f
The btit medium to reach the best customers.


B#
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
OCTOBKK ix.	AT POST OFFICE AT CHICAGO, IU^ UNDKK THE ACT Of MARCH sr4 1979.
ŠTEV. (No.) 101.
CHICAGO, ILL., TOREK, 27. DEC. 1921.
-BDiHorr"
w. ft.
Telephone: Canal «t.
Chicago, in.
ZA SUKSNICO IN PRAVICO.
LSTO (VOL.) VIL
AMERIKANSKE HOYICE. IR^^JtStSS
DEBS OPROŠČEN.	| bolj se širi brezverstvo?
^ , , . . , , • • Kje je toraj uzrok, da je na svetu
■Socijalist Debs, ki je bil obsojen	Jc J J 1	.
, 3 . . . J ... ;1	vedno slabse? V ven gotovo ne. Uz-
ha desetletno }eco v zvezini kaznil-	. , , „Aex
. . J . . ... -- „	roki sedanje socijalne bede so po-
nici v Leavenworth, je bil oproščen	- T 1 ___
, ... . .. T3 j	vsem drugi. In vsak, komur niso
za bozic m pomiloscen. Predsednik	_ ° „
. - . . * . -	rdeči voditelji se pameti zmešali,
mu je odpustil ostalo kazen, katero	^ ^	na ^
b> moral se presedeti.	kož ^ kake vara,ice Jn s, „
Takoj .z jece je sel naravnost v ^ socijalistični voditelji in kako ne_
Washington, kjer ga je sprejel pred- umen £ ilo -a vreden je vsak.
sednik Harding in generalni pravd- ... • , . . ,	1 „
_ :	• _ ki jim se zdaj vrjame, ko se je tako
nik. Debs se ie izjavil, da njegovo J	..	... -t
o j j ,	j & lahko prepričati o njih sleparstvu
pomiloscenje ni spremenilo njegove-	r r	Zastopnik
ga prepričanja in da bo nadaljeval svojo propagando za socijalizem. Vendar toliko je upanja, da ga je srečala pamet in bodo dogodki sveta toliko vpljivali na njegove .prilet-
JOŽA AMBROŽIČ TOŽEN ZA $10.000 RADI ZASRAMO-. VAI>TJA.
. , , .	.	Cannonsburg, Pa. — Pri seji dru-
-ne možgani, da bi spoznal prismo-	sfovenske Naroane Podporne
darijo teorije, katero zastopa in da bo posnemal Trotzkyja, ki pravi, da "beži" s svojim boljševizmom in da je popolnoma premagan, vendar se ne. sme popolnoma udati, da se reši.
Predno bo deset let bo socijalizem stara šara, kakor je liberalizem. Samo glavna miselj boljševizma in so-cijalizma bo ostala, to je tista miselj, katere oče je Lucifer v nebu: Non serviam! Ne bom ti služil, namreč boj proti Bogu in njegovi cerkvi. To pa bo ostalo. Zdaj samo čakajmo, da bo kmalu nov nauk spodrinil socijalizem. Kako bo ime temu Luciferju, bomo pa videl. Morda bo Debsizem ali pa Kristanizem ali £avertnikizem ali morda Zajci-zem ali Trobovčizem tega še ne vemo. En -izem bo in "oslizem" tudi.
NOVICE^ IZ JOHNSTOWN A, PA.
Johnstown, Pa. — Dne 9. t. m. je šel neki Slovak zjutraj na delo. Pot ga je peljala črez železniški tir. Zapazil je v temi neko stvar med tračnicami. Posvetil je in z grozo zapazil, da leži pred njim odtrgana človeška glava. Ne daleč od tam so ležali tudi drugi kosci ramesarjene-ga telesa človeka, katerega je nekaj minut preje povozil vlak. Truplo je bilo tako razmesarjeno, da so ga pobrali z lopato. Ponesrečenec je bil nek Rus.
Prav istega dne je pa nek drugi -človek ubil svojo ženo in potem še samega sebe.
Delavske razmere so tudi tukaj skrajno slabe. Mnogo ljudi je brez dela. Kateri pa delajo, pa niti toliko ne zaslužijo, da bi si poskrbeli najpotrebnejšega, ker draginja je prav taka, kakoršna je bila, ko se je najboljše zaslužilo.
Tako se nam godi.
Pri tem se mora pa človek nehote vprašati: Zakaj se nam delavcem godi tako? Ali bi se ne imele že zdavnaj spolniti obljube takozvanih "delavskih voditeljev", da bo za nas toliko boljše, kolikor več bo socija lizma to je nevere in kolikor manj bo vere na svetu. Baje — kakor še vedno trdijo — bodo celo nebesa nastala na zemlji, kadar bo socijalizem popolnoma zmagal in porazil vero. Če bi bilo to res, bi moralo biti danes boljše na svetu kot je bilo prej kedaj. Toda ali je sedaj boljše kakor je bilo kedaj preje? Tolikrat so se naši rdečkarii že bahali, koliko so
Jednote v Alexander, ki je samo predmestje mesteca Cannonsburg, septembra meseca, so imeli velik prepir. Seja se je vršila v rdečem Domu na Alexander. Joža Ambro-žič je pred vsemi člani obdolžil tajnika Antona Hrastar, da je poneve1 ril društveni denar. "Danes še ne povem vsega, toda samo toliko pa že danes rečem, da je naš tajnik pone-veril moj mesečni asesment tako, da sem ga moral dvakrat plačati." Radi tega je šel Anton Hrast Amroži-ča tožit in sicer za deset tisoč odškodnine, ker mu je s to izjavo škodil dobrem imenu. Poleg tega je pa Ambrožič dosegel tudi še toliko, da Anton Hrast ni bil ižvoljen za tajnika še enkrat, kar je zopet njegova finančna in moralna škoda. — To poročilo posnemamo iz lokalnega časopisa Cannonsburškega.
pokazale svojo moč, tako da se jim je morala poklicati na pomoč vojaška sila.
Ali so delodajalci neumni, če mislijo, da bodo z vojaštvom delavstvo .	, , .	.. ,
j	n -	- • * visnost Irske, delajo z vso silo, da
zadovoljili. Dajte jim pravice in je^	1
sti, pa bodo danes mirni.
RAZGLED PO SYETU
IRSKA.
Narod je sit boja. Skrajni narodnjaki, ki žele samo popolno neod-
19. decembra so napadle premo-
bi prepričal; narod, da je boljše, da vstrajajo še nekaj časa v boju in do-
".	-	o ...	. sežejo popolno svobodo, kakor če se
garski rov stev. 48 blizu Cherokee \ 5 J
in bi bile vse razbile, ko bi vojaštvo ne prišlo o pravem času.
V Omahi, Neb., v ondotnih klavnicah je prišlo pretečni teden do resnih nemirov. Več jih je bilo ranjenih.
SPOMINI NA ŠKOFA TROBCA.
sedaj zadovolje samo s koščekom svobode pa bodo primorani č?ez nekaj let nov boj začeli. Narod baje je v večini za mir. — £)e Valera ima prav: nobeno vprašanje ni rešeno dokler ni rešeno prav!
Ženske v pravosodni službi na Če-škem. Pravosodni minister Dolan-
Upravništvo nam je dalo še dva s\cy je dejal v zbornici, da so se žen-pisma Mil. g. škofa Trobca, katera ske dobro obnesle v pravosodni služ-
nam je pisal nekoliko dni pred smrtjo.
