LBTO X., štev. 46. Poiinina platana t šotorili. V LJUBLJANI, r soboto, 13. novembra 1926. Današnja številka Din l*5tfc Iihaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19. Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Maslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. NAPREJ Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Ogl a 9 i: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasit beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise' Irankirajte in podpisujte, sie«r M ne priobčijo. — Rokopisi se ne vrača}«* Reklamacije za-list so poštnine prosto« Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). Letnik VII., štev. 46. Četrtkova .Naprejeva" Številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din Kdo so najnevarnejši proti-državni in protisocialni elementi. Raznih nezakonitih in protiustavnih dejanj smo se pri jugoslovanskih vladah že tako navadili, da je beseda protizakonit zgubila že ves svoj pomen. Nihče ni več razžaljen, če mu očitaš protizakonitost. Protizakonitosti uganjajo tudi čuvarji zakonov sami. Znano je, da velja naša ustava samo takrat, kadar je všeč oblastnikom. Morala bi pa veljati vselej in za vsakega, kajti vsi so nanjo svečano prisegli. No, videli smo, da je našim oblastnikom tudi prisega samo sredstvo za goljufijo. Navadili smo se že, da ne verujemo niti najsvetejšim obljubam. Vemo in se zavedamo, kar nas je socialnih demokratov, da ne smemo nikomur ničesar verjeti, ampak da moramo vse stvarno ugotoviti. Vemo tudi, da se na nobeno ustavo in na noben zakon ne smemo zanašati, nasprotno mi smo prepričani, da bo vsaka ustava in vsak zakon naperjen proti nam, dokler ne bomo izvrševali oblasti 6ami, dokler se ne bomo vladali sami, dokler se ne bomo upravljali sami. Vemo to in zglede imamo. Zglede glede zakonov, ki so napravljeni za na« in glede onih, ki so napravljeni proti nam. Zakon o zaščiti delavcev se izvaja proti nam, proti kapitalu pa ne, dasi je napravljen proti kapitalu in njegovemu izkoriščanju proletariata. Enako, kakor se zakot o zaščiti javne varnosti in reda v državi uporablja samo proti proletarcem, proti kapitalistom nikdar. (Fakinov umor spada vsekakor sem, pa še zdaj ni bil kaznovan!) Torej je Vseeno, ali so zakoni naperjeni proti nam ali proti kapitalu, vselej se rabijo samo proti nam. To zato, ker oblastniki niso objektivni, stvarni, ampak presojajo vse le s stališča profita. Svojega lastnega profita ali pa profita svojih gospodarjev. Kdor se dotakne teh profitov, je kriv, pa čeprav imamo zakone, ki obljubljajo nagrado vsem, ki pomagajo odpravljati korupcijo. Uradnik dobi ukaz, naj izvrši nekaj protizakonitega. Njegova dolžnost bi bila v takem slučaju, da odreče pokorščino, kajti zakon je več nego uradni predstojnik. Kje najdete danes takega uradnika? Ni ga! Če mu razložite, da dela nekaj protizakonitega, molči, kakor da bi vas ne razumel, dela dalje, kakor da ga ne bi bili opozorili na protizakonitost. Zgodilo se je že, da je bil tak uradnik prisiljen priznati, da dela protizakonito, vendar je delal dalje in se izgovarjal, da ne odločuje on, ampak višji gospodje. »Jaz sem samo uradnik!« Ni res, da je tak človek »samo uradnik«! To sploh ni uradnik, ampak hlapec! Kdor je »samo uradnike, izvršuje zakone, ne pa protizakonitosti za hrbtom ali na ukaz svojega predstojnika! Če pojde tako dalje, potem bodo res lahko Kristanovci prav imeli s svojo žalostno trditvijo, da proletariat ne mo. re zmagati s poštenostjo, ampak edino le z demagogijo. Prav bodo imeli tudi fašistični in komunistični pristaši nasilja, ki hočejo odrešiti proletariat z diktaturo. Prav bo imel tudi minister n. r. Kristan, ki dela enako z desničarsko demagogijo kakor z levičar skim nasiljem. (V članku o stanovanjskem vprašanju je pretekli teden pisal v 'Jutru« pod polnim imenom, da brez sile ne pojde ) Prav bodo imeli oni, ki goljufajo in se izgovarjajo na druge, češ saj goljufajo vsi. Proletariat pa ne more živeti od goljufije, kajti koga naj goljufa? Mar samega sebe? Kdor to domisli do konca, mora razumeti, da govorijo Kristanovci in vsi drugi demagogi take besede samo zato, da bi opravičili svojo goljufijo in vzeli proletariatu vero v zmago. Brez vere v zmago se proletariat nikdar ne bo združil — čemu bi bila združitev, če bi zmaga ne bila mogoča? To naj premislijo vsi, ki so še zaverovani v kri-stanovske fraze o združenju! Pa tudi tisti, ki pravijo, da se bodo organizirali šele potem, ko bodo voditelji združili vse svoje frakcije!! Proletariat se mora združiti sam, ne pa čakati na voditelje. Oprijeti se mora svojega programa in pravilnika in ga mora izvrševati sam. Kakor državna ustava in državni zakoni nimajo nobene veljave, če jih imajo oblasti samo zaradi lepšega, tako tudi proletarska ustava in zakoni (program in pravilnik) nimajo nobene veljave, če jih imajo voditelji samo zaradi lepšega. Programa in pravilnika se držati, ga izvrševati, pokoravati se mu tudi takrat, ko je komu neprijetno, to je edina pot k združitvi proletariata. Kdor se dela iz programa in pravilnika norca, kdor h oče'»združevati« brez programa in pravilnika, ta je proti združenju, ta je protisocialen element. Ustave in zakonov se držati, jih izvrševati, pokoravati se jim tudi takrat, ko je komu neprijetno, to je edina pot h konsolidaciji države. Kdor dela proti ustavi in proti zakonom ta in le ta je protidržaven element! Če gazijo program in pravilnik voditelji, če kršijo ustavo in