Iskra Delta pogreznjena v blato gospodarskega kriminala
Kot kažc, se izgubarska cpidcraija v Iskrinem komplcksu v Stegnah nadaljuje. Kar šest Iskrinih organizacij ima blokirane račune. Od tod do stečaja pa ni več dolga pot. Zaskrbljujočc pri vsch teh steča-jih, ki sc v zadnjem času kar vrstijo, jc namigovanjc, da so le-ti ponekod umetna poteza posameznih vod-stvcnih delavcev...
Čc jc za Iskro Avtomatiko, oziroma za njen TOZD stcčaj nujcn, za Iskro Delto tega namreč ne moremo trditi. In kaj sc tam pravzaprav dogaja? Za začctek naj povcmo, da jc bil pred mesecem dni ustanovljen sindikat odpuščcnih delavcev naše občine z okoli 400 člani, med njimi so tudi nekdanji delavci Iskrinih tovarn. Sindikat je ustanovljen zato, ker njegovi člani menijo, da vodstveni delavci niso storili skoraj ničesar za odpuščene dclavcc. Iskra Delta pa je v stečajnem postopku, odpuščeni dclavci so se vključili v delo omenjenega sindikata, nckaj pa so jih prezaposlili v podjetje DELTA COMPUTERS.
Ob skrhanih odnosih med delavci in vodstvom Iskre Delte jc na obzorju ncčedno poslovanje, to je prelivanje družbenih sredstcv v zasebna podjetja, in če so obtožbe delavcev Iskre Delte resnične, je na pomolu gospodarski kriminal kakršnega ne pom-nimo.
Kot zatrjujejo odpuščeni delavci, člani novo usta-novljenega sindikata, so za stečaj krivi izključno vod-stveni delavci, ki so zlorabili družbeno lastnino. K stečaju so resda pripomogli tudi neplačani računi iz
Sovjetske zveze, odpovedi naročil iz drugih krajev države oz. bojkot Srbije itd., vendar odpuščeni de-lavci menijo, da zaradi kritičnega položaja v podjetju, vodstveni dclavci ne bi smeli kar tako zapuščati svoja podjetja.
Da je temu tako, potrjujejo zaprti viri informacij, ki bi bolj osvetlili dogajanja v Iskri Delti. Eno gotovo drži. Vodstveni delavci so dodobra izrabili poslovne vczi v tujini, kjer so ustanavljali podružnicc in še vrsto ncčednih poslov na račun matične organizacije, poleg tega so bili tudi na poslovnih sestankih zelo pogumni, saj so, kot smo neuradno slišali, svoje posle sklepali kar s pestmi!
Zakon o podjetjih seveda omogoča ustanavljanje manjših in tudi zasebnih podjetij, vendar kot kaže, se je zakonodajalec le nekoliko prenaglil, saj opisani primer najbrž ni et ini pa tudi ne zadnji. Ustanavlja-nju lastnih podjetij bo gotovo treba najprej pogledati od kod izvirajo finančna sredstva in, če vemo, da so med novimi podjetniki tudi nekdanji vodstveni de-lavci, gotovo ni težko uganiti, zakaj kar naenkrat ugaša toliko tovarn in se hkrati ustanavlja toliko novih podjetij.
Posebej tragično ob vsem tcm pa je, da nam je za delavcc kaj malo mar. Tisoče jih je že na cesti, brez zaposlitve, tisti pa, ki so odgovorni za nastale raz-mere, še naprej nemoteno delajo kar jih je volja in vlečejo zelo visoke plače.
Jože ČURIN