EMA GOLDMAN IN ALEKS BERKMAN SITA RDEČIH NEBES.
Rdeča nebesa morajo biti jak sladka celo za največje njegove apostole, kajti znana amerikanska rdečakrica Ema Goldman in Berkman sta že
Prvo je:
Rice, Minn., 8. dec. 1921. Prosim pošljite $15.25 na naslov kakor v priloženem pismu in izvolite poslati potrdilo poslanega denarja poslati na moj naslov. Vesele praznike.
James Trobec. * * #
Drugo se glasi:
Rice, Minn., 12.—6. 1921. Uredništvo " Edinosti". Ljubi g. urednik: —
Moja naročnina na "Edinost" je potekla v novembru z92z* Tu pošljem "check" $3.10 ki pla£a do z 922. — Vam vošim prav vesele božične praznike in vesele in blagoslovljeno leto 1922. Listu "E-dinosti" pa želim, da bi se razširil po slovenskih naselbinah v vsako hišo, ker se tako bori za našo sv. vero. Bog Vas blagoslovi! Vaš udani prijatelj
Jakob Trobec.
KATOLIŠKI YESTNIK
KATOLIŠKE ŠOLE.
Father Cash in je duhovnik državne jetnišnice v Sin-Sing New York države. Veliko let je že tam duhovnik in je veliko že skusil in videl med jetniki najhujše vrste. On pravi: "Med jetniki vseh najrazličnejših ver, s katerimi sem prišel v d<5-tiko v ječi, sem videl, da je pomanjkanje prave verske vzgoje velik uzrok, da toliko žrtev pride v ječe. Izmed vsakih sto jetnikov jih je komaj kakih tri dobilo kako versko vzgojo. Med katoliškimi jetniki, kolikor jih je v ječi, sem našel, da jih je vsakih sto komaj pet obiskovalo farne šole." — To je Iepp priznanje katoliškim šolam.
Posebno velika mesta dajk. veliko zločincev. Tako samo mestoNNev/
h
bi na Slovaškem, kjer je primanjkovalo moških moči. Tudi v občinski
kontroli so ženske zastopane, tako v ,__... , .
.....	j	York posije 60 jetnikov od v
da se vidi, da je pravDsodna uprava stQ y	g.
v tem pogledu ženskam pravična. Minister je za to, naj se ženskam ne zap ra sodnijska kariera, ampak predlaga, da morajo tudi ženske dovršiti vse tiste težke pripravljalne študije, da bi pokazale taisto zmožnost kakor moški.
Pravila čehoslovaške narodne cerkve objavil je "Vestnik ministrstva za šolstvo in narodno kulturo" pravila čehoslovaške narodne cerkve. Člen 1, ki govori o pojmu nove cerkve same, se glasi: "Čehoslo-vaško cerkev tvorijo kristjani, ki priznavajo nauke Jezusa Kristusa po tolmačenju prvih 7 cerkvenih saborov in nicejsko-carigrajski veroizpovedi in se ravnajo po tradicijah husitskega gibanja, ki povsem od-
VSPEHI BREZŽIČNEGA MISI-JONA.	^
Kakor smo že sporočili napravili so v Pittsburgu pri misijonu brezžično napravo, ki je nesla glas pridigarjev misijona Iz cerkve po Hišah, kjer koli so imeli primeren sprejemni aparat. Komaj dve uri po pridigi sta dobila misijonarja že te-legonično sporočilo od dveh odpadlih katolikov, da t>i rada z njima -govorila. Prišla sta v župnišče, Kjer sta povedala, da sta poslušala pridigo in hočeta popraviti svoje življenje.
ture." — Kakor se husitsko gibanje ne sklada z nicejsko veroizpovedjo, tako se tudi ne sklada z duhom sodobne ljudske kulture, katera teži Zavrtnikov očka, ki so kakor se 2a ujedinjenjem, ne pa za — ver-čuje lastnik "Proletarca", so se bajeiSkim separatizmom, kakor leži to v
POSVEČENJE NOVEGA ŠKOFA V CHICAGO.
B^M	Posvečen je Chicaškega pomtižne-
govarja duhu sodobne ^ ljudske kul- škofa se je izvršik) pre^eni ^
zbežala iz teh ruskih nebes. Zname- PričeIi resno baviti s finančnim po-
nito je, da je Ema krivonosa židov-ka, toraj s Trotzkyjem v "žlahti", pa se ji je vendar prigabilo to rdeče nebeško veselje, za katero toliko de-ljujejo naši slovenski amerikanski rdečkarji, da bi ta nebesa pridobili še nam tukaj v Ameriki, gakaj vlada ne pošlje Debsa in vse rdečkarje cok in pok" tja v ta rdeča nebesa k atatu Trotzkyju tega ne razumemo?
JAZ SEM GA POKVARILA."
V Detroitu, Mich., je stal pred sodiščem 26 letni samski sin neke u-dove Mrs. Slating radi tatvine in slabega življenja. Predno je pa sodnik izrekel obsodbo, stopila je pred sodnika jokajoča mati Charleya in rekla: "Jaz sem ga pokvarila sama kot otroka in ko je bil mlajši. Ja^. ne on, zaslužim kazen! Prosim, gospod sodnik, dajte mi sina domov Vidim, da sem veliko zagrešila, dajte mi priliko, da skušam popraviti! Nai gre sedaj domov z mano in ako materino srce sploh^more še kaj doseči in popraviti, bom popravila Vsaki mesec bom prihajala tu sem sporočat, kako se sin obnaša. In ako se mi ne posreči, ga poboljšati, proven škodili, kako je že malo vere na sim potem naložite pa meni kazen.
T
ložajem, ki ogroža ubogega sa
srajčnika Proletarca.
* * *
No, pa naš očka si že znajo pomagati. Pod komando imajo "Prosv.", katero podpira s svojimi žulji okoli 18 tisoč slov. trpinov. Sedaj pravijo naš "Felček", da bojo napravili skupno koritce, kjer bosta "Pro. & Prol." skupaj hrustala sladki korenček. No ja, če je pri organizaciji okoli 18 tisoč slepcev (?) potem se bo dalo vse narediti!
svetu, kako zmaguie socijalizem. katero nameravate sedaj naložiti
Toda li ni čudno, pa bolj ko zmagu-	moiemu sinu, kaiti zaslužim jo!"
je za niih socijalizem. mani ko je	Sodnik je dovolil,
tiste vere, o kateri trdijo, da zavira	Slovenska mati. ali ni to žalostna
srečo na svetu, mani ie zadovoli-	izpoved,
nosti in slabie se godi posebno nam	^
delavcem. Toliko tisočem delavstva	. DELAVSKI, NEMIRI,
so vero že iz src iztrgali, pa kie ie	^7 ^ittsbnrfr. K-^ns., je bilo pred
tista njih obliublienn sreča, katero	nekoliko mirneie. Vendar
prinaša nevera? Zakai ;e ravno nas-	-*1 z?■ene žene so še pred kratkim
PROSVETA, GLASILO CHICA-ŠKE NADŠKOFIJE!
