Štajerski TEDNIK V središču Slovenija z Število starejših povzročiteljev nesreč z umrlimi udeleženci narašča petek, 4. 11. 2022 -40 % COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Strani 6 in 7 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 85 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Ptuj, petek, k 44. novembra b 2022 Podravje z Povprečno so avtoceste ob nesrečah zaprte uro in 50 minut Danes priloga Na štajerki dnevno najmanj dve nesreči Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov, november 2022 V Ljubljano in še dlje se dnevno napoti 50.000 voznikov in voznic. Kako obremenjena je ta avtocestna žila proti prestolnici, se kaže v vsakodnevnih zastojih in kolapsih ob prometnih nesrečah, ki so na štajerki že postale del dnevne rutine. Več na strani 7. ZA HRIBOM: Vaščani najbolj zabavne vasice se vračajo! 3. NOVEMBER 2022 ŠT. 44 ED R ED SPOR SPORED PET. 4.11. SOB. 5.11. NED. 6.11. PON. 7.11. TOR. 8.11. Nika Rozman in Nik Škrlec SRE. 9.11. ČET: 10.11. »V žaru igre lahko tekmujeva skoraj na smrt« SSašo Šketa: O družbenih oomrežjih, knjigah in hrani ... Aktualno Slovenija z Vladna pomoč gospodarstvu: 100 vlog na uro  Stran 3 Foto: ČG Politika Ptuj z Nekateri se umikajo taktično, drugi se morajo  Stran 5 petkova izdaja  Stran 9 Videm z Aktualno z Anton je 16 let nosil očeta na rokah v dolino Ni ga trgovca brez lepega dobička  Stran 2 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 3 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Kmetijstvo Podravje z Vinogradnikom preti tudi do 6.500 evrov globe Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 4. novembra 2022 Videm z Domov lahko pride le ob lepem in suhem vremenu Anton je 16 let nosil očeta na rokah v dolino Pod sv. Avguštinom na naslovu Velika Varnica 15 je domačija Topolovčevih. »V 80. letih smo si sami naredili cesto, kakšen dogodek je to bil, ko sem se lahko pripeljal do doma. Dotlej smo avte puščali v dolini, vsako stvar pa na ramah nosili na naš breg,« se je spomnil Anton Topolovec. Toda čas vsaj v Halozah teče hitreje kot spremembe in tako cesta še vedno ostaja makadamska, v zimskih dneh neprevozna. »16 let sem očeta, ki ni bil več zmožen hoje, nosil v dolino. Tako se je veselil obljubljenega asfalta ... Žal ga ni dočakal.« Do domačije Topolovčevih vodi 650 metrov dolga makadamska, ponekod zavita, drugod zelo strma cesta. A pot se ne ustavi pri njih, nad domačijo raste novogradnja s hišno številko Velika Varnica 14, še malo bližje vrhu, kjer se nad haloškimi griči razgleduje sv. Avguštin, pa tretja domačija Velika Varnica 13. Cesto, ki so jo uredili sami, podarili občini v upanju na asfalt Tri hišne številke torej, z avtom dostopne le v lepem vremenu. »Kakšen dan po dežju se je do novogradnje nameraval odpeljati tovornjak z betonom, malo je manjkalo, pa bi hruška s šoferjem vred zgrmela v prepad. Tudi sicer je cesta z običajnim avtom težko prevozna oz. vsakodnevna vožnja terja svoj davek na avtu,« je o nevarnosti ceste dejal Anton Topolovec. Pozimi dilem ni, dostop z avtomobilom je nemogoč. »16 let sem očeta, ki ni mogel hoditi, nosil ali ga peljal s traktorjem v dolino. Ko je potreboval prevoz z rešilnim avtomobilom, seveda ta ni mogel do njega. Pred štirimi leti smo celotno cesto, ki smo jo sami financirali, na kateri je buldožer opravil 120 ur, sam pa sem dve leti kopal na roke, za »boglonej«, dali občini Videm, da bi dobili asfalt. Obljuba o asfaltiranju je bila dana in vsa štiri leta sem bil tudi na vrhu seznama, oče se je tako veselil asfalta, a nazadnje je prej umrl, kot ga dočakal. 4. oktobra je bilo eno leto od njegove smrti.« Razen grenkobe v očeh, ko pog- leda na razdrapano cesto do domačije, Anton s ponosom in neko posebno iskro v očeh ter stalnim nasmehom na obrazu govori o haloških strminah, spominih na težaško delo – na oranje z volom, spominih na 300 let stari skorš, brajde kvintona, kjer je en trs dal za dva polovnjaka kvinte … Zavezan, predan je Halozam. Tako kot njegova starša, ki sta, ko je Topolovčevim maja 1995 ogenj vzel dom, raje pol leta preživela v kleti, kot da bi se preselila k najstarejšemu sinu v Leskovec, Anton je po starosti drugi od treh bratov. Foto: MV Domačija Topolovčevih je 27. maja 1995 pogorela. »Rešil sem le oblačila, ki sem jih imel na sebi, in plinsko jeklenko,« se spominja Anton Topolovec. Novogradnjo so Topolovčevi postavili v nekaj mesecih ob pomoči sorodnikov iz Slovenije in tujine. »Ne želim, da bi še moj sin nosil mene ...