zakone oblastniki, torej tisti, ki bi jih morali čuvati, so to najnevarnejši protisocialni oziroma protidržavni elementi. ODPRAVA SAMOUPRAVE V MEŽICI. Jutrovski korupcionisti imajo na hrbtu svinčeno afero, ki je zelo osmra-dila slovenski narod in oškodovala njegove gospodarske in kulturne interese. Sekvestracija in nacionalizacija svinčenih rudnikov, prodaja svinca za narodov blagor in podobne »etično narodne« zadeve »zaslužnih« mož ju-goslovenskega zedinjenja, ki so s svojimi »zaslugami« upropastili Jadransko banko prej in Slavensko banko pozneje, da »relijo« Koroško, da podprejo« slov. vseučilišče itd., itd. Nositi na hrbtu tako afero ni malenkost! Das ist der Fluch dej bosen Tat, dass sle fortzeugend immerfort nur BOses tnuss ge-bftreu. (To je prekletstvo hudobnega dejanja, da mora rodeč vedno le kaj hudobnega roditi.) To je tista nesrečna zvezda, ki iz-preminja cekine v blato. To je pa tudi tista še vse bolj nesrečna zvezda, ki je iz mnogih naših poštenih uradnikov napravila korupcio-niste, pristaše BBB (Balkan, bakšiš, batine). To je pa tudi tista najnesrečnejša zvezda, ki je s svojim BBB korumpira- la toliko delavskih zaupnikov, da govorijo zdaj opeharjeni proletarci: »Vsi so enaki.« Tako je! Dasi je sokriv vsak, kdor se je dal speljati na kriva pota, vendar je glavna krivda na zapeljivcu, na nasilnežu, na SDS. Ne Strok, komisija, ne SPJ, ne Delavska zbornica, nobena ne bi bila zabredla v blato sleparstva, če bi se ne bila pajdašila s hlapci SDS- Nositi na hrbtu tako afero in z njo vred vse po njej porojene afere — ne, to ni malenkost, to je peza! Zato se ne čudimo izbruhom »Jutra«, ki jih je pri pogledu na stomilijonske težave Slavbnske banke in z njo zvezanih podjetij (-S1 ograd« sam tudi ni malenkost!) izbruhnilo 10. in 11. nov. proti delavcem, ki kidajo Av-gijev hlev v Mežici, zlasti pa proti so-drugu Moderndorferju. Vaš cekin, gospodje, se je izpreme-nil v blato, ker ni bil pošten, mežiških vztrajnih delavcev delo bo pa ostalo zasluga, ker je bilo delo, ne pa cekin! Nič vam ne bo pomagalo, da po čudnih potih usode še vedno sedijo na odločilnih mestih vaši ljudje, ki dajejo svojim strankarskim pristašem prej vpogled nego pa prizadetim uradom. Nič vam ne bo pomagalo, če delate kalno ozračje, da bi se izmuznili. Nemesis, ki vam je prizanesla pri ponarejenih bilancah, vam ne bo prizanesla pri zlorabah, katere vršite z namenom, da bi zakrili, zabrisali ali vsaj odložili polom. Mežiški občinski odbor in krajevni šolski svet sta bila v ponedeljek v senci bajonetov razpuščena. Ker imajo predpostavljene oblasti premalo stikov z ljudstvom, so morebiti mislile, da so Mežičani taki osli, da bodo s kakšnim strastnim izbruhom zapravili uspeh svojega dolgoletnega organizacijskega delovanja na ta način, da bi kljub svoji znani miroljubnosti s silo nastopili, če prideta razpustit gg. sre-ski poglavar in komisar sama, naslanjajoč se samo na mežiške orožnike. Tudi tuji orožniki so prišli in tudi orožniški kapetan iz Maribora. Dela niso našli, ker naše orožje je duha meč, proti kateremu bajoneti nič ne opravijo. Zahtevali so, naj se skliče takoj občinska seja. Seveda, ker ne poznajo krajevnih razmer, ki tega sploh ne dopuščajo, in zakona, ki določa, da mora biti vsaka seja 3 dni prej sklicana. Župan je obljubil sklicati sejo za torek popoldan, ki pa ni bila sklepčna. Navzoči so protestirali, da so dobili vabilo prepozno. Seja bo šele v nedeljo ob 11. uri. Razpust se utemeljuje z »razsipnim gospodarstvom«, ki je bilo baje ugotovljeno pri reviziji občinskega in šolskega gospodarstva, o kateri smo poročali v »Napreju« 16. oktobra takole: MežiSki občini in njenemu krajevnemu šolskemu svetu je izrazila vlada največje nezaupanje s tem, da mu je naprtila nenapovedano revizijo vsega gospodarstva in računov. Štirinajst dni je trajala revizija. Mnogo časa nam je sicer vzela, vendar pa smo je bili veseli. Prav je, da se pregledajo računi in zelo prav bi bilo, če bi se računi povsod tako pregledovali in da bi se tudi povsod — tako v redu naSli! Pri reviziji o razsipnosti ni bilo govora. Zapisnika o reviziji pa ni prejela ne občina ne kraj. šolski svet, kljub zahtevam. Tudi pri razpustu ne, Čeprav se odlok na to revizijo sklicuje. Najbrž mislijo oblasti, da je dovolj, če ve »Jutro«, kaj in kako, oziroma če se> le dela, kakor da bi revizijsko poročilo poznalo. Nam se zdi, da ima vse skupaj le namen diskreditirati Mežičane in njih delo. To zlasti, ker je prišlo začetkom, novembra v časopise, da je nova šola v Mežici zgrajena po zaslugi — rudnika, čeprav se je rudnik z vsemi štirimi šole branil in jo zavlačeval. »Nar. dnevnik« je prinesel 11. nov. prav dober popravek, podpisan po Krajevnem šolskem svetu v Mežici. — Vel. župan, je 23. sept., ko je določil tudi revizijo, ustavil izplačilo doklad, tako da je ostala občina in šola brez denarja, in da so ljudje mislili, da je morebiti res zmanjkalo denarja. Če bi se o položaju pri Slavenski banki kaj uradno ugotovljenega in resničnega zvedelo, bi morebiti prišlo tudi na dan, da je teh sitnosti v Mežici kriva tudi skrb prijateljev Slavenske banke in podjetij, ki so z njo v zvezi — tam je treba zdaj mnogo denarja. Sitnosti so na vseh koncih in krajih, zato se morebiti govori o razsipnosti zdaj, namesto da bi se bilo govorilo takrat, ko so bili odobreni proračuni itd. Po koroškem zakonu se morajo najkasneje v 6 tednih po razpustu obč-odbora razpisati nove volitve. Če se ne bodo