Kaj se menite, to niso mačkine solze! Poslušajte! Sedaj bo "Pro-sveta" ze določevala in premeščala duhovnike po Chicaški škofiji, kje bo kak slovenski duhovnik župnik, in kako dolgo bo. Tudi bo " Prosve-ta" sedaj določevala^ kaj sme kak duhovnjk in kaj ne sme. Tako se je spravila na Fathra Ažbeta slov. župnika iz Waukegana in mu predpisuje, kako in kaj naj vodi svojo du hovsko službo. Potem je preseneči-la Chicaške Slovence z novico, d-\ bo premestila Fathra Zakrajšeka iz Chicage. — Pa recite če ni "Pr&sve-ta" res klerikalno glasilo. — Kako je to, da ga rdečkarji sploh naročajo.
Da, da! Proletarec je prav pisal, ko trdi, da so vsi "svobodomiseljci" sami "zmešanomiseljci". — Mi smo to že zdavnaj vedeli, pa si nismo u-pali na dan, ker smo preveč gentle-mani.
bistvu husitskega sektantstva. V krilu čehoslovaške narodne cerkve bo kljub agitaciji našega presbiroja ostalo le omejeno število versko disorijentiranih ljudi.
OGLASI V "EDINOSTI" SO NATCENEJŠI.
NAD TISOČ NASELJENCEV PRIPUŠČENIH.
Za božič je predsednik Harding dovolil, da so spustili iz Ellis Islan-da več kot tisoč naseljencev, ki so bili na Ellis Islandu in so čakali, da bodo deportirani, ker je bila svota njih narodnosti že prekoračena. Največ med temi je bilo Mažarjev. — Ej, Mažarji so "hunevuti." Znajo!
Cleveland, O. — Zopet — Cleveland — se bodete morda jezili Vam g. urednik je prav teško ustreči. A-ko molčimo, se jezite, ako pa vedno nišemo, pa zopet zabavljate, da le Olevelandčani ~mo tako napredni. Vam povem da bomo zopet nastopi-H, in sicer z igro, katera bode zanimala "Mlade in stare". Katoliško d-ušt. "Orel" bode igralo to igro in ^te tudi iz Chicagfe povabljeni, da si *o pridete ogledat. Sklenili smo, da "o priredimo prav na prvi dap^no^ vega 1922 leta zvečer in sicer v Knavsovi dvorani, vsi dobre zabave željni naj prideio, da tako že prvi dan začnemo veselo življenje. Toliko za danes. Se pa zopet kmalu vidimo, in Vam zopet povemo kaj je naš prihodni program.	G.
Opomba: — Ravno nasprotno! Ne huduiemo se, ker preveč poročate, temveč ker premalo. Želimo obilo zabave! — Poročajte kako ste se i-meli.	Urednik.
ŠTRITE LTST "E D I N O S T"'
den j ako slovesno. Bilo je 6 nadškofov, 30 škofov in 40 monsignorjeVin nekako 1000 duhovnikov navzočih.«— Naš župnik Rev. K. Zakrajšek je tnl častnim kapelanom škofu iz Toledo Rt. Rev. Strichu.
Rev. John C. Smoley nam je poslal zopet zaboj North Dakotskih zajcev za Božič. Prav iskreno se mu zahvalimo in mu želimo, da bi nm Bog plačal s svojo milostjo, kar mu mi ne moremo. — Kako smo hvaležni našim dobrotnikom, ki se nas od vseh strani spominjajo z raznimi darovi, ki so nam dokaz njih navdušenja za dobro stvar.
— Zato, nasprotniki, Ie hudfij-te se nad našimi vspehi! Narod vas
bo sodil in obsodil, kakor vas že._
Vsem našim dobrotnikom pa prav iskreni Bog plačaj!
VAŠ DENAR
bo doma najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje.
Mi računamo po najcenejšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. .
Ob izidu te številke smo računali:
Z» Jugoslovanske krone:
500................$ 2.35
^o™............... 4.45
g 5 °oo................. 7q
T°-°°o................42.50
Za italijanske lire:
50.................$ 2.75
TOO..............
500............
TOOO ....
................ 5-IO
...............
...............47.00
Vse posiliatve naslavljajte
na:
"EDINOST", 1R40 W 22nd St.. Chicago. Ill

__
_______
___
____
EDINOST.
OLASILO 8LOVSNSKEGA KATOLllXKQA DELAVSTVA V ?	Lxjahi dvakrat na
Slovenian Franciscan Press«
1849 W. sand St.	Telephone Canal
ADVERTISING RATFS ON APPLICATION
Published Somi-Weakly by ■LOVINIAN FRANCISCAN FATHERS, xS49 W.
St.. CHICAGO, ILL
cago.
matter Oc II, Iff), at Illinois, under the Act •< March 3. 187«»
at
Škof Trobec.
Tam v Minnesoti pri Sv. Štefanu smo položili v hladni grob pred dobrim tednom moža, katerega ime ne bo Jtako hitro pozabljeno ne med ameriškimi Slovenci, ne med katoliki sploh, zlastti pa ne v škofiji, kjer je deloval toliko let, s tolikim navdušenjem in s toliko požrtvovalnostjo.
Njegova smrt sicer ni prišla nepričakovano, kajti bil je že nad osemdeset let star. Vendar pa nas je vse napolnila z žalostjo, kajti škofa Tro* beca je ljubil vsakdo, kdor ga je poznal.
Dolga, dolga leta je že, od kar je tukaj v Ameriki. Pripeljal ga je seboj Monsignore Buh, da bi mu pomagal pri težkem misijonarskem delu nled Indijanci. Prišel je še kot dijak in je skončal svoje šole tukaj v Minnesoti.
Nadškof Grace ga je posvetil v mašnika. Opravljal je več služb kot župnik, dokler ni dobil župnije v St. Paulu. Njegove zmožnosti, posebno njegova velika previdnost in modrost sta ga kmalu dvignila nad tovariši, da ga je nadškof Ireland naredil za generalnega vikarja nadškofije in nekoliko let pozneje, ko je umrl prvi škof škofije St. Cloud, ga predlagal kot najbolj sposobnega in najbolj zmožnega duhovnika za izpraznjeno škofijsko mesto. St. Cloud je bila takrat še zelo majhna in revna škofija. Veliko dela je čakalo mladega in navdušenega škofa Trobca. Vendar ni se ga strašil. Krepko je prijel za krmilo in vodil svojo škofijo, da se je kmalu začela bujno razvijati.
Toda pred nekako desetimi leti, kmalu ko je praznoval svojo zlato mašo ali petdesetni svoj jubilej mašništva, lotila se ga je neka bolezen na nosu. Kakor nam je pisal, bil je prepričan, da se ga je prijel rak. U-Strašil se je te bolezni, vendar udal se je v voljo božjo in začel misliti, ako bo ta bolezen napredovala, ne bo dolgo in njegovi dnevi so šteti. Ta bolezen in pa želja po miru, kjer bi se lahko posvetil osebnemu posvečenju in molitvi in službi Bogu, ga je nagnila, da je zaprosil za pokoj Sveti Oče so mu dovolili, ko jim je povedal razloge. Nadškof Ireland ga je silno nerad spustil s svoje bližine.
Ko je prišel v pokoj, se mu je pa bolezen na nosu kmalu popolnoma pozdravila. Zdravnik v St. Pauul ga je ozdravel. Vendar vkljub temu se je pa čutil srečnega v mirni slovenski naselbini-med svojimi rojaki, kjer je opravljal redno božjo službo ondotnim rojakom. In tu ga je na*-šla smrt, ki mu je odprla vrata k Bogu, katereiftu je tako zvesto služil v življenju.