« »Starša sta ob požaru hiše rekla, da nikamor ne gresta. Tukaj sta Foto: MV Grenko razočaranje: prosiš in potrpežljivo čakaš ... pa nič Foto: MV Cesta, ki vodi do domačije Antona Topolovca, do novogradnje in še do ene domačije, je prevozna le v lepem vremenu. Anton, ki obdeluje več kot 10 hektarjev zemlje, peče kruh ter gibanice iz moke, zmlete v Koroščevem mlinu, skrbi za vinograd … vse to ob redni službi, je razočaran. Razočaran, da kot pošten državljan in občan, ki plačuje davke, enako kot ostali, ki se trudi, da ta obmejna haloška območja ne bi zarastla, nima dostopa do doma. »V Lancovi vasi se ljudje nočejo priključiti na zgrajeno kanalizacijo, mi tu gori je ne potrebujemo, potrebujemo pa dostop do doma. Polanci mi kdaj oporečejo, kaj se tako grebem za cesto, ampak oni ne razumejo, koliko človeku pomeni cesta do doma. Na hrvaški strani je postavljena javna razsvetljava in asfaltirana cesta, pa samo dva tam živita. Tu pa prosiš, pa nič. Denar ne pride sem, temveč ga porabijo drugje, čeprav se ta naša cesta uporablja tudi za nadzor meje.« Ptuj z Naložba, ki med ljudmi odpira več vprašanj Ptuj z Razpis za podjetništvo Na voljo 60.000 evrov Žalosten pogled na saniran ribnik S ciljem, da bi se povečevale možnosti za ustanavljanje novih podjetij in dvig gospodarske aktivnosti obstoječih, je ptujska občina vnovič zagotovila sredstva za spodbujanje podjetništva. Na voljo je 60.000 evrov. Z velikimi pričakovanji so Ptujčani od pomladi naprej spremljali urejanje ribnika v Ljudskem vrtu. Čeprav so dela končana, je ogromno opazk na račun trenutne podobe, ki je dejansko klavrna. Še pred nekaj meseci je bilo namreč vode v ribniku preveč, zdaj je je le za vzorec ... Urejanje ribnika Ljudski vrt se je začelo marca letos, in to z osnovnim namenom izboljšanja poplavne varnosti. V sklopu naložbe je Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Ptuj kot izbrani izvajalec med drugim zgradilo suhi zadrževalnik, kjer se bo zbirala voda v primeru večjih nalivov ter zemeljske nasipe v dolžini 150 metrov. Ribnik so popolnoma izpraznili in poglobili ter na novo uredili še brežine ob cesti. Investitor in nosilec projekta v vrednosti 247.000 evrov je bila Direkcija za vode RS, kjer so pojasnili, da so dela zaključena; v kratkem je predviden le še kvalitativni pregled izvedbe ter morebitna popravljalna dela ob najdenih nepravilnostih. Rok za tehnični prevzem je sicer postavljen šele konec januarja 2023. Številne obiskovalce priljubljenega parka pa moti žalosten pogled na ribnik z okolico; v njem se namreč še vedno ni nabralo dovolj vode, rastlinje aktivno zarašča ribniško kotlino, vrba na sredi ribnika pa komaj še životari ob majhni mlakuži. Čeprav se živali počasi vračajo, hortikulturna ureditev še zdaleč ni takšna, kot so pričakovali. Vodstvo ptujske občine si je sredi oktobra ogledalo stanje na terenu: »Dobro se vidi, da se ribnik polni, kar pomeni, da so vse lopute nameščene pravilno in v polni funkciji. Območje okrog rib- ostala na bregu, na domu vse do smrti.« Anton Topolovec sicer zdaj ne biva na domačiji, ampak je ne pusti samevati niti en dan. »Vedno je neko delo,« pravi. Za cesto pa se bori zaradi sosedov, zaradi sina, ki je izrazil željo, da bi se preselil v ta del Haloz, in seveda tudi zaradi sebe. »Če ne prej, bi se rad, ko se bom upokojil, preselil sem gor.« Zakaj, ga vprašam. Anton pogleda malo postrani, kot da bi bilo vprašanje povsem odveč, nato pa odvrne: »Tu je božji mir. Ne slišiš drugega kot ptiče in avione. Tu je mir.« Po letih dela, dela z ljudmi, po stotisočih prevoženih kilometrov doma in v tujini bi rad našel in užil mir na svojem, na domačiji, kjer so bivale že generacije prednikov pred njim. »Želim si urejeno cesto, razumem, da so potrebe tudi drugje, vendar tudi na našem koncu bi si ljudje želeli živeti, tudi jaz, nikakor pa si ne želim, da bi moral sin tudi mene, če bom onemogel, nositi v dolino, kot sem moral jaz očeta.« Mojca Vtič Foto: ČG »Ribnik se polni, vse lopute so nameščene pravilno,« so sporočili iz ptujske občine. Da bo tak, kot smo ga vajeni, bo torej treba počakati na dež. nika je pokošeno in v nadaljevanju bodo izvedene še dodatne ureditve v skladu z izkazanimi potrebami urejanja.