti dolžua, da slavnemu c. kr. avstrijskemu vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu skladu za redno izplačilo na podlagi vojnega zavarovanja zavarovanega kapitala 1000 kron po svojemu, na bojišču umrlemu soprogu g. Florijanu Hajnžič v Negovi, globoko svojo zalivalo izreči. Istotako izraža podpisana cenjenemu vodstvu okrajnega urada v Ptuju imenovanega sklada za dobrohotno posredovanje in redno izplačilo omenjene svote iz vsega srca najboljšo zahvalo in priporoča vsakomur, da naj svoje pod orožjem stoječe svojce pusti pristopiti ces. kr. avstrijskemu vdovskemu in sirotinskemu skladu, kateri sklad danes za človeštvo najboljše delo izvršuje, to pa potom vojno-invaliditetnega zavarovanja, ker zavarovalne premije v malih obrokih tako zavarovanje vsakomur omogočijo. Nego v a, 13. januarja 1918. Marija Hajnžič i naročil? Ako ne, stori to takoj! Uredništvo in o pravniško nahajata bp g33* v P to ju, gledališko poslopje štev. 3. g*~" — S' — Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri vinarjev za pno dopisnico Vas stane moj glavni katalog ki st. Van: tla zahtevo zastonj dopošije. Prva fabri-ka ui Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant Briix 1502 (Češko). Niklasle aii jeklene anker-ure K 16, 18, 20. A;madne radij SnkeMire K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srcbro) dvojni manlelj, anker-tcinonl. lite K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Ra*pošiljalev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Z,®, kosmat© blago in diviačino witsch&Heiler trgovina Zaradi premalega od kazanj a Špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, garnze, jelene, vidre, zajce itd. plačani najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na ffiaks Stbssl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 56? le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter Sobotah zaprta. Maks Straschili žgainica, tabrika žganja in likerja na Bregu pri PtUJU. 349 kopališča t Ptuja. tu k»p««|ei ab iWnrntkifc •* 18. t tiri pspsUM 3««8«ji» )t *4 1. «n »f^ok ** ra**ftij«* tal ittii *i ti. *• i* m H|w4m f ) kopali x not** vakoa. Dobri aparati za briti in lase striči l-a britev iz srebrnega jekla K 360. 4-—, 5'—, zaniklana. k M'—, &'—, znamka »Perfekt" s 6 kliriiami K16 —, 20-—, rezervne klime 1 lucat K C- -. l-a stro.i za lase strici K 11'—, 12"—. Izmenjava dovoljena aH denar nazaj. Razpošilialev po povzetju uli nanrej-plafcilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, eksportna in razpoSiljalna hiša Br0x št. 1741 tfeko). 51 Garnitura za darilo obstoječa iz: 1 dobro idoča miker-remontoar ura, srebro intit., 1 paiicerska verižica s priveskom, 1 prstan. 1 igla za kravato, 2 gumbi za ovratnik, 2 prsni, 2 manšetp.i gumbi, v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju po sliki vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Ista garnitura za dame, obstoječa iz: 1 ura za dame ali na naročnik, 1 Zidana žnora s Šuberjem, 1 prstan, ! brošna igla, 2 uhala, dve ušesni šravbi, 1 koljerska verižica s priveskom v elegantnem imitiranem usnjatem etuiju vseh 12 kosov skupaj le 50 K. Pri naročilu prosim natanko pisati, ali je garnitura za gospode ali dame določena in obenem 2 K v papirju ali markah kot naplaček priložiti. Ostanek po povzetju. Max Bohnel, Dunaj lV.Margarethenstr.27/51. (lotmung- Mu Dienstveraittlung) za 10- službe, učence, stanovanja in posestva izvršuje T86 vrste pesredevanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotorž) f6*?** Viničar priden, ako mogoče s 4 delavskimi močmi, se sprejme s 16. januarjem. Dobi zemljo za obdelati, začasno delo, dobro plačilo in drva. Posestvo leži 3/4 ure od zdravilišča Rogaška Slatina. Ponudbe na Alois Drofenig, Sv. Jurij j. ž. 2 Asanol"3 500 kron 16 hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Razširjajte »ŠTAJERCA" ki je edini slovensko-pisani strogo avstrijski list! Pošiljajte „btajerca" na fronto, ker naši vojaki želijo vesti iz domovine. Zahtevajte ,,Štajerc.a" v gostilnah, kavarnah, pri trgovcih'in v tobakarnah. Povejte prijateljem in znancem, da je hujskanja proti „Štajercu" laž ! Vsi na delo za naš list! Novi časi so pričeli za Avstrijo — bodimo složni! Delujmo za »Štajerca " ! na presenetljiv uspeh pri po-končavanju zoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane l krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi mtsu in tolščo. 