Škof Trobec je krasen zgled kakor za duhovnika, tako za nas lajike.
Njegovo navdušenje, njegova gorečnost za zveličanje duš, njegova velika in požrtvovalna ljubezen do Boga in do bljižnjega, njegova gorečnost za sveto cerkev, se sveti kakor jasna svetla zvezda iz celega njegovega življenja in vabi tako mično, tako vabeče za seboj vse duhovnike, ki so poznali tega moža.
Njegova odločna možatost, s katero je sledil svojim vzorom, s katero se ni strašil nobenega truda, nobenih težav, nobenih zaprek v spolno-vanju 'svoje naloge življenja v spolnovanju svojih stanovskih dolžnostih, pa govori glasno pridigo vsem katoliškim možem! — za njim! Možje, enako1
# * *
Ne, ni naš duhovnik "prok ... f . . temveč to je mož blagoslova, mož sreče za človeštvo, to je največji in edini pravi prijatelj človekov na zemlji, to je edini pravi vodnik, ki edini more pripeljiti posameznika, ka- j
kor cel narod k srečnemu življenju in srečni večnosti. Za njimi bomo šli! |
* * *
Škofu Trobcu: Večni mir in pokoj!
Slava pa naši slovenski duhovščini v Ameriki, ki je naš narod tako proslavila med drugimi narodi. Slava s tanu, ki nam je dal tolike može m tako proslavil naše narodno ime!
Slovenska duhovščina, ponosni smo na te!
i

I^M
Iz slovenskih naselbin.
Škof Trobec je nova svetla zvezda na obzorju slovenskega naroda v Ameriki. Ako se oziramo nazaj v našo zgodovino, od našega Baraga do sedaj, do škofa Trojega, vso vrsto naših velikih mož, ki so prihajali sem v A meriko, koliko svetlih in jasnih zvezda sveti na tem obzorju, da smo lahko ponosni nanje! Pet škofov smo dali Ameriki, Baraga, Vrtina, Mraka, Stariho in Trobca. Dali smo več Monsignorjev, dali opata Ločnr-karja, dali primeroma lepo vrsto gorečih misijonarjev, ki so toliko storili za uboge Indijance.
Da katoliški ameriški Slovenci smo ponosni na te svoje velmože!
* * *
In pri vsem si pa upajo priti naši ubogi duševni in moralni polomljen-čki, kakor so uredniki naših rdečih listov, in si upajo stopiti pred narodi in trditi, da duhovniki niso ničesar naredili za svet, da je katoliška cerkev s svojo duhovščino samo v nesrečo svetu, da so duhovniki "trotje" človeške družbe in druge enake nesramne trditve.
Vprašamo te urednike, pa pokažite vi v svojih vrstah, kakšne može ste vi dali Ameriki? Imate li samo enega velikega rdečega moža, na katerega bi mogel biti cel narod ponosen? Imate enega, ki bi bil res kaj storil dobrega in velikega za narod in za, to doželo, ali vsaj za lastne svoje rojake? Pa ga pokažite, če ga morete! Imate vsaj enega moža, ki bi bil med ameriško publiko spoštovan in čislan, da bi vsljed njega čislali Ame-rikanci tudi narod kakor imamo mi katoliški Slovenci svoje može?
Nimate nikogar! Da, iz vaših vrst se polnijo ječe, norišnice in bez-nice i . .
Nihče tega utajil ne bo . . . ! Lahko pridemo z dokazi . . .
* * *
Zato pa mi, ameriški katoliško zavedni Slovenci sicer žalujemo nad tem novim grobom našega velikega rojaka, pijonirja civilizacije in pro-svete, nad tem velikim možem, ki je proslavil naše ime v Ameriki, da bo ostalo neizbrisno v zgodovini ameriškega naroda, vendar smo ponosni na ta grob! Grob škofa Trobca bo naš ponos! Na ta grob bomo romali, da se bomo navduševali za velike ideje, katere so oznanjali ti možje, kakor je škof Trobec.
Umrl je škof Trobec, toda njegov duh pa bo živel med (nami. Njegov vzgled pa bo še dolgo svetil kakor slovenski duhovščini, tako nam svetnim ljudem lajikom in nas bo navduševal, da bomo rekli: vera, ki rodi može, kakor je bil Trobec je prava vera! Ideali, za kakoršne je delal in trpel mož, kakor je bil škof Trobec, morajo biti pravi ideali. Tudi mi se jih bomo oklenili, tudi nam bodo zvezda vodnica v našem življenju, mišljenju in delovanju.
Chisholm, Minn. — Društvo Sv. Imena (H. N. S.) je imelo sejo 12. decembra v ljudski knjižnici. Ta seja je bila zanimiva, ker je pristopilo 30 (trideset) novih članov v društvo in sicer sami mladi fantje. Ako bo društvo H. N. S. tako napredovalo, se bode tudi fara sv. /ožefa kmalu povzdignila. Samo treba bi nam bilo nujno, ko bi imeli svojo dvorano ali farni dom. Ravno tako tudi bi nam bila potrebna katoliška šola. Toda v sedanjih razmerah si ne moremo misliti, da bi započeli tako veliko delo. V naši sosedni naselbini Hibbing imajo pa večjo ko-rajžo. Kakor je že znano se bode cela naselbina Hibbing preselila na novi prostor. Preselili so že večino hiš in drugih poslopij in sezidali krasno novo mesto znano pod imenom South Hibbing. Tako je prišla vrsta tudi na cerkev Presvetega Zakramenta. Imeli so farni shod pred par dnevi in so sklenili, da bodo kupili celi "blok", kjer bodo postavili novo cerkev župnišče, šolo in veliki dom z dvorano. Dom bo lastnina Kolumbovih Vitezov. Cela Naprava je preračunjena, da bo stala pol milijona dolarjev. Zares bode to vse nekaj velikega in krasnega, k<\-dar bo vse gotovo. Z delom bodo začeli spomladi. Hibbing je znan tudi pod imenom "The richest Village'' — najbogatejša" vas na svetu. Zanimivo je tudi to, da je v tej naj-bogateljši vasi na svetu za blagajnika v vaškem odboru Slovenec, dober katoliški fant, Mr. John Golob. On ima v rokah vse vaške finance, katere niso male, ker Hibbing dobi samo davka 2 in pol milijona dolarjev na leto.
Tako sem Vam skoro nehote opisal nekoliko Hibbing. Sedaj pa moram iti nazaj na Chisholm.
Kakor lansko leto tako smo tudi letos imeli o Božiču polnočno sv. mašo, katere se Slovenci kaj radi udeležujejo.
H koncu vošim vsem čitateljem Edinosti vesele božične praznike in zadovoljno novo leto. Tebi "E-dinost" pa mnogo novih naročn kov.	Poročevalec.
dobili zopet tako priliko opraviti svojo dolžnosti za sv. velikonočni
Marsikaterega Slovenca je ganilo do srca, ko je videl da je slovenski duhovnik frančiškan prišel med svoje raztresene rojake in jih zvabil skupaj k mizi Gospodovi. Mnogo rojakov danes drugače misli, kakor je mislilo poprej. Ljudstvu se odpira jo oči in sedaj vidijo svoje prijatelje in sovražnike v čisti pravi luči. Leta in leta se je sejalo med nas duh brezverstva, vendar zastonj vsi'spisi brezverskih časnikov ki so kar tekmovali v zadnjih časih v svojih gonjah proti krščanstvu in njegovim naukom.