« Popolna sanacija ribnika s poglobitvijo skupaj z gradnjo zadrževalnika bo po zagotovilih odgovornih izboljšala stanje poplavne varnosti. Krajani pa si želijo, da bi zadeve primerno zaključili v čim krajšem možnem času. Dženana Kmetec Kandidirajo lahko podjetja oz. fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve. Gre za nepovratna sredstva, upravičenci pa lahko uveljavljajo stroške od konca oktobra 2021 naprej, ko se je iztekel lanskoletni razpis. Kot upravičeni se pri stroških štejejo stroški nakupa ali urejanja zemljišč, pridobivanja dokumentacije za poslovne objekte, nakupa strojev, gradnje, obnove proizvodnje ... V drugem sklopu financiranja samozaposlovanja bo občina krila znesek realizacije v višini 6 ali 12 mesečnih plač. Pogoj je, da samozaposlitev traja vsaj eno leto. Enako velja za odpiranje novih delovnih mest v podjetjih podjetja. Sofinanciranje ponujajo tudi za projekte, pomembne za razvoj mestnega središča. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 3 Slovenija z Vladna pomoč gospodarstvu Podravje, Slovenija z Denarnice kupcev vedno ožje, trgovcev pa debelejše Oddanih 100 vlog na uro Ni ga trgovca brez lepega dobička Življenjski stroški so se v obdobju, odkar je svet v primežu korona epidemije in ukrajinske vojne, občutno dvignili. Od letošnje pomladi, ko se je začela vojna, so nekatere cene poletele v nebo. Mercatorjevi prihodki 2,2 milijarde evrov Največ denarja gre letno skozi blagajne najboljšega soseda, ki je prav te dni ponovno na lastniškem prepihu. Mercator že dolgo ni več slovenski. Pred osmimi leti ga je kupil Agrokor, ta po končani likvi- stran 3 Aktualno petek z 4. novembra 2022 Če navedemo samo nekaj primerov iz prakse. Še ne tako dolgo nazaj smo 250-gramsko maslo kupovali za evro in pol, danes ga pod tri evre skoraj ne dobimo. Cena za liter najcenejšega mleka je lep čas vztrajala pri 60 centih, danes je okoli evra. Enako je s toaletnim papirjem, ki smo ga v Hoferju kupovali za 2,8 evra, nedolgo nazaj je cena poskočila na skoraj štiri evre. Cena za pol kilograma mlete kave Barcaffe v Mercatorju je bila 5,5 evra, danes je skoraj sedem evrov. Da o sončničnem olju in sladkorju niti ne govorimo. Kilograma sladkorja danes pod 1,3 evra skoraj ni moč kupiti (dolgo so bile cene okoli 60–70 centov za kilogram). Cene sončničnega olja so od 2,6 evra navzgor. Še lani decembra je bila cena za pet litrov olja v Hoferju osem evrov, torej 1,6 evra za liter. Zneski cen niso navedeni do centa natančno, povzeti so iz nakupovalnih izkušenj kupca, ki v glavnem nakupuje v Hoferju in Mercatorju. Glede na rast cen in splošno draginjo so se prodajni artikli in živila verjetno podobno podražili tudi pri drugih trgovcih. Medtem ko po eni strani spremljamo izkušnjo gospodinjstva in njegove življenjske stroške, smo po drugi pobrskali za podatki o poslovanju največjih živilskih trgovcev. Koliko prihodkov ti ustvarijo izključno s prehrambnimi artikli, ni moč navesti, saj vsi prodajajo še vrsto drugih izdelkov za gospodinjstvo, tekstil in obutev, male gospodinjske aparate, tehnično blago, nekateri gradbeni material in delovne stroje. COLOR CMYK Država bo gospodarstvu zaradi visokih cen energentov pomagala z 80 milijoni evrov pomoči. Vloge je v spletni aplikaciji moč oddati med 1. in 15. novembrom, najkasneje do 12. ure. Foto: ČG Interes za pridobitev državne pomoči je očitno zelo velik. Za pomoč bodo zaprosila tudi številna spodnjepodravska podjetja. Vlada je oblikovala tri vrste pomoči; za t. i. enostavno pomoč bo najvišji možni dodeljeni znesek 500.000 evrov, za posebno pomoč je zgornji limit dva milijona evrov, za energetsko intenzivna podjetja pa 25 ali celo 50 milijonov evrov. Že prvi delovni dan po zagonu aplikacije za oddajo vlog je bil interes vlagateljev zelo velik. V sredo dopoldne je bilo v povprečju oddanih sto vlog na uro. Majhna podjetja so v to shemo pomoči vključena le za obdobje od junija do avgusta. Foto: Bobo/M24 Trgovci, sodeč po rezultatih poslovanja, krize ne občutijo. Vsi beležijo rast prihodkov in ustvarjajo dobičke. Talum se nadeja dveh milijonov evrov daciji danes več ne obstaja. Lani aprila se je lastništvo nekoč državne trgovske družbe konsolidiralo v rokah skupine Fortenova, danes pa naj bi bil večinski delež v lasti ruske Sberbank naprodaj. Po podatkih iz poslovnega poročila so v Mercatorju lani na ravni poslovne skupine ustvarili 2,2 milijarde evrov prihodkov, od tega sam Poslovni sistem Mercator 1,2 milijarde evrov. Prihodki so v primerjavi z letom prej zrasli za 1,6 odstotka, čisti dobiček je znašal 3,9 milijona evrov brez upoštevanja izgub iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin, ki niso rezultat rednega poslovanja. Pri nekaterih podjetjih v regiji smo poizvedovali, ali nameravajo oddati vlogo za državno pomoč. V Talumu so odgovorili pritrdilno. „Da, vlogo bomo oddali, saj smo zaradi povečanja cen energentov utrpeli škodo. Po naši oceni smo upravičeni do maksimalne vrednosti pomoči, to je dva milijona evrov.