1 Zavoj stane 1 (trono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. r^l^^^^^^i Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-bai-sam VaSa kurja oOeaa, bradavice in t-dc k■ ii ne odpravi v Ji dneh brez bolečin. Cena ene posodico l garanci skim pismom K 275, S posodice K 5'50, 0 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Keraeny. KasohnufKassa)!. postni predal 12/614 (Ogrsko'. Avtomatični lovilec za podgane K 5'50, za miši K 4* — , vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „R a p i d", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, pc K 570. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljalev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tlntner, Wieti,.III., NeulingRasse Nr. 26/P. 38 lulOI vhod Hebragasse 1. Telefon St. 23442. Zidane oslanke, stare in nove do 40 K. »Cupiena- zida, zidane nili, zidane sirene po vrsti in kakovosti eno kilo do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane zidane bluze, zidana krila, zidano perilo ter raztrgane obleke, odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, stare mehke klobuke. — Povrnem iroške za cestno železnico. — Provinčne pošiljatve se reelno in takoj izvršujejo. 601 V obliki polna se doseže z po zanesljivosti učinka gokrat preizkušenim prsparatoml " HYPERIN=d s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena in] znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba * trebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti na priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pis. opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Presenl najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako m pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8-9f pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vseh] higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31 Uredništv ništvo st Ptuju, g slopj — ^Na b usij iaainauaaBaaaBBBa8UBaBHBM a Iiizerati t-% imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se : v Ptuja pri upravi lista; \ ^mno^ i [j| pri gasp. Fritz Sastli; s s£n°Kd v Mariboru ari o. Rad. Gaisser. \ %&2Z oji v -a vojr. eliki r o krva njej o r isovražn Iza oko jveznike se sprejme takoj. Stanovanje, kurjava2 18^ln zemlja prosta. Vprašanja na Otto SchwatPrav' nig, Majšperg pri Ptuju. se nah Ai K. danes M omejil po bre kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj. šnje8a »Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerati v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. in sadni jesih PfnmvHn! 'e sredstvo za pomlajenje las, 1 laill^UUI i(i rdcčei svel|e jn 3ive ias in brade 'za trajno temno pobarva, 1 stekler.ica s poštnino vred K 2-70. PvHvfll je rožnata voda. *VJu^"1ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. — l steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, Jfirt, 5 Zdravi ™ cirjev K velikej Z bojevr oddelb s c h e huil gležev it traja I nespn gub ep ali hlapec ter močna deklina ^ c ouu n za kuhinjsko delo in k otrokom se I sprejme pri firmi Hans de Toma, Bad Neu pri Celju. iXt.f T.i:i Ll I 11111 IXTTHTTi UliXUJLl' I ! i '«rmn H 1 M LITI IDI t illl QnmiČllPTlil/i f PrilQtAliil CitaM razširjajte in podpirajte »Štajerca" kot edinega vjUililMJClllM i JLlljaiClJl! kmetskega stanu ter agitirajte prid tiuiUHiiiiniiiiiiimmiimm iajerca" kot edinega zaščitnika t !.li i: 11111 ii i ti j nnni ixij-i,i.j 11 in 111 n 11 i.ii.u 111 niri i mxiixi] no za njega napredno stranke! sebni 'JLUJ-UMTTJJ 1 I I I1LLLUIJ_U 1111 IIIJll 67