Zato pa rojaki, začnimo na novo in oživimo med seboj duh krščanstva, v katerem so nas vzgojile na še slovenske matere in očetje. Na to pot kr^nimo, pa bomo srečni in veseli že na zemlji in tudi nad zvezdami bo nas čakal prestor in plačilo za naše dobro delo, ki ga bomo vršili med seboj.
Konečno me veže dolžnost, da kar najtop^je priporočim rojakom \ naši naselbini naše najboljše slov., liste v Ameriki in to so: "Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega." Ti listi so listi pravih naukov in so v boju za pravico in resnico in zato je tudi vsakega dolžnost, da podpira te liste, jih naroča in širi med svoje prijatelje in znance. Tako nastopimo, pa bo sovražni duh brezverskih listov kmalu pojenjal med nami.
Ob koncu mojega dopisa Vas dragi urednik in Fathra Blankota prisrčno pozdravljam in se iskreno zahvaljujem za Vaš trud. Želim Vam in vsem čitateljem in naročnikom lista Edinosti vesele praznike srečno novo leto!
Poročevalec.
bila, kakoršno delo je delala. Če tega plačila ni bila vesela, se ji ne more pomagati. Ako bi ji bil Arblikle res krivico storil, zakaj ni pa kričala na pomoč? To naj bi bilo vsem ženam in dekletam za zgled, da bi bile modrejše. In ko bi .bila Virginia Rappe grda in revna, bi se tudi za njo nihče ne zmenil. Ker je bila pa lepa in bila igralka, ji nihče tega ne zameri. Enkrat pa more biti vsega konec. Njega bi naj obsodili in kaznovali radi pohujšljivih iger ne pa zavoljo njene smrti. Moški spol je že tako k slabemu nagnjen in dostikrat se prigodi, da najboljši mož in modrejši se v priložnosti zaplete, spodtakne in pade. Vendar ga ni zavoljo tega precej o-besiti. Kaj pa^naj^bi od Ajj>uicla pričakovali pametnejšega, ki je bil že tako in tako ločen od svoje žene? Ta slučaj, ki se je v javnosti toliko obravnaval, je gotovo silno veliko ljudi po Ameriki pohujšal. Najbolje bi bilo, ko bi svoje premoženje razdal sedaj, da popravi z dobremi deli, kar je zagrešil s slabimi. Greh ostane greh, pa naj ga stori kdorko* li in. kazen za greh je smrt. To je pokazal zgled nesrečnega dekleta Rappe in to naj bo resno svarilo vsem dekletam in ženam. More se nekaj časa skrivaj ga doprinašati. Slednjič pa Bog poseže vmes in kazen pride.	Neža Seliškar.
Cleveland, O. — Pogreb umrlega Alojzija Zakrajšek iz Collinwooda, se je izvršil iz cerkve Marijinega O-znanenja. Pogrebne obrede je izvr-šik njegov stričnik, Rev. Ant. Bom-bač, kapelan iz Newburga, ker je bil pokojnikov brat, Rev. K. Zakrajšek zadržan na pogrebu škofa Trobeča. Pogreba se je udeležila vsa družina. Iz Chicage sta prišla k pogrebu brat Albin in sestra Ana. Njegova mati iz Chicage radi bolezni ni mogla na pogreb. Naj v miru počiva!
m
Willard, Wis.—|Z ah vali m se Vam za Vaš tr- d, ki ga imate pri Vaših lepih listih. Tudi jaz rada berem.
Posebno ''Edinost'
se mi j ako do-
Argct Summit, 111. — Cenjeni g urednik: — Sprejmite prosim tudi iz naše raztresene Argo-Summitske naselbine par vrstic. Pred vsem je moja dolžnost da se Vam zahvalim v imenu cele naselbine za trud, ki ste ga pod vzeli da so tukajšni rojaki zamogli opraviti svojo versko dolžnost za sv. adventni čas. Po-božnost se je vršila zadnjo sobote večer in nedeljo jutro t. j. 17. in 18. dec. Udeležba je bila še precej po-voljna ako se vzame stvar kakoršna je, da je bil to pot prvič slovenski duhovnik v tej raztrešeni naselbini. Seveda pripomniti moram, da je marsikoga zadržalo slabo vreme in sneženi zameti od te pobožnosti. Zameti so meli, kakor bi hoteli vso Ar-go zakriti s svojo belo odejo. Če bi bilo ugodno vreme bi bila vdeležba najmanj štirikrat tolika kakor je bila, kajti v tukajšni slov. naselbini živi nekako nad sto slov. in hrvatskih družin. Samo raztreseni so eni daleč okoli po deželi. Gotovo je, da bo prihodnjič udeležba'mnogo večja, kajti seme božjih naukov, ki jih vsejal mednas preč. g. Father Blan-ko ne bojo ostali brez sadu. Vsi u-pamo da ako ne bo mogoče preč. g. nas obiskati preje, da nas gotovo o-biščejo v postnem času, da bomo
pade, ker krepko in odločno pove vsakemu, kar mu gre in se prav nič ne boji. Tako je prav. Če se nasprotniki ne bojijo nas katolikov žaliti, kaj se bomo mi bali braniti se? Le mevžasti ne smemo biti! Zato pa rada porinem Edinost komu v žep in pravim: "Na! Beri, da boš videl kako odločno in resnično pove vsem tistim rdečim povžkom!" Le še naprej tako odločno! Saj ne bo brez vspeha. Kaj mislite, da se Vas nasprotniki ne boje? Ko bi se Vas ne bali, bi Vas pa ne napadali! Bog in Marija naj Vam pomagata.
Sedaj pa še to!	*
Veliko se piše o Arbuklu. Do sedaj se je -pisalo le tako bolj, da ga ne umoriti. In jaz mislim, ko bi bi! on res kako nedolžno dekle pokvaril, bi ga že zdavnaj oprostili. Toda Virgin i ja Rappe s kakšnim delom se je pa pečala? Takšno je plačilo do-
Forest City, Pa. — Ker se je dopisnik iz Forest City že nekaj zakasnil in ga že več tednov ne vidimo več v "Edinosti", mi pa komaj čakamo kakega sporočila v tem listu, ki je najbolj razširjen po-Forest Ci-tf, naj Vam jaz spročim malo novic od tu.
—	Pred dvema tednoma je bila odpeljana v bolnišnico v Carbondale Marija Zidar. Srečno je prestala težko operacijo in zdaj se že zdravi doma. Upamo in želimo ji, da bi kmalu popolnoma okrevala.