“ Jasni z odgovorom so bili tudi v Komunalnem podjetju Ormož. „Naše podjetje bo kandidiralo za nepovratna sredstva za električno energijo. Ocenjujemo, da bomo prejeli 75.000 evrov pomoči za pokrivanje povišanih stroškov, predvsem v sklopu gospodarskih javnih služb,“ je pojasnil Matjaž Veršič iz finančne službe. Tudi v Javnih službah Ptuj so potrdili, da se bodo prijavili na razpis. Kakšen znesek pomoči pričakujejo, niso navedli. milijona evrov dobička, v 2020 10,5 in lani 16,6 milijona evrov. Spar v dveh letih prihodke povišal za 115 milijonov evrov Tudi Hoferjeva prodaja zrasla za 100 milijonov evrov Spar Slovenija je s 751 milijonov evrov prihodkov v predkoronskem letu 2019 prišel na lanskih 866 milijonov evrov, v dveh letih so torej prihodki zrasli za 115 milijonov evrov. V koronskem obdobju je zrastel tudi ustvarjeni dobiček. V lanskem letu, če ga primerjamo z 2018, so ga več kot podvojili. V letu 2018 je Spar v Sloveniji pridelal 7,5 Ob lanskih 592 milijonih evrov od prodaje se z lepim dobičkom lahko pohvali tudi diskontni prodajalec Hofer. Ta je lani znašal 92 milijonov evrov, a je treba upoštevati, da so v podjetju knjižili za 84 milijonov evrov prevrednotovalnih poslovnih prihodkov. Dobiček v minulih letih ni bil tako visok, kljub temu pa zelo lep. V prvem koronskem letu Mercator iz hrvaških v arabske roke? Sberbank je svoj nekaj več kot 43-odstotni delež v lastništvu hrvaške skupine Fortenova, ki je tudi lastnica Mercatorja, prodala vlagatelju iz Združenih arabskih emiratov Saifu bin Marhanu Alketbiju, so sporočili iz največje ruske banke. Nakup je že potrdil tudi arabski investitor. Na drugi strani v Fortenovi niso seznanjeni, da bi Sberbank svoj delež v skupini prodala vlagatelju iz Združenih arabskih emiratov. "Premoženje Sberbank je pod sankcijami, za takšne posle pa je treba pridobiti dovoljenja pristojnih organov," so zapisali v skupini. Perutnina in Impol vloge ne bosta oddala 2020 je Hofer v Sloveniji beležil 573 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 27 milijonov evrov dobička. V štirih letih (2018–2021) so prihodke dvignili za sto milijonov evrov. Leta 2018 so poslovno leto sklenili s 16,8, leta 2019 pa s 6,8 milijona evrov dobička. V Perutnini Ptuj za državno pomoč za blaženje visokih stroškov v povezavi z električno energijo in zemeljskim plinom ne bodo zaprosili. „Na razpis se ne bomo prijavili, saj zaradi nesorazmerno zastavljenih pogojev do nepovratnih sredstev žal nismo upravičeni. Osnova za upravičenost do pomoči je namreč primerjava povprečne cene energenta v letu 2021 in 2022, ne pa tudi od začetka draginje, torej med letoma 2020 in 2021, kjer smo mi bili deležni največjega porasta vhodne cene energentov.“ Tudi v Impolu ne nameravajo zaprositi za pomoč. MZ Lidl lani s 16 milijoni evrov dobička Juršinci z Dom upokojencev v sanacijo Prihodki drugega tujega diskontnega trgovca Lidl so v primerjavi s Hoferjem nekoliko nižji, predlani so na ravni Skupine Lidl Slovenija znašali 450 milijonov evrov, dobiček pa 16 milijonov evrov (podatki za lansko leto v bazi Ajpes še niso objavljeni). Povprečni letni dobiček Skupine Lidl Slovenija se je v obdobju 2017–2019 gibal med 10 in 11 milijonov evrov. Država prispeva 250.000 evrov Junija lani je bil namenu predan prizidek juršinske enote Doma upokojencev Ptuj. Slavnostni predaji je sledilo veliko razočaranje, saj je bilo ugotovljeno, da gradnja ni v celoti skladna s predpisi in normativi. Milijonski dobiček tudi v Tušu in Jagru Foto: Sindikat Tuš Zaposleni v Tušu s protestom za višje plače Okrog 100 zaposlenih v trgovskem podjetju Tuš je minuli petek na protestnem shodu v Celju zahtevalo dvig osnovne plače za prodajalke in skladiščnike. Od uprave Tuša, ki jo vodi Dušan Mitič, poleg dviga plač zahtevajo, da zagotovi plačilo toplega obroka v višini vsaj 7,96 evra, da se nadomestilo prevoza na delo dvigne na 100 odstotkov cene dnevne vozovnice oz. zaposlenim zagotovi povračilo kilometrine ter da