razpisale, bo to nov dokaz* kako se oblasti bojijo samouprave ljudstva. Krajevni šolski svet pa sploh na ta način ne more biti razpuščen, kakor se je zgodilo v Mežici — seveda če zakoni kaj veljajo, tisti zakoni, ki jih odlok o razpustu navaja... Borba bo vroča — a prijetna za ljudi, ki se ne bojijo javnih računov. Kongres avstrijske socialno-demokratične stranke. S. dr. Oton Bauer o demokraciji inr diletanturi. (Nadaljevanje.) Ko smo odgovorili na prvo vprašanje, ki ga postavlja na dnevni red današnja situacija v Avstriji, moramo odgovoriti na drugo: s kakšnimi sredstvi bomo nasprotnika premagali. Ta problem zanima proletarce vseh dežel od leta 1917 neprenehoma; problem zavzetja oblasti je vprašanje, zaradi katerega se je delavstvo v mnogih deželah razcepilo do popolne nemoči. Naš projekt programa odgovarja na tc# vprašanje: Delavni razred je v Avstriji priboril demokratično republiko in to demokratično republiko je vsilil meščanstvu. Sedaj hočemo to izkoristiti, da si priborimo v republiki vlado z demokratičnimi sredstvi. Mi moramo buržoazni duhovni vpliv pri ljudstvu izpodriniti, pridobiti večino ljudstva in z demokratičnimi sredstvi priboriti oblast in' moč- Na ta način dobimo razredno vlado delavskega razreda, ki ima namen iztrgati iz rok kapitalistov in veleposestnikov produkcijska sredstva ter na ta način ustanoviti demokracijo, ki ne bo več razredna vlada — temveč samouprava solidarnega ljudstva. To je prva misel. Druga pa ji sledi. Mi pa dobro vemo, da bo buržoazija, takojT ko pade demokracija nam v roke ii* postane za njihovo denarno mošnjo nevarna, postala protidemokratična* monarhistična, fašistična. Buržoazija bo v takem momentu poskušala strmoglaviti demokracijo in postaviti faši- .Ar Jiakor fo d&kd® ±e 0mq Mara mati, . ■ bilo je pravilno. ^ r\una!a le svojo kavo samo s rim im ¥mmšhwm kavnim pridatkom Taje danes 6e vedno tako fin kakor izvrsten pridatek K zrnaTi in žilni kavi Ter bo to tudi zmeraj ostal. stično diktaturo. Zato zahteva nas program samoobrambo proletariata, obrambno vzgojo mladine, zvezo vojakov in proletarcev; če bomo uspeli vzgojiti tudi policijo, vojake in žan-darmerijo v zvestobi k republiki, potem se buržoazija ne bo upala izvršiti udara. Tretja misel pa je: če pa navzlic vsem našim naporom in obrambe demokratičnega načina boja, buržoaziji uspe razrušiti demokratično torišče boja, potem nima proletariat nobenega drugega izhoda, kakor v državljanski vojni osvojiti oblast. Tako osvojena oblast pa se ne more drugače izvrševati, kakor v formi diktature. To hoče povedati projekt programa. Razumljivo je, da je ta del programa vzbudil raznoliko kritiko. V bistvu je kritika dvojna: ena skuša biti stvarna, druga pomeni bolj prepir okoli terminologije. Mnogi sodrugi vprašujejo: Čemu pripisovati nasilju samo defenzivno vlogo? Čemu o tem govoriti? Ostanimo pri stari formulaciji: mi hočemo voditi boj z vsemi sredstvi, ki vodijo k cilju in odgovarjajo naravnemu pravnemu čutu ljudstva. Tako kritizirajo mnoge organizacije to točko. Njim moram odgovoriti, smatram to vprašanje za najodločilnejše — da po mojem prepričanju program ne more drugače govoriti. Mi moramo delavstvu dopovedati, jasno in odločno, da bomo silo rabili samo tedaj, če nam razrušijo demokracijo. Kaj znači rabiti silo? Sila znači državljansko vojno. Mi moramo računati z ozirom na fašistične grožnje, da nas nasprotnik lahko postavi v situacijo: braniti se 7. orožjem ali pa podleči. Mi tega boja nočemo, mi zaupamo v duševne sile. Na pota nasilja nas lahko prisili samo nasprotnik, če nam vzame možnost z duhovnim orožjem nastopati. Kaj znači državljanska vojna nam kaže Rusija. Državljanska vojna znači lakoto, znaoi razrušitev gospodarskega življe-nja. Socializem je samoodločba delavskega razreda. Izvrševati nasilje zahteva žrtve ne samo žrtve buržoazije, temveč tudi proletariat mora glavni^ del svojih svoboščin v tem. slučaju žrtvovati. Marks in Engels sta večkrat govorila, da je demokratična republika specielna oblika proletarske diktature. Marks in Engels torej nista postavila ta dva pojma kot nasprotujoče, temveč sta smatrala, da proletariat s pomočjo oblasti v demokratični republiki lahko strmoglavi buržoazijo in jo podvrže. Lahko govorimo namesto diktatura — razredna oblast. Toda ne moremo imenovati vsako buržoazno oblast diktaturo. Je razlika med diktaturo fašizma v Italiji in razredno vlado buržoazije v Avstriji. Demokracija ni samo vlada večine temveč svoboda duševnega boja za pridobitev večine. Dokler imamo to svobodo se bomo borili z duševnimi sredstvi. Ako pa nam ho hotela buržoazija vzeti to svobodo, jo bomo branili tudi s silo. Najboljše je, da proletariat izvršuje državno oblast v obliki demokracije. To je najboljša garancija za ustvarjanje proletarskega socializma. Če pa nas nasprotnik prisili z veleizdajo, z zarotami z zvezo z zunanjimi nalimi sovražniki, pa se ne bomo ustrašili pristopiti k diktaturi, k sili, k izjemnemu stanju. Vse to pa govorimo zato, d*> proletarski razred razvije v sebi vse one moralne in intelektualne lastnosti, brez katerih se socializem ne more graditi. Razvoj proletarske zavednosti ima razne stopnje. Profesionalna in strokovna solidarnost še ni razredna zavednost. Šele kadar delavec vse stvari gleda, razpravlja in deluje s stališča in v interesu celokupnega delavskega razreda, šele tedaj lahko govorimo o razredni zavednosti. Socialistična družba se ne more uresničiti čez noč. Prehodna doba, ki sledi kapitalistični, bo trajala genera- cije. Poleg kapitalističnih podjetij bodo delovala socialistična. Socializem bo zmagal samo tedaj, če bodo socializirana podjetja delala boljše in cenejše, a delavce in nameščence boljše plačala kot kapitalistična. Tako na primer delujejo občinska podjetja na Dunaju. Odločitev med socializmom in kapitalizmom bo padla v produkciji. Ona produkcijska forma bo zmagala, za katero bodo delavci in nameščenci bolje delali. Zmaga v razrednem boju bo odločena z razredno zavednostjo. Janez Kocmur: Proti korupciji nasilja in de-» unci«ntstvu Koncem minulega meseca so priob^ čili časopisi vest, da se je v Beogradu ustanovila »Liga za zaščito državljanskih pravic.