—	Tudi bela žena smrt je prišla med nas in vzela nam je priljubljeno dekle Ana Conta iz Wandlinga, dne 11. decembra staro 17 let. Bolna je bila samo 6 tednov. Žaluje za njo njena dobra mati, oče, brat in dve sestri. Da je bila rajnka res priljubljena, je pokazal njen pogreb. Skoraj polna cerkev žena in deklet je bila. Članica je bila Marijine družbe in dr. Sv. Ane. Obe društvi sta ji darovala lepe vence. Pogrebne pobožnosti je opravil Rev. V. Mi-helič in napravil jako lep govor v cerkvi. 4., 5. in 6. decembra smo imeli tukaj 40urn0 pobožnost. Vodil jo je novodošli Father Zamanj. Veliko ljudi se je udeležilo te pobožnosti vsaki dan in večinoma so vsi pristopili k sv. zakramentom. Lep je bil sklep zadnji večer, ko je bila procesija po cerkvi z Najsvetejšim. Vsi otroci so se je udeležili v belih oblekah. Zelo smo bili veseli tega. Pa se bolj bi bili, ko bi bili vsi farani zopet skupaj, kakor smo bili pred leti, kar pa do sedaj še ni, žalibog. Lepši in boljši bi bilo za župnijo, ko bi bili vsi farani združeni in edini.
& & & & & & &
V JANUARJEYI itevUki "Edinosti" bom°za£eii pho««*««
kraser ir jako zanimiv članek, katerega je ^
spisal za "Edinost" v Amerikff-Hoili Rev. J. Trunk, slove« pisatelj ^ knjige "Amerika
in Amerikanci'
in po vsej Ameriki dobro poznani gospod, ker je že dvakrat prepotoval skoraj vso Ameriko in obiskal vse naselbine.
Spis je skrajno zanimiv. „ 4
ste čitali ta spis.
Rojaki, naročite se na "Edinost", da bo-
tr g
r tr

Vendar v imenu svojem in v imenu vseh, ki še niso prišli nazaj, naj povem, da veliko mož ne bo prišlo na-3taj, dokler ne bodo vedeli pri čem -tla so. Oni so se potegovali za pravico in resnico in ne za svojo čast in ne za svoj osebni dobiček. Dal bi Bog, da bi se še to doseglo.
V nedeljo, 10. decembra je bil shod v Muhičevi dvorani, kjer so Father Zamanj veliko zanimivih stvari povedali od vojne v stari domovini in so prosili, ako bi-jim mogli kaj darovati za otroške in mladinske domove v stari domovini. Nekatera društva so že storila svojo -dolžnost in upam, da bojo še druga. 'Govorili so še Father Mihelič, Mr. ICončar, M. Muhič, Mr. Osolin in nazadnje Mr. Dečman, ki je pa tako ogovoril in goreče prosil darov, da je leather Mihelič rekel, da bo v nedeljo mesto njih pridigal. Father ,Za-mjen so naredili jako lep utis na vse farane in smo jim radi pomagali ko So nas prosili za to plemenito stvar Vošim vsem naročnikom in sotrud-tiikom "Edinosti" vesele praznike "in srečno novo leto! Posebno pa tukajšnjim Forest City skim.
Večletna naročnica.
rikanec in znač angleško, kupi si kako knjigo o "Poetry", kjer boš dobil vsa navodila,- kako se pesmice skladajo. Le še kaj piši.
Urednik.
SLOVENSKIM DRUŠTVOM IN ODSEKOM!
Decemberske seje in konvencije naših društev so najvažnejše. Na njih se rešujejo tudi vse izvanredne zadeve in prošnje.
Ne pozabimo o tej priliki naše stare domovine, iz katere prihaja vedno več bolestnih in obupnih klicev. Povojne zle posledice je vedno bolj tlačijo, brezvestni elementi jo tirajo šiloma v pogubo in pogin, suša ji je uničila vse pridelke in rev-
nejšim slojem grozi zopet kruta lakota . - . Pri vsem tem pa 3e povojna razdivjanost in skoro obča posirovelost. Kar čudno je, kako uaš narod vse to tako junaški prenaša—
Mi, ameriški sorojaki pri tej nesreči naše stare domovine ne smemo in ne moremo ostati prekrižanih rok! ' Ljubezen, ki jo je Stvarnik sam zasadil v naša srca, se ne da zatajiti. — Pomagajmo, kjer moremo 1;
In ravnp mi lahko prav mnogo storimo! Rešimo stari domovini njeno — deco! Zgradimo ji — mladinskih domov, kjer se bo vsa skvar-jena in zanemarjena in ogrožena de-ca j: umno in ljubeznivo vzgojo spet navrnila k poštenemu in deloljubne-mu življenju.
Ze lepa vrsta društev je na svo-
jih decemberskih sejah odglasovala večje svote "Društvu za mladinske dftmove." Bratska društva, posnemajte! .	^
Ne cepimo^leiis svojih podpor v druge namene 1
Letos veljaj za vsa slovanska dru->
štva v Ameriki geslo: Na delo za preroditev domovine 1 Vse za ubo~ go osirotelo in zapuščeno deco v Sloveniji! Na delo za mladinske do« move l
"PODPIRAJTE MLADINSKE DOMOVE!"
Chicago, 111. — V Edinosti štev. je bil priobčen članek o Slovenski Trgovski in Obrtniški Zvezi. V tem članku se je reklo, da ni bilo prav, da se je ustanovna seja vrš^a V tuji dvorani, mesto v naši cerkveni.
Na redni mesečni seji S. T. & O. 2., dne 5. decembra, se je sklenilo, tla se to zadevo pojasni sledeče:
Na prvem sestanku slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki se je vršil Tine 13. novembra, je bila za ustanovno sejo predlagana Slov. Cerkvena dvorana. Toda vsled pojasnila od Več strani, da je dvorana radi večerne šole, pevskih in drugih vaj vedno polna, se je sklenilo, da se usta novna seja vrši v Bulsisovi dvorani,' je najbolj pripravna.
£
SREČNO IN VESELO
NOVO LETO 1922 f
želi vsem svojim klijcntom in prijateljem ter tudi ostalim !	KI
f	rojakom,
J	BANČNA IN POTNIŠKA TVRDKA
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK. §
J 70 — 9th Avenue,	New York City. y>
* * * * * + * * +
FRANK TOMAZICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno'ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte!
1858 W. 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
Tci
Toliko v pojasnilo, ga Slovensko Trgovsko in Obrtniško Zvezo:
Frank Grilly, predsednik; John Gottlieb, tajnik.
Steelton, Pa. —
""Glas Naroda":
'Prosveti" in
Prišla nesramna je teta "Prosveti", Tla bi še v Steeltonu bila sprejeta. Rekli pa vsi smo ji: "Hodi se prat! Kadar boš čista, pa pridi vprašat!"
Od tega tri leta so dolga minila Teta "Prosveta" je nas pozabila. Mislili smo, da že tete več ni. Vendar pa vidimo, da še živi.
ysi
Vendar Steeltonski Slovenci se
ponosimo nmazanih listov da mi sem k nam
ne dobimo. te po nesreči kak kužek le pride od kod
Hitro pokažemo vsi mu na gnojnico pot.
Grdi tud kužek iz New Yorka laja leer njemu že tudi slabo prihaja. Pameten človek ne bere ga več Njegova je glorja med nami vsa preč.
Zato pa "Glas Naroda" in pa "Prosveta" __
tned vsemi Slovenci sta grdo prekleta.
KdSr med Slovenci le malo poštenja imd
Vsak pljuje na grda ta lista oba.
John Benkovič Jr.
Prosim, da bi dali to pesmico v E-dinost in ne v koš. Prosim, če je kaka pomota pa mi jo popravite. Jaz sem Vaš najmlajši dopisnik za Edinost.	John Benkovič.