se regres v višini 1400 evrov v celoti izplača v denarni obliki. Ena izmed prodajalk, ki so se zbrale pred upravno stavbo podjetja v Celju, je povedala, da ima 10 let delovne dobe in da je njena mesečna plača 450 evrov neto, osnovna plača pa znaša 697 evrov. Druga delavka, ki že 18 let dela v skladišču, je dejala, da v vseh teh letih ni nikdar prejela nobene stimulacije za svoje delo. Omenila je vsakoletno Tuševo dobrodelno akcijo, ko peljejo otroke iz socialno šibkejših družin na morje, medtem ko po njenih besedah marsikateri zaposleni v Tušu nima denarja, da bi takšne počitnice privoščil svojemu otroku. Trgovine Tuš so lani in predlani glede na podatke v poslovnih poročilih ustvarile enako prometa, letno 455 milijonov evrov, lanski dobiček je znašal 4,5 milijona evrov. Prihodki Tuša so bili v minulih letih sicer višji, v 2018 480 in v 2019 476 milijonov evrov. Še k Jagru, ki se je v dobrih treh desetletjih iz družinske prodajalne razvil v velikega trgovca z mrežo prodajnih centrov. Lastništvo in poslovodenje podjetja je še danes v rokah družine Jager. V lanskem letu so njihovi čisti prihodki od prodaje znašali 191 milijonov evrov (dobiček 15 milijonov evrov), predlani so se prihodki ustavili pri številki 167 milijonov evrov (dobiček 12 milijonov evrov). Tako prihodki kot tudi dobiček pri trgovcu iz leta v leto linearno rastejo. Mojca Zemljarič Foto: ČG V roku treh mesecev naj bi odpravili vse napake. Rekonstrukcija objekta je predvidena v naslednjih treh mesecih, nastale stroške – gre za 250.000 evrov – pa bo kril državni proračun. »Izjemno veseli smo, da nam je uspelo zagotoviti državna sredstva. Naročilo male vrednosti je objavljeno, rok za prijavo se izteče 11. novembra,« pojasnjuje Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. V to, da bo ta denar prispevala država, je vložila veliko truda: »Predstavniki ministrstva so res izkazali posluh za nastalo situacijo in skupaj smo našli rešitev.« V vsaki bivalni enoti bodo zdaj uredili kopalnico, sobe z dostopom s hodnika bodo dobile nov predprostor. Urejena bo dodatna čajna kuhinja, prilagojena invalidom, omogočili bodo lažji dostop na teraso ipd. Če bo skupni znesek sanacije presegel četrt milijona evrov, so po besedah direktorice že zagotovljena sredstva iz drugih virov. Nikakor pa tega ne bo kril Dom iz lastnih sredstev. Za napake, ki jih bodo zdaj popravljali, pa očitno ne bo odgovarjal nihče. Tožilstvo je namreč kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zavrglo ... Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 4. novembra 2022 Lenart z Z županom Janezom Krambergerjem ob občinskem prazniku Prihodnost vidi v geotermiji V občini Lenart je te dni živahno, pa ne le zaradi pestrega programa ob njenem prazniku, pač pa tudi zaradi številnih investicij, ki so v teku. Največja je vsekakor gradnja centralne čistilne naprave z zmogljivostjo 5.000 populacijskih enot, na katero bosta priključena mesto Lenart in naselje Radehova, lahko pa tudi še druga primestna naselja v okolici. Čistilna naprava, ki bo stala 5,7 milijona evrov, od katerih je 60 odstotkov sredstev iz kohezije, po 20 pa iz državnega in občinskega proračuna, pravzaprav že stoji in je v poskusnem obratovanju. »Na polno« jo bodo zagnali proti koncu prihodnjega leta. »Kolesarska mreža nam je vzela veliko načrtovanja, usklajevanja in pogajanj, ponosen sem, da nam je uspelo, da so nam občani zaupali in podpisali pogodbe o služnosti zemljišč. Ker je Lenart eno od prometnih središč, gre naša mreža v sedem smeri. V tem trenutku gradimo tri, eno bomo vsak čas začeli, tri pa so tako imenovane državne kolesarke, kjer je en odsek pred izbiro izvajalca, druga dva sta še v pripravi dokumentacije. Kakorkoli, v letu 2023 bo mreža zaključena in povezana z našimi mestnimi kolesarskimi potmi, ki smo jih uredili že pred časom,« razlaga Janez Kramberger. Vse bliže gradnji severne obvoznice Z ministrstvom za zdravje so podpisali dva milijona evrov vredno pogodbo za nadgradnjo Zdravstvenega doma Lenart, od katerih jih bo država zagotovila 700.000. »Lotili smo se tudi urejanja osrednjega trga v Voličini. Obnova bo stala približno 200.000 evrov in bo vsak čas zaključena. Slabih 690.000 evrov je stala energetska sanacija voličinske šole, vrtca in športne dvorane, na svoj račun pa bodo prišli tudi gasilci PGD Voličina, saj bodo bogatejši za dve ključni pridobitvi: povsem nov gasilski dom in gasilsko vozilo v skupni vrednosti najmanj pol milijona evrov.