« Vest je vsekakor razveseljiva, ker priča, da tudi v meščanskih krogih še ni popolnoma izumrl čut za zakonitost. Namen Lige in sredstva, ki se jih hoče poslužiti, je razviden iz deklaracije, ki jo je izdal pripravljalni odbor, in ki se glasi: Deklaracija. Živimo v dobi, ko so postali zakoni, s katerimi se zajamčujejo pravna svoboda osebe, zborovanja in besede ter druge pridobitve demokracije, samo še krpa. papirja, ki je reakcionarni režim ne spoštuje. Razen zakonitih in napol zakoni-teh sredstev se poslužuje režim pri preganjanju opozicije še drugih najrazličnejših metod. (N. pr. oboroženih privatnih društev. Op.) Tu navaja deklaracija več slučajev šikan in preganjanj državljanov. Med drugim ugotavlja, da je bilo januarja in februarja radi komunistične propagande aretiranih okoli 300 oseb, ki so bile obtožene in mnoge od njih tudi trpinčene v zaporu, obsojena pa ni bila nobena. O priliki zadnjih občinskih volitev v Dalmaciji so bili razveljavljeni mandati občinskih odbornikov, mnogi so bili celo aretirani. Vsi, ki delajo na izgradnji delavskega sindikalnega gibanja, so vsak dan izpostavljeni najrazličnejšim šikanam in preganjanju od strani policije. Policija in njeni plačanci, kmetska zborovanja (tudi delavska. Op.) vrlo pogosto razpuščajo (večinoma sploh zabra-njujejo. Op.). V nevarnost zlostavljanja prihajajo celo narodni poslanci, ako jih nihče ne brani. (Slučaj poslancev dr. Krafta, inž. Košutiča, Šime Gjukiča, dr. Sekuliča, Djule Dimitrijeviča, Tomislava Tomljenoviča, Čede^ Kokanoviča i. dr.). Policija in ob nje organizirani neodgovorni elementi so razbili celo shode radikalnega predsednika beograjske občine Bobiča, še več. Orožniki so celo šefu ene vladnih strank (Stjepanu Radiču. Op.) z revolverji preprečili besedo na njegovem potovanju po Dalmaciji. Dovolj je tudi znano, zakaj je ostal pri zadnjih skupščinskih volitvah Nastas Petrovič brez mandata. Tudi sam zakon o uradnikih je tak da postajajo mnogi načelni nasprotniki režima v naši državi brez službe in kruha. Vsled tega se pojavlja pri nas bolj ko kje drugod sama od sebe potreba po organizaciji, katere namen bi bil sledeči: Namen organizacije. 1. Da se bori proti samovolji oblasti za zaščito državljanskih pravic. 2. Da napne vse sile za zboljšanje hi-gijen.skih razmer v jugoslovanskih zaporih, in posebno z navedbo boljšega režima za politične kaznjence. 3. Da se bori proti vsakemu kršenju zakona. 4. Da nastopi zoper vsako -moralno in fizično zlostavljanje ter moralno upropa-ščanje opozicionalcev. 5. Da v vseh konkretnih primerih kršenja zakona v javnosti energično protestira proti takim metodam in da jih javno žigosa. 6. Da organizira borbo proti reakciji na vseh poljih ter predvsem izvede ak- cijo za odpravo vseh zakonov in zakonskih odredb, ki so reakcionarne. 7. Da podpira vse one posameznike in njihove družine, ki boPre-poroda«, temveč zato, ker je izključene dijake »Preporoda« in dijake neorganizirane (izven »Preporoda«) denunciral in s tem insceniral tista znana policijska preganjanja srednješolcev cele Slovenije. Izključitev dijaka iz »naprednega? »Preporoda« ni še nikak madež, ali velik madež je — denuncirati ubogega slovenskega študenta pri pristojnih političnih in šolskih oblastih. Mislim, da me g. Iskra in njegova, vse časti vredna okolica razume! G. Iskra in vsi tisti, ki ga protežirate, vedite, da slovensko dijaštvo ne smatra za malenkost denunciacije, da ne vidi v dvajset izgubljenih mladih eksistencah malenkost, da ne vidi v izključevanju dijakov iz vseh srednjih in njim sorodnih šol — malenkost. O denunciantih ne sme biti ne duha ne sluha v SSLU, kajti lep ugled bi imela ljubljanska univerza sama kot taka, a še bolj dijaštvo, čigar reprezentantje bi bili ljudje, ki bi nosili na svojem'čelu pečat najpodlejšega človeškega dejanja — denunciantstva. Fr. Aleš, bivši realec - šestošolec. Beseda g. Aleša je tako jasna, da bi bila vsaka nadaljna pripomba odveč. Tudi moj sin Lojze, učenec VI. razreda II. drž. realne gimnazije v Ljubljani, tedaj komaj 16 let star, jo bil de-nunciran kot protidržaven rovar. Pri hišni preiskavi mu je bila zaplenjena mala šolska beležnica, radi katere se mu je grozilo, da bo izročen sodišču. Da se izogne preganjanju, je v noči od 2. na 3. junija 1925 pobegnil neznano kam. Pozneje je policija izjavila črno na belem, da ni imela vzroka postopati proti njemu. . Kot oče ubeglega sina imam pravico oglasiti se.. Živo mi je še v spominu, kako sem se dne 2. junija 1925 ponoči na ljubljanski glavni postaji, odhajajoč v Zagreb, poslovil od njega. Nemo mi je stisnil desnico in še dolgo zrl s solznimi očmi za odhajajočim vlakom. Poznal sem njegove značaje; bil jo resen in trd napram sebi, vedel sem, da se nekaj godi v njem — a da sva se videla zadnjikrat, da bo že par ur pozneje ostavil rodni dom, mater in brate, tega niti najmanj nisero slutil. Kaj se je zgodilo, sem zvedel šele iz časopisov — domači se me o dogodku niso upali takoj obvestiti... Nadaljnih dogodkov ne bom popisoval- Vse, kar vem o stvari, sem zvedel šefe pozneje. Tudi o hišni preiskavi. Nedavno mi je zatrjeval neki bližnji sorodnik Vekoslava Iskre, da je ta glede očitkov, ki mu jih naprtuje g-Franc Aleš, popolnoma nedolžen. Trdil je, da je bil Iskra k umazanemu dejanju primoran oziroma zapeljan po neki »višji« osebi, ki mi jo je imenoval. Od druge strani so mi bile imenovane nadaljne osebe, vse jako vidne v vrstah samostojnih demokratov. Če je stvar taka, krivda Vekoslava Iskre ni manjša, temveč spadajo žnjim vred vsi krivci na sramotni oder. Poziv g. Franceta Aleša, da denun-ciant ne spada v SSLU, je res preskromen. Kdor je javno žigosan kot denun-ciant, pa se tega .očitka ne opere popolnoma, zlasti ako ima na vesti toliko žrtev, ta tudi na univerzo ne spada, je sploh nemogoč v družbi poštenih ljudi. Zadeva Vekoslava Iskre je zadeva vse poštene slovenske javnosti. Zato sem prepričan, da bo slovensko študentsko znalo varovati svojo čast edine slovenske univerze in čast slovenskega naroda. Težki očitki obremenjuje gospoda Vekoslava Iskro — zato raj govori; toda jasno! V Zagrebu, dne 4. novembra 1926. je najboljša Žitna kava! III. kongres Delavskih zbornic v Beogradu. (Nadaljevanje.) Debata. Po pravilniku, ki ga je predpisalo kongresu centralno tajništvo, je bil določen referentom čas 1 uro, korefe-rentom 20 minut, debatpntom po 10 minut k vsaki točki dnevnega reda. Glavni referent pa je govoril 1 in pol in V. Pfeifer .skoro 2 uri. Debata se ni vršila po vsaki točki, temveč šele potem, ko so končali referenti svoje referate. Centralni sekretar je le z nevoljo pripustil daljšo debato, češ da je 6—7 ur diskusije veliko preveč. Oglasilo se je ca 40 govornikov — večinoma social demokratov in neodvisnih. Narodni socialist Juvan je moral pokazati svojo antipatijo do diskusij iit proletarske demokracije ter je apeliral na kongresne delegate, naj ne sabotirajo« kongresa z diskusijo. Debato je otvoril s. L. Klemenčič. Izvajal je sledeče: Nemogoče je v 10 minutah pokazati na vse zmote predloženega memoranduma o gospodarski krizi in pa referata dr. Topaloviča o gospodarskem stanju. Ker se kot delegat Kmečko delavske zveze, ki stremi delovati v okvirju socialno demokratičnega pograma načelno ne strinjam z izvajanji v memorandumu in v glavnem referatu, sva s s. Leskoškom pismeno predložila resolucijo o gospodarskem.stanju in prosila, da komisija dovoli to resolucijo kot oddvo-jeno mišljenje prečitati in zagovarjati. Komisija tega ni dovolila, ni niti na naše pismo odgovorila. Nemogoče je torej v 10 minutah povedati vse, kar bi bilo potrebno. Hočem opozoriti samo na par bistvenih zmot referata in predloženega memoranduma. Dr. To-palovič je trdil, da je gospodarstvo ekonomski organizem. Organično teorijo gospodarstva zastopajo krščanski socialisti. Ona je zmotna, ker ne odgovarja stvarnosti. Gospodarstvo ni organizem, temveč je sistem, ustvarjen <>d ljudi, a ne od prirodnih, nespremenljivih zakonov. Sistem gospodarstva se menja, a ne raste in ne umira kakor kakšno organično bitje. Zmotna predpostavka, da je gospodarstvo organizem, zavaja delavce v apatijo, češ saj ne moremo ničesar spremeniti. V to zmoto pada tudi dr. Topalovic, ko trdi, da mora mlinska industrija v Banatu propasti, ker je odrezana od prejšnjega avstro-ogrskega velikega trga. 6e smo dosledni tej teoriji, potem moramo trditi, da mora propasti vsa industrija v prečanskih krajih. Zmotna je trditev, da je okrog 200.000 delavcev odveč v proizvajanju v SHS. Ako je vladajoča družba nesposobna, da organizira proizvajanje za ogromne potrebe SHS prebivalstva, ki stanuje v človeka nevrednih stanovanjih, ki je slabo obuto, slabo oblečeno, s tem ni rečeno, da ta industrija mora propasti. Odvisno je od družbe, a v veliki meri tudi od delavskega razreda, da produkcija v SHS ne propade, temveč da se dvigne. Nestvarne in netočne trditve so tudi v memorandumu. Trdi se, da je prvi vzrok krize gospodarstva v SHS, njegov prehitri razvoj v prvih letih po vojni. Vsi pa vemo, da prva leta po vojni v Srbiji takorekoč ni bilo nobene industrije, da je tudi poljedelstvo pro- padlo, ker je bilo razrušeno in uničeno. Vzroki so v zastalosti naših pri-vrednikov v poljedelstvu in v industriji. Še povsod vlada fevdalna miselnost in fevdalni način eksploatacije. Nezaslišano je, da memorandum predlaga kot daljne mere zboljšanja, da se v zemlji stremi uvesti zakonitost in demokratski parlamentarizem in narodno samoupravo. Mi mislimo, da bi bile to prve mere v boju zoper gospodarsko krizo. Predvsem pa je potrebno, da se delavski razred kot glavni faktor v gospodarstvu organizira in uveljavi. Trdno pa bodo stale samo one delavske organizacije, ki bodo zgrajene in ki bodo delovale na podlagi proletarske demokracije. V Delavskih zbornicah te demokracije dosedaj ni bilo. Volitve v Sloveniji, postopanje z neodv-sindikati v Beogradu in drugod, dokazujejo ravno nasprotno. Kako moremo zahtevati od buržoa-zije demokratično ureditev države, ako mi sami v delavskih institucijah in organizacijah ne postopamo po načelih proletarske demokracije? Zato apeliram na kongres, da v diskusiji pretrese našo resolucijo in njene dobre strani odobri. Delavci na kongresu so ta izvajanja pazljivo poslušali. Glavni referent neodvisnih sindikatov je bil Laza Stefanovič, tajnik CRSO Referent je ostro kritiziral delo raznih predstavnikov v Delavskih zbornicah ter prečital dolgo resolucijo, ki jo predlagajo neodvisni sindikati. Po drugi točki je s. Leskošek podal oddvojeno mišljenje in resolucijo o davčnem vprašanju, ki je natisnjeno v zadnji številki. Neodvisni so tudi predložili svojo resolucijo, v kateri lieiti-tirajo s socialpatrioti v demagogiji. Zahtevajo, da naj bodo oproščeni davka vsi oni, ki imajo 36.000 Din letnih dohodkov in obenem naj se odpravijo vsi indirektni davki. Celo delegat krščanskih socialistov je ugotovil, da je naša resolucija od vseh predloženih najboljša. (Samo škoda, da je kršč. soc. ne izvršujejo, ako so jo spoznali za dobro.) Tudi eden od predsednikov kongresa je smatral našo resolucijo za boljšo ko vse ostale. Referent se ni upal polemizirati z našimi resolucijami. Ni mogel navesti niti enega stavka iz njih, ki bi bil nestvaren. Zato tudi ni predlagal, da kongres zavrne priložene resolucije, temveč je predlagal, da njegove sprejme, naše pa prevzame v proučavanje. Upamo torej, da se bo centralni sekre-tarijat kaj iz njih naučil, pričakujemo pa od njega, da jih objavi v tisku, ako ima še troho demokratičnega mišljenja. Debata ni bila taka, kakor bi morala biti na kongresu Delavskih zbornic, ki predstavljajo cel delavski razred. Prireditelji kongresa niso upoštevali proletarske demokracije. Hoteli so sugerirati svojo ideologijo, ki pa ni proletarska, vsemu kongresu. Deloma se jim je to posrečilo, ker je bila večina delegatov deloma odvisna^ deloma nezavedna. Svobodne, proporcionalne direktne volitve po vseh Delavskih zbornicah, ki jih zahtevamo, bi brez dvoma to važno delavsko institucijo pomaknile na tisto stopnjo, ki bi odgovarjala interesom delavskega razreda in socializma. Toda birokracija noče nič slišati o proletarski demokraciji. Zato mora delavstvo od spodaj pritisniti s svojo zavednostjo in organizacijo, na birokracijo, da bo spoštovalo delavsko demokracijo. Najboljši šivalni stroj in kolo Je edino le za domačo obrt In Industrijo v vsehopremah. Istotam pletilni stroj DUBIED Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu PreSernovega spomenika •••••••••••tv enica Hinka /ra Enrilo i Splošno priljubljen kavni nadomestek olcusen i cenen. Dobiva se v vseO dobro asortironifi Rolonifalnil> trgovina Kaj pa to pomeni: Delavska zbornica bi morala dajati pri sebi včlanjenim organizacijam denar za brezposelne v gotovini. Pripetilo se je pa, da je‘zbor-nica kupila od Strokovne komisije v Šelenburgovi ulici zalogo raznih brošur, ki jih ta ni mogla prodati. Zbornica jih najbrže tudi ne more. Zato jih je oddala organizacijam, ki so ji morale potrditi, kakor da bi prejele gotov denar. Ali naj dajejo organizacije brezposelnim brošure mesto denarja? To se je zgodilo organizaciji privatnih nameščencev, ki ima zdaj prijetno dolžnost, prodajati brošure, ako hoče zadostiti svoji dolžnosti napram brezposelnim. Klerikalnim in fašistovskim organizacijam se to najbrže ni zgodilo. Po tem sodeč mora biti poslovanje zbornice res vzorno. Pa saj ni čudno, ako med vsemi dobro plačanimi nameščenci Del. zbonice ni nobenega za knjigovodstvo, da ga mora voditi nekdo zunaj zbornice. Ali pa so morda knjige preveč komplicirane? — Nadzorni odbor naj se za ta slučaj malo pobriga. V kulturno prosvetnem odseku Delavske zbornice zastopa .»Svobodo njen predsednik g. dr. H. Tuma, Krekovo mladino tudi njen predsednik g. Kordin, »Bratstvo; zastopa orjunaš dr. Joža Bohinjec, O »Bratstvu« smo dozdaj imeli sicer boljše mnenje, zdaj se nam pa zdi, da je zlasti pisava v Kladivarju« podobna pobeljenemu grobu, kajti nemogoče je, da bi se mogel z njo strinjati orjunaš, kaj še, da bi dr. Bohinjec kot voditelj oziroma vpliven član 'tega društva tudi v praksi izvrševal načela programa, ki ga s tako vnemo zastopa »Kladivar« glasilo narodno socialistične mladine. Tudi tu je torej kakor povsod drugod, lepa pisava le pesek v oči idealni mladini. — Z nazori kapitalističnega so- rodstva se pa popolnoma strinja, da KDZ v ta odsek ni bila pozvana, čeprav ima tudi svoje kulturne sekcije. s Gorje. Krajevna org. JSDS in KDZ v Gorjah sklicuje za dne 14. novembra člansko zborovanje ob 15. uri v Spod- njih Gorjah v prostorih gost. Vavpotič. Dolžnost vseh članov je, da se zborovanja udeležijo. Pripeljite somišljenike s seboj! 21. novembra ob 15. se bo pa vršil občni zbor z običajnim dnevnim redom istotalco v Vavpotičevi gostilni. Odbor. TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz 6. nov. 1926 Din 11.596.60 Ivan Kocmur ml. v Ljubljani Din 20.— Nameščenec OUZD v Ljubljani Din 4,—- I. E., Zagreb Din 2.— Mihael Varmočnik, štore Din 5.— Hermina Resnikova, Štore Din 6,— Mihael Fretce, Štore Din 2.— Neimenovani, Štore Din 2.— Pavl Vurnicar, Mežica Din 5,— Ožbold Jež, Mežica Din 6.— Jože Perovec, Mežioa Din 5.— ' Franc Osojnik, Mežica Din 2,— Ludvik Kopmajer, Mežica Din 5.— Filip Grabner, Mežica Din 6,— Franc Trebovc, Mežica Din 4.— Franc Blatnik II., Mežica Din 2.— Robert Lampreht, Mežica Din 4.— Jože Ipavic, Mežica Din 8.— Leopold Ozimic, Mežica Din 5.— Ivan Vrečer, Mežica Din 10.— Lovro Vidic, Mežica Din 10.-— Joško Vodopivec, Mežica Din 10.— Martin Komar, Mežica Din 4,— Franjo Langof, Vrhnika Din 14.40 Skupaj Din 11.730.— Zgornja Bistrica. V nedeljo, dne 31. oktobra 1926 se je vršil javen shod naše stranke, na katerem je poročal s. Leskošek iz Celja. Na shodu so se razpravljale sledeče točke: 1. Pomen socialno demokratične organizacije. 2. Demontiranje ekspozitur boln. blagajne. 3. Razno. Sodrug Leskošek je obširno razpravljal o delovanju naše stranke in o razkolnikih, ki so skušali stranko razbiti. Naglašal je potrebo sukpne politične in strokovne, gospodarske ter kulturne organizcaije. Obrazložil je sistem sindikalizma in cehovstva, ki ga še vedno zagovarjajo Moja zena in jaz "N ■ V sva istega mnenja in tudi Vi boste strmeli, videči, kako postaja Vaše iice mladeniško -sveže, Vaša koža gibka in baržunasto mehka in Vas lasje s svojim izgledom vedno bolj vesele, če bodete, kakor mi, dnevno rabili: Follcrjeva mila zdravja in lepote z marko »Elsa«, najplemenitejše kakovosti. Vsebujejo medincinsko .preizkušene, dobro delujoče sestavine, ki se vpijejo v kožo in jo oplemenjujejo. ■Poizkusite enkrat: »Elsa« lilijino mlečno milo, »Elsa« rumenjakovo milo, »Elsa« glicerinsko milo, »Elsa« boraksovo milo, »Elsa« katransko milo, »Elsa« milo za britje — in nikdar ne boste hoteli uporabljati drugega mila. Za poizkus 5 kosov »Elsa; mila že z za vojni fio in poštnino vred 52 Din. To cene se razumejo le, če se pošlje denar vnaprej, ker se proti povzetju .poštnina zviša za 10 Din. Naročila nasloviti razločno tako-le: EVGEN V. FELLKR, LEKARNAR. DONJA ŠTIJBICA, ELZATRG« ŠTEV. »2. (Hrvatska). Fcllerjeva karkaška pomada *a obraz in zaščito kože »Elsa«; ona Vam ohrani mladost in lepoto gladi gube na koži in jo dela gibko, baržunasto mehko. Strmeli boste, kako hitro Vam zginejo pege, mozolci, sojedci, razpokana in rdeča mesta. Fcllerjeva močna »Elsa« pomada za rast las zabranjuje izpadanje las, prerano osivelosti, odstranjuje prhlaj dela krhke lase mehke gibke in pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene ali po 1 lonček od obeh pomad z zavojnino in .poštnino vred 38 Din. J naši nasprotniki okoli SPJ pod krinko »ujedinjenja«, docim še vedno organizirajo po načinu cehovstva, da imajo delavce razdeljene po raznih profesijah. Med delavce pa prihajajo in kričijo, da so »zedinejni«. Da bi delavci ne spoznali njihove stranke SPJ, pa agitirajo za združenje. Kakšno je to združenje, se najboljše vidi, da n. pr. tiskarji i. dr. še vedno niso pri SPJ oziroma njeni Strokovni komisiji včlanjeni. Člani tiskarskih organizacij Eržen in drugi taki »zedinjevalck pa hodijo med delavstvo in agitirajo za Strokovno komisijo, za tisto komisijo, pri kateri še sami niso včlanjeni. Ali si morete predstavljati večjo demagogijo. Isto je tudi z železničarji, tudi oni še ne priznavajo SPJ, vendar njeni voditelji trdijo, da so železničarji tudi v SPJ. takemu kolebanju in varanju delavcev mora biti konec. Konec tega početja bo pa le tedaj, kadar se bodo delavci zavedali in kadar bodo zahtevali od tistih, ki agitirajo za »zedinjenje , da bodo najprej tudi sami zedinjeni. Ni več čas, da bi politične organizacije hodile drugo pot kakor strokovne, gospodarske in kulturne organizacije. K drugi točki se je ostro kritiziralo postopanje blagajniškega zdravnika dr. Jagodiča v Slov. Bistrici, posebno slučaj Zafostnik Anton, ki je bil ranjen in katerega zdravnik ni pravočasno zdravil. H koncu je bila sprejeta sledeča resolucija: Resolucija, soglasno sprejeta na javnem shodu Kmetsko delavske zveze, dne 31. oktobra 1926 v gostilni pri Gruberju v Zgornji Bistrici. Zbrano članstvo JSDS in KDZ X' Zg. Bistrici ugotavlja, da je popolnoma zgrešena politika nekaterih merodajnih činiteljev, ki gre za tem, da se ekspoziture OUZD demontirajo. Članstvo OUZD zahteva, da ostanejo dosedanje ekspoziture, zahteva na-nadalje, da se upostavi tudi ekspozitura v Slov. Bistrici. Svoj sklep utemeljuje s tem, da je v Slov. Bistrici več članstva kakor pa v Slov. Konjicah. Slov. Bistrica ima tudi vse boljše železniške zveze kakor pa Slov. Konjice. Dobrava pri Bledu. — Med delavstvom se zadnji čas širijo govorice, da so v Elektrodni tovarni nastale čudne homatije. Nastalo je s tem tudi nezadovoljstvo, ki se pri delavcih nič kaj ne zrcali. Posebno se je razpasla krivična denunciacija, ki je do zadnjega časa delala bolj skrivoma. Garajoče delavstvo se mnogokrat po krivici šikanira od strani predpostavljenih. Pri opravljanju dela se delajo izjeme pri posameznih. Ostalemu delavstvu se pa ubija veselje do dela. Izkušeni delavci celo pravijo, da pri drugih podjetjih ni tako. Ob priliki požara, ki je nastal preteklo leto radi neke neprevidnosti, je bila od strani ravnateljstva izdana stroga prepoved radi kajenja. Dostavljamo, da ogenj ni nastal zaradi cigaret. Zato smatramo, da je to samo ši-kana za delavstvo, ker se prepoved izvaja samo nad delavstvom. — Podjetje je pred par leti nastavilo dva kontrolorja in sicer preddelavca M. Strugarja in bivšega orožnika T. kot nadomestilo nočnih čuvajev. Omenjena imata nalogo vsestransko paziti na slučajne nevarnosti obrata in na delavstvo, da ne zadremlje pri napornem delu. Slučajno se pripeti, da kak delavec pri nočnem delu trenutno pokima z glavo. Kazen mu je zagotovljena. Ne verujemo pa, da bi bilo spanje dovoljeno pazniku. Zato vprašamo g. ravnatelja, kakšna je bila in kako se je izvršila kazen za njihove dokazane in ponavljajoče se prestopke. Menda sta pozabila kaj je delo? — Letošnje leto je bila vsaka politika od strani vodstva tovarne prepovedana v obratu. Zato smo mnenja, da bi morala ta tudi pri orjunaško orijentiranih odpasti. V kolikor smo informirani bo tovarna svojo krizo v poletju odstranila in produkcija se bo zopet normalno razvila. Nekaterim zastonjkarjem, ki skačejo okrog Kristanove Delavske politike se še menda vedno vsiljuje želja boljšega mesta. Dasiravno so izgubili ves upliv med delavstvom, hočejo s krivičnim denunciranjem izpodkopavati poštenim in marljivim delavcem zaslužek. Višja stopnja je res vedno lepša. Taka je splošna govorica. Pripomniti moramo, da je precej dobrih in poštenih delavcev radi krivičnih denuncijacij od strani takih elementov že uničenih v svoji eksistenci. Ako take stvari ne bodo prenehale, bomo začeli dotičnike javno razgaljati. Materiala je dovolj. Sicer se še povrnemo nekoliko na slična vprašanja. — Gospod ravnatelj, da ste strokovnjak vemo, zato tudi tukaj napravite red! Sicer bomo našli še drugo pot za ozdravljenje teh in sličnih šikan. Delavstvo hoče kruha in graditev stanovanj. — Da bodo pa take in slične šikane čim prej odpravljene, moramo biti vsi organizirani v proletarski organizaciji in neprestano voditi borbo proti skupnemu sovražniku. Zatorej na delo! Poplava v Mežiški dolini. Vihar, ki je divjal 29. oktobra po celi Sloveniji je bil tudi usodepoln za Mežiško dolino. Meža je narastla tako, da je polomila mostove in zasula ceste. Jez, ki ga je zgradil rudnik ni mogel požirati naraščajoče vode in drugih predmetov, ki jih je voda s seboj potegnila. Voda je tudi podrla tri barake, kjer so stanovali rudniški delavci. 17 družin, okoli 60 oseb je skoro ob vse svoje imetje. Proletarski občinski odborniki so takoj nesrečnežem skočili na pomoč, da so še rešili, kar se je dalo rešiti. G. Troha in g. Stopar, gostilničarja v Mežici, sta zelo urno pomagla pri reševalni akciji in dala sta tudi hlapca in voz na razpolago. Vseh 17 poplavljenih rodbin je občinski odbor nastanil v stari šoli in preskrbel vsem tudi za potrebno gorko prehrano. Izredna občinska seja, ki se je vršila v nedeljo 31. oktobra je sklenila darovati poplavljencem 100.000 Din in naj se izvoli odbor, ki naj preceni vso efektivno škodo prizadetih. 8 dni, dokler ne bodo štedilniki na razpolago bo pa občina skrbela za prehrano vseh prizadetih. Tako dela proletarska občina, čeprav ji je veliki župan že septembra ustavil doklade. Seveda z razpustom je stvar drugačna zdaj so poplavljenci ostali brez pomoči. Naročniki! Organizirajte se, da 'boste prejemali tudi Socialdemokrata . ki je le za člane! 12. XI. 1926. •2400. Svetnikov ljubih broj poznam, Martina pa najbolj čislam, ob goski vinca je točaj, potem pa pride ?BUDDHAt čaj! Izšla je BLASNIKOVA za navadno leto 1927, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna iidaja se odlikuje po bogati Tsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak žitati, da b* vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes »lasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri ]. BLASNIKA NASLEDNIKIH tiskarna In litografiji zavod J Ljubljana, Breg it 12. Kdor oglaša v „Napreju“, ta ima siguren uspeh! g <5 co O > O T3 O >§ iš 0 a irt o e o. j= trt ’ > D I* & Z cn J5 -o > .s 4 S .2 13 - E t I ► i (f) JS fc« O hč 0 & 0 c (0 u G) t« C T3 0 1 E 0 c •3 1 2 «■* O 05 6 V) «0 <0 C O •o s §, u > o J? o ‘ST -n ■ ■ ■ \ Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg Stev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ssmsssasšssss^ velikosti po n&jnizji cenL -;—_~ j PERILO IN OBLEKE! ■ platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ■ Jj naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno J ■ perilo, itd. kupile najboljše pri tvrdki ■ ! I. N. Šoštarič I 2 MARIBOR! Aleksandrova cesta Stev. (3. * "•»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t' Vsi k »SMERIKANCr v Celje odeje (koutre) od......................Din 140'— naprei štoiaste moške obleke od...... . Din 400*— naprej štofaste fantovske obleke od ..... Din 100 — naprej cajgaste moške obleke od ...... Din 150'— naprej cajgaste fantovske obleke od...........Din 80'— naprej cajgaste hlače od.............. . . Din 45'— naprej moške kape, štofaste od................Din 30 — naprej drukialno od ... ...................Din 9'50 naprej belop 1.............................. Din 10-— naprej Ostanki po lastni ceni. V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic. Ako res hočete čtediti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi. Trikoperilo za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogovice. dokole-nice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, Sifoni-žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Najnllje cene I Na veliko In malo I POZOR! Zopet znižane cene! Josip Šlibar POZOR! Zopet zui žane cene! Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika Kontenim rajava Din 7'-, 10--, 12- Kontenlne za rjuhe Din 27* -, 29 -, 34'- Angležkl Sifoni Din 12'-, 15-, 19- Robti, tucat Din 48'-, 70'-, 90- ftnglekl poplžm za Muze in srajce Oln 36’-, 40*-, 45'- RazliZno blago za Jenske obleke Din 9'-, 16'-, 32'■ Čisto volneno blago za ženske Sirske 110-130 cm Din 40'-, 70-—, 120*— Prima moški štofi, lodnl, kamgarnt in drugi Din 90'—, 200'—, 300—. Ysako sredo in soboto prodaja ostankov. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica Štev. 6 reglitrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur Itd. Stereotipna. UtoffralUa. i*d*iateUiea in iduTont nredaiea: IZA PRIJATELJU?A (t bara* I*w. lAtn JSDS 1» KDZ). — Za tiskano »Merkur* t LjnMiaai: A. SBVM.