Dragi John: — Kako vidiš sem dal Tvoje pesmico v Edinost, kakor si želel. Me jako veseli, da si se lotil tega. Vidi se, da imaš talent. Priporočam Ti, da veliko čitaš raz-fce slovenske pesnike. Ker si Ame-
♦
4»
4> *
* * * * *


Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair, avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik jc tudi zastopnik listov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ^upite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izired najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
P
i
SLOVENCI POZOR!
IZ URADA
slovenskega stavbinskega in posojilnega društva "Slovenski dom"
se tem potom slavnemu Slovenskemu občinstvu ulj ud no na* znanja, da bo izdana 54 nova serija prihodnji torek zvečer v Cerkveni dvorani dne 3. januarja 2922.
Delnice se lahko vzamejo pa tudi na domu TAJNIKA JOS. ZUPANČICH, 1824 WEST 22nd PLACE.
Vabljeni ste vsi, kateri ie niste pri tem koristnem društvu, da si vzamete delnice, kar bo 1* v vašo korist.
Društveno premoženje znaša $210,000.00.
Frank Grill, predsednik. Louis Duller, podpredsednik. Jos. Zupančič, tajnik. John Terselich, blagajnik.
Društvene seje se vrše vsaki torek večer.
*	FIDELITY ELECTRIC COMPANY £
+	fL
Frank Schonta, lastnik.
Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste na-peljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo uobro delo za nizko ce- ^ «ft no. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. ||» Jf * Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, lci ^ nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave da-mo $5.00 nagrade.
♦	Pljuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
+ 2049 West 22nd Street,	Phone: Ca&gl^i^o. &
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
••*7 ST. CLAIK ATKNUI CLEVELAND, O.
Mdn D«
nr^iiiii JU^I.
DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Slovene Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici.
Moje delo je zanesljiv^.
. Hiše in farme.	f
Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois. Ind, Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. — £c» Prodajava bonde in mortgage.	IT
MLADICH & VERDERBA.R, ""	!«•
1334 West 18th Street.	Chicago, 111. g?«
Ul &
& ^
A

& &
■S
■S
&
& ^ & & &
.iS &
& & & & «£?
A
«$3 &
& A
Slovenskim cerkvenim zborom, kakor tudi slovenskim farnim šolam in vsem ljubiteljem slovenske narodne cerkvene pesmi sporočamo, da imamo v zalogi veliko
Novo pesmarico,
katero je izdal Mr. Matej Holmar, organist cerkve sv. Vida v Clevelandu, eden izmed najboljših naših muzikov v Ameriki pod naslovom
SLAVA BOGU.
V tej zbirki je izdajatelj izbral 251 najlepših slovenskih cerkvenih pesmi za razne dobe cerkvenega leta in za razne cerkvene praznike in druge cerkvene potrebe. jZa navadne iaše cerkvene zbore ni treba nobenih druzih pesmaric ali knjig ali not za veliko let, ako imajo to knjigo. Za vsako potrebo imajo na izbiro dovolj pesmi v tej pesmarici.
Naroča se pri nas in stane $2.00 vezana.
ts*
ŠT
KNJIGARNA AVE MARIA 1849 W. 22 Street
Chicago, IIL
&
P* P-
r &
&
S3"
P* &
8T &
&


■si
Ne me caIV
Prepričajte se!
Da mi retoiča« izdelujemo najkrmsnej&e |<ultoTtaj-ake slik«.
Da imamo na racpolafo tt slikanje najlepie posidj«. Da izdelujemo vsa dela te>6-no in po ns j zmernejših cenah.
Vsem »e priporočam.
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL a$3*. i
' _

"Tako je", pravi Pavel bolj sam zase. "Na eni strani: sužnji, žene, zakoni, gladijatorji in priprosto ljudstvo, — na drugi pa surova samovoljnost, pohlepno vživanje, brutalna sila — neprizanesljiva, neizproslji-va, nikomur odgovorna, kakor da bi bili to sami bogovi." To je kar polni na zemlji omikane in barbare, — gornje in spodnje plasti človeštva. Kakor^ daleč se razprostira spodnja plast, kakor temelj, tako daleč se skuša vleči na njo gornja kakor mora, jo duši in davi, pusti jo umirati, a ne umreti, ker jo rabi. Skuša pa v njenem srcu zatreti vse, kar je človeškega, kar je uzvišenega, kar jo razlikuje od živali, da jo lahko zlorabi in izsesava. Vsak dan se mi odkrivajo stvari, dragi mi prijatelj in rojak, ki mi napolnujejo srce s žalostjo in zaničevanjem do takega svetovnega reda, v kakoršnem živimo."	, .
Na to mu natančno pove zgodbo Tela in njegove žene, kakor tudi o Benigni in o njeni požrtvovalnosti za njegove drage in ganjen nadaljuje: "Zato, mo> prijatelj, mi ne more ničesar dati večje tolažbe in mi v celem življenju ne more napraviti večjega veselja, kakor tvoja misel o prihodu Boga na zemljo, ki bo zopet dal temu nesrečnemu in razdvojenemu svetu trdno, dobro podlago, obliko in podobo. — Kakor je drzna tvoja trditev, vendar se mi zdi popolnoma verjetna — najbrž zaradi tega, ker je človeštvo take pomoči skrajno potrebno. Mi ne hitimo še le k prepadu, ampak ležimo že pokopani v njegovi ostudni globočini, plen, peklenskih strasti, katere z nami uganjajo, kakor pravi demoni, svojo nečastno igro. — Pravim verjetna. Oh, če je Bog sploh, ali se nas ne mora usmiliti? Ali ne bi bilo res Boga vredno delo, pomagati nam iz tega brezdna, ublažiti strahote in krivice našega življenja, ter nas poučiti o tem kar ima priti, kakor je učil Sokrat. — Ali naj to sladko upanje ostane vekomaj le krasen san, lirična iznajdba po uzvišenem hrepeneče človeške duše — ali pa iznajdba novega hudiča, ki bi mučil najboljše ljudi sedanjega časa s takim mamilom?"
Mladi mož je govoril vedno z večim navdušenjem. Pogledal je v glo-bokoumne oči svojega.-prijatelja, ki ga je odobrovaje prijazno gledal.
"Gotovo ne", donelo je zmagonosno iz ust Atenjana. "Čas mora biti že blizu!"
"S teboj, moj prijatelj, bi hotel prepotovati celi svet in iskati znamenj, ki morajo naznanjati ta velik dogodek, — kar si si tudi ti izbral za, nalogo. Morda tudi mene čaka tukaj delo. Recimo, da je že tako božansko bitje in to bitje se bi nahajalo tu v tej dvorani z nami in bi bilo vse to videlo in slišalo, kar sva videla in slišala midva, povej mi, Dion\^ žij, — ki se razumeš v to, kaj bi ono o vsem tem mislilo? Ali se mu bi to dopadalo, da bodo vrgli tega sužnja konju ali pa ribam v hrano? Katera je tu vodilna, odločilna misel? Kdo obeh je več vreden: človek ali žival? Sodeč po tem, kar se godi tukaj dan na dan, moramo reči, da stoji žival na višji stopinji kakor človek, ker ljudje padajo ko žrtve živali.j Sicer pa, če bi se ozirali le na surovo moč, potem stoje živali nad človekom; in konj Sejan ali velikanski slon bi mi moral biti ljubši in bi ju moral niti višje, kakor svojo mater in sestro.—A ne samo o tej premoči živali sem hotel govoriti, tudi o tem, kar v nas živi in kar dela veliko notranjo razliko med ljudmi. Kolika razlika je med obema Cezarjema! Koliko razlika med strastno Julijo, ženo Tiberija, in uzvišeno Antonijo, vdovo njegovega brata Druza? O enih lahko rečemo; 'oni so zmožni vsega hudega, a prav nič dobrega', o drugih pa ravno nasprotno. Kaj dela te dobre, one pa slabe? Rekel boš: 'Eden sledi svojemu dobremu nagnjenju, drugi pa slabemu!* Odkod to? To ni vse eno za kaj se odločim, če imam pravico odločiti se. Če se n. pr. dva smrtno sovražita, iz tega še ne sledi, da imata oba pravo in sicer enako pravo streči en drugemu po življenju. Moč sama še ni, ki bi mogla odločevati. Slabejši ni popolnoma in brez usmiljenja izročen samovolji močnejšega. Zunanji sili namreč stoji nasproti notranja, duševna moč, človeška svobodna volja. Povej mi, Dionizij, če bi to veliko božansko bitje, katero pričakuješ, stalo med nami, ali se mu bi to dopadlo, ako bi videl, ',da kdo svojo prosto voljo rabi zato, da drugemu stori dobro, mesto da ga pritiska in uniči?"
"Veliko učiteljev se je že bavilo s temi vprašanji", odgovori Atenjan, a nobedeen ni še prišel k boljšemu zaključku, kakor je tvoj, moj prijatelj. Zdi se mi, da bi govorilo to uzvišeno bitje, ako bi stalo med nami, takole: 'Vsi ljudje ste bratje in določeni, da eden drugemu pomagate, ne pa da se uničujete."
Kakor blisk se je razjasnilo za trenutek obličje poslušavca. Jasno, v dnu srca segajoče je pogledal svojega prijatelja, potem pa rekel urno in resno: "Toraj moram delati."
Oba sta pristopila k zaročencema.
"Benigna, ti si bila velikodušna do mojih, je toraj prav, ako ti vrnem milo za drugo sedaj, ko te je tvoj upor proti volji cezarja vrgel v tako žalosten položaj. Tiberij je dovolil, da lahko tudi kdo drugi zajaha tega izbranega konja;; morebiti vaju reši to dovoljenje."
Obrne se k sužnjem ob mizi: "Ali je med vami kdo, ki bi se upal za-jahati Sejana, namesto Klavdija?" vpraša jih glasno.
Vsi molče.
"To bo veliko, častno dejanje!"
Nihče ne odgovori.	.
"Dobro, ako noče nihče drugi, sem pripravljen jaz sam", nadaljuje s krepkim glasom. "Mojster, prosim zapomnite si in sporočite cezarju, da vitez Pavel Emilij Lepid, vnuk ekstriumvira, prevzame nalogo, namesto sužnja Klživdija, ako bo ta potem prost."
Nato je zapustil z Dionizijem dvorano hitrih korakov. Benigna se je pa vsled te nanadne vesti vnovič še globokeje onesvestila. Nadzornik sužnjev je pa stal kakor pribit in debelo gledal za odhajajočima, dokler ga ni glasno razpravljanje sužnjev priklicalo k zavesti.
Ko sta mlada moža stopilo v impluvij, dobila sta tam Avgusta z njegovim spremstvom. Imperator se je ravno zabaval s tem, da je trosil ob bližini vodometa golobom drobtinice. Dve dami sta ga malomarno opazovali. Ena je bila glasovita Livija, kljub njenih let še vedno zanimiva, prijazna in častitljiva, ki je naklonjenost svojiga soproga izrabljala v svoje namene — in Julija, druga soproga Tiberija, katero je sovražil iz dna svoje črne duše, ker je moral zaradi nje zavreči Livijo, edino žensko bitje, katero je kdaj ljubil. Še sedaj je nosila Avgustova hči sledove nekdanje lepote. Njeno lice je bilo skrajno skrbno rudeče in belo pobarva*-no tako, da je izgledala všaj za petnajst let mlajša, kakor je v resnici bila.
"E D i N O S r_
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. K. S. K.
J. V CLE V ELAN DU, OHIO.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau-sovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih.
Predsednik John Widervol, 1153 East 6xst Street.
Podpredsednik Joseph Žulič.
Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 61st St.
Blagajnik John Melle.
Zastopnik Joseph*Rus, 6519 Bonna ave.
Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. ■ OOOOOOO OOCOOPC'OOOOOOCCOOOOO*
PAIN-EXPELLER
Tvoruižka znamki 1*». % j.m. i,r. Z«Jr dr.
\Ja
pri«***-	,
.KOSMACH
18O4 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam prj nakupi raznih
BARV, VARNIŠEV, . ŽELEZJA
KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno traj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanizje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1
VIN CO ARBAN
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1330 West *8th St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340.
»ooooooooooooooooooooooooooo*
Szymanski.
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro zaloteno trgovino z raznim pohiStvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam. najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte ai mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom !
1907 BLUE ISLAND AVE.,
CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
PREPRIČAJTE SE j
da je resnica o čemer govorim!
ROJAKOM V CHICAGI IN OKOLICI NAZNANJAM,
da imam v zalogi najboljše Črevlje, za može, žene, fante, dekleta in otroke. Pomnite, da poleg tega dobite pri meni za ni^ko ceno dobro in trpežno blago, Vam tudi jamčim vsakj par, ki ga kupite pri meni, da ako Vam ne ugaja ali ni prav, prinesite nazaj in dal Vam bom take, da boste zadovoljni ali pa povrnem Vaš denar!
Zadovoljiti moje odjemalce je prva stvar in moje največje veselje. In prepričan sem da pri meni najdete boljšo postrežbo, kakor pa pri tujih židovskih tvrdkah. Zato poskusite in prepričajte se!
ROJAKOM IZVEN CHICAGE PO RAZNIH NASELBINAH NAZNANJAM, da pošiljam naročila tudi vrven Chicage po pošti. Kdor se hoče naročiti dobre praznične črevlje ali črevlje za na delo,
površne črevlje "Rubbers", razne "sliperje" bodisi za može, žene, fante, dekleta ali o-troke vse to dobite lahko pri meni. Pošljite mi samo mero Vaših starih črevljev in sicer takole: Postavite Vaš stari čre-velj na papjr in potegnite s svinčnikom okrog m okrog podplatov in pete, ter ta obris pošljite meni. Če je bil Vam
Vaš stari čevelj premajhen ali prevelik, pripomnite to v pismu.
Pišete lahko v angleškem ali slovenskem jeziku:
ROJAKE SLOVENCE vabim, da kadar se nahaiajo v bližini, da pridejo in si ogledajo mojo trgovino. Rojaki ne pozabimo na geslo:
"SVOJI K SVOJIM!"
JOSIP PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI,
2101 W. 22nd St.
Chicago, 111.
I Pripravite se za neodvisnost

« 1 Varnn banka, kamor n&-11 gate svoj denar«
^Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste sam o zavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
# ,
Da ugodimo onim; ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zate bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol »večer.
A
~ r