« Ker na skorajšnjih lokalnih vo- litvah nima protikandidata, je jasno, da bo tudi prihodnja štiri leta sedel na županskem stolčku, zato lahko občinska uprava dela nemoteno in načrtuje prihodnje projekte. »Najprej moramo seveda dokončati omenjene 'odprte' zadeve, potem pa nas čakajo že novi izzivi. Med njimi je vsekakor širitev šolske stavbe v Lenartu, za katero smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Investicija je ocenjena na skoraj 3,2 milijona evrov, šolsko ministrstvo pa bo primaknilo nekaj manj kot 1,83 mi- lijona evrov.« Dolgoletna Krambergerjeva želja je severna obvoznica, saj se Lenart kljub pomurski avtocesti še vedno duši v prometu. Kot pri večini takih posegov se je tudi pri njih zataknilo pri poplavni študiji. »Zdaj smo menda tik pred zdajci, saj naj bi bil občinski prostorski načrt v kratkem pripravljen na 30-dnevno javno razgrnitev.« Načrtov je še veliko: od gradnje športne dvorane v ŠRC Polena in vrtca v Voličini do širitve industrij- Foto: SD Janez Kramberger: »Ponosen sem, da so nam občani zaupali in podpisali pogodbe o služnosti zemljišč za izgradnjo kolesarske mreže.« ske cone. »Predvsem pa moramo stremeti k čimvečji energetski neodvisnosti in poskusiti izkoristiti geotermalno energijo,« sklene Kramberger. Senka Dreu Velika Nedelja z Načrti o novi šoli Ptuj z Brez primerne opreme gasilska dejavnost ni možna Stara učilna zidana dotrajana Gasilcem dve plovili, kmalu še dve vozili Občina Ormož je začela aktivnosti za gradnjo nove šole pri Veliki Nedelji, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 316 otrok v 18 oddelkih. Glavni del šolske stavbe je iz leta 1895, prizidek z novimi učilnicami, kuhinjo, jedilnico in upravnimi prostori so zgradili leta 1984. Ormoški župan in občinski svetniki so enotni, da je čas za novogradnjo. Ptujski gasilci so minuli teden prevzeli nova reševalna čolna. Eden izmed njiju ima samonapihljivi sistem, ki posredovanje omogoča v manj kot treh minutah. V naslednjih letih bodo posodobili tudi vozni park. Nabavili bodo dve vozili. Novo šolo bi gradili pri športni dvorani. Župan Danijel Vrbnjak je poudaril, da bodo na nujnost gradnje opozarjali državo, od katere se nadejajo finančne pomoči. Investicija bi po sedanji oceni namreč veljala devet milijonov evrov, kar je za občinski proračun, ne da bi pridobili zunanje finančne vire, absolutno prevelik zalogaj. „Treba je zagristi v to jabolko. Investicijska dokumentacija, to je začetek. Ko nas je obiskala nekdanja ministrica za šolstvo, ni mogla verjeti, da v takšnem objektu izvajamo pouk. Verjemite, da bomo vsakega ministra peljali na ogled te šole, da državo opozorimo na nujnost vlaganja,“ je povedal župan. Da je novogradnja nujna, nakazuje več dejavnikov, najbolj pereča so prostorska vprašanja. Potrebovali bi dodatne učilnice, skupne prostore, dodatne garderobe … Učilnica za tehniko je za praktični pouk neprimerna, učilnice za pouk gospodinjstva nimajo, prav tako tudi ne primerne opreme. V 40 let starem prizidku šole je šest sanitarij potrebnih celovite prenove (estrihi, stene, keramika, stropi, inštalacije, oprema …). Estrihi se drobijo, talne obloge odstopajo, luči so na stene pritrjene z vezicami. V starem delu objekta (1985) so stene razpokane, sedem učilnic, hodnike, sanitarije in kabinete bi bilo treba v celoti obnoviti, se pravi zamenjati talne obloge, inštalacije, prepleskati, vgraditi novo razsvetljavo, namestiti novo opremo … Bolj kot obnova stare se zdi Ormožanom smiselna gradnja nove šole. V njej bi bilo prostora za 18 oddelkov, gradili bi jo pri dvorani, kar pomeni, da otroci k pouku športne vzgoje več ne bi pešačili po hribu navzdol in čez cesto. V investicijski dokumentaciji, ki jo je potrdil občinski svet (DIIP), so zapisali cilj, da bi bila gradnja nove šole končana čez pet let (septembra 2027). Vodstvo občine si bo prizadevalo za pomoč države, računajo na dvotretjinski sofinancerski delež. MZ Foto: ČG PGD Ptuj je prejšnji teden prevzelo dve plovili, ki jim bosta olajšali delo. Foto: MZ Demografski podatki kažejo, da se bo vpis v velikonedeljsko osnovno šolo prihodnja leta povečeval. Na občini ocenjujejo, da je novogradnja šole za enakomeren razvoj podeželja in zagotavljanje pogojev za izobraževanje nujna. Investicija bi veljala devet milijonov evrov. Gasilski čoln Pioner Multi III, ki so ga ptujski gasilci prevzeli pred nekaj dnevi, je primeren za zahtevna reševanja in omogoča prevoz do osem oseb, tovora, reševalcev in potapljačev. Druga pridobitev je reševalno plovilo Zodiac MilPro ERB380, ki je s pomočjo samonapihljivega sistema je za posredovanje pripravljeno v manj kot treh minutah. Plovili so sofinancirali MO Ptuj, Uprava za zaščito in reševanje RS ter PGD Ptuj. Ptujska občina pa bo v naslednjih dveh letih zagotovila zajeten delež denarja za nabavo cisterne in motorne brizgalke. Skupna vrednost obeh znaša 830.000 evrov, dobavilo ju bo podjetje Rosenbauer. Eno vozilo bo operativno, z gasilsko cisterno za vodo volumna 5.000 m³. PGD Ptuj ima v uporabi gasilsko vozilo letnik 2000 MB Atego, ki so ga delno obnovili, a zaradi starosti imajo z njim težave; Z rjavenjem in popuščanjem nosilnih elementov, sten, izvlečnih elementov in stopnic. »Ker z omenjenim vozilom ni več mogoče zagotavljati nemotenega posredovanja ob intervencijah in požarne varnosti na območju požarnega rajona gasilskega društva ter širše mestne občine širše, predlagamo nakup novega vozila,« so nujnost te naložbe argumentirali na ptujski občini. Novo vozilo bo opremljeno za posredovanje pri vseh vrstah požarov in tehničnih nesreč. Vrednost te investicije znaša 554.000 evrov, občina bo prispevala glavnino, in sicer ok- rog 387.000 (70 %), preostanek PGD Ptuj. Večino sredstev bodo zagotovili v prihodnjem letu, ostalo v letu 2024. Z novo gasilsko avtocisterno bodo nadomestili 22 let staro vozilo. S to investicijo je soglašal tudi mestni svet. Gasilska enota PGD Ptuj pa trenutno nima primernega vozila za logistiko. »Z nabavo motorne brizgalke Magirus Fire 1.000 je bilo treba za črpalko izdelati tudi priklopnik. Glede na zbrane ponudbe in višino cene takega priklopnika se je kot primerna izbira pokazalo manjše logistično vozilo GVL-1,« so pojasnili. Vrednost tega znaša 264.000 evrov, tudi v tem primeru bo občina prispevala 70 %, v celoti bodo to naložbo pokrili naslednje leto. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 4. novembra 2022 5 Ptuj z Od 29 svetnikov jih sedem ni več na kandidatnih listah Nekateri se umikajo taktično, drugi se morajo Čeprav vsake lokalne volitve premešajo politične karte, je kar nekaj obrazov v ptujskem mestnem svetu prisotnih več mandatov. Očitno se tudi na tem področju ta mesec obetajo vidne spremembe. Sedem od skupaj 29 občinskih svetnikov je potrdilo, da sploh niso več na kandidatnih listah za ponoven vstop v mestni svet, spet drugi se umikajo taktično, tako da so na zadnjih mestih list. Štefan Čelan, Tatjana Vaupotič Zemljič, Marjan Bezjak (vsi Lista Štefana Čelana), Janez Rožmarin (NSi), Aleksander Voda (MI&Čuš), Andrej Vindiš (SDS) in Bojan Pahor (SD) so mestni svetniki, ki trenutno še krojijo občinsko politiko, a jih v naslednji sestavi občinskega sveta MO Ptuj zagotovo ne bo. Nobeden izmed njih namreč ni na kandidatnih listah svojih strank. Razlogi za to pa so različni, povečini osebni. Zaradi razpada Liste Štefana Čelana trije svetniki zapuščajo lokalno politiko Prekaljeni politik, ki se lahko pohvali z 12 leti županovanja ter osmimi leti v funkciji mestnega svetnika, Štefan Čelan, je imel v svoji listi v zadnjem mandatu kar šest članov. Pred časom je razkril, da se v takšni politiki, kot se kroji zadnja Mestni svet MO Ptuj, trenutna sestava: SD: Andrej Lazar, Mirjana Nenad, Bojan Pahor, Boštjan Šeruga, Sonja Purgaj in Luka Žižek Lista Andreja Čuša: Andrej Čuš, Matej Siebenreich, Aleksander Voda, Sergeja Puppis Freebairn, Miha Požgai, Dijana Alibabič Lista dr. Štefana Čelana: Štefan Čelan, Metka Petek Uhan, Marjan Bezjak, Tatjana Vaupotič Zemljič, Vladimir Koritnik, Darja Harb SDS: Rajko Fajt, Helena Neudauer, Marjan Kolarič, Nuša Ferenčič, Andrej Vindiš Za Ptuj: Gorazd Orešek Ptuj je naš: Alen Iljevec NSi: Janez Rožmarin DeSUS: Marta Tušek Levica: Mario Hlušička Samostojni svetnik: Milan Klemenc leta, ne vidi več: »Ne želim sodelovati v politiki, kjer župan in njegova najožja ekipa več časa preživijo na občnih zborih posameznih društev in rezanju trakov ob preplastitvi pločnikov in cestnih odsekov kakor v kabinetih resornih ministrstev in v evropskih pisarnah.« Sočasno z njegovim umikom iz lokalne politike in razpadom Liste se umikata še dva člana, Marjan Bezjak in Tatjana Vaupotič Zemljič. Slednja pravi, da je prepoznala, da je ravno pravi čas za odhod: »Naj se v tem preizkusijo še drugi, mi smo svoje oddelali po najboljših močeh.« Njihovi svetniški kolegici Darja Harb in Metka Petek Uhan ostajata v politiki, prestopili sta h Gibanju Svoboda, Vladimir Koritnik pa k stranki SD. Razlog večine: delovne obveznosti Na Listi MI&Čuš, ki ima v mandatu 2018–2022 prav tako šest kandidatov, se za vstop v mestni svet borijo vsi aktualni svetniki, z izjemo Aleksandra Vode. Vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj pravi, da se je tako odločil, ker se želi v celoti posvetiti vodenju omenjene zdravstvene ustanove. Dokončno se po neverjetnih šes- Foto: ČG Novembra se od lokalne politike poslavlja kar nekaj znanih in izkušenih obrazov. tih mandatih v mestnem svetu umika tudi Janez Rožmarin, namesto njega je prvi na listi kandidatov NSi njegov sin Dejan: »Čas je, da se mestni svet pomladi. Dejan ima voljo, tudi ostali kandidati so zelo dobri, sam sem vsem obljubil pomoč in izkušnje. Vedno smo delali dobro za občane, upamo, da nam uspe dobiti še kakšnega svetnika več.« V aktualnem je namreč NSi imela le en mandat. Edini, ki je predstavljal Listo Levica, Mario Hlušička, sicer ostaja na kandidatni listi stranke, a ni več nosilec, pač pa je na četrtem mestu, kar bistveno zmanjšuje njegove možnosti za izvolitev, kar mu zaradi delovnih obveznosti zelo ustreza. Še en, ki ga v naslednjih štirih letih zagotovo ne bo v mestnem svetu, je član svetniške skupine SD, Bojan Pahor. Ostalih pet aktualnih svetnikov bo vnovič preverilo zaupanje volivcev. Pahor pravi, da se je za umik iz lokalne politike odločil zato, ker se v luči službe, ki jo opravlja, želi izogniti morebitnim očitkom o konfliktu interesov: »Pa tudi sicer je prav, da pridejo novi ljudje, ki so popolnoma neobremenjeni s preteklostjo, sočasno z njimi pa tudi nove ideje.« Umika se tudi Vindiš, a očitno ne po svoji volji Tudi Andreja Vindiša, član stranke SDS, tokrat ni na listi kan- didatov. Medtem ko je bila pri drugih to osebna odločitev, je v njegovem primeru drugače. Tako odločitev je namreč sprejel predsednik mestnega odbora. Kar se tiče ostalih kandidatov SDS, se na drugačen način, bolj taktično, umikata še dva: Rajko Fajt in Marjan Kolarič, oba z dolgoletnimi izkušnjami v politiki. Še vedno sta sicer na kandidatni listi, a na zadnjih mestih, kar pomeni, da so možnosti za uvrstitev v mestni svet bistveno zmanjšane. Kar nekaj izkušenih politikov torej v naslednjem mandatu ne bomo več videli, prihajajo pa novi, sveži obrazi, polni novih obljub in zagona. Dženana Kmetec Ptuj z Vajeti Visoke šole v rokah Čelana in Harba Visoka šola Ptuj v letošnjem študijskem letu ne bo izvajala rednega študijskega programa Bionika v tehniki. Ostali so namreč brez študentov, glavni razlog pa naj bi bili nerazumno dolgi zavlačevalni roki pristojnih institucij. Funkcijo v. d. dekana Visoke šole je po izteku mandata Vladimirja Korošca prevzel Štefan Čelan, novi v. d. direktorja pa je Robert Harb, sicer tudi ravnatelj Višje šole ŠC Ptuj. Oba sta bila imenovana za obdobje šestih mesecev z možnostjo podaljšanja. Po besedah Čelana jim je v začetku letošnjega leta, po osmih letih, končno uspelo pridobiti koncesijo za redni študijski program Bionika v tehniki. Gre za program, ki so ga samostojno razvili na Ptuju in je edini v državi. Takoj po pridobitvi koncesije v začetku leta so začeli priprav- ljati vse potrebno za vpis prvih študentov v redni program, vendar se je zapletlo: »Najprej smo odločbo o koncesiji prejeli komaj po prvem vpisnem študijskem roku, ko večina študentov že izbere želeno fakulteto. Seveda smo ostali brez študentov za redni vpis. Tudi oceno Agencije Nakvis, ki skrbi za akreditacije fakultet in univerz, smo prejeli šele konec oktobra. Brez teh dveh dokumentov pa študijskega programa ne smeš izvajati,« je pojasnil Čelan in dodal, da bodo prvih 20 študentov lahko vpisali šele v prihodnjem študijskem letu. Foto: CG Visoka šola Ptuj ima novo vodstvo. Vsako naslednje leto se bo nato število prostih mest povečalo za 10 kandidatov, torej jih bo v študijskem letu 24/25 na voljo 30, 25/26 pa 40. Po treh letih pa bodo pristojne institucije ponovno odločale glede podaljšanje koncesije. Potrebovali bodo vsaj 350.000 evrov letno »Sedaj na novo sestavljamo celotno ekipo ptujske Visoke šole, pripravili bomo tudi načrt promocije. Če zdaj, ko nam je uspelo pridobiti državni denar, ne bomo peljali programa naprej, smo nesposobni,« je izpostavil Čelan in dodal, da se ne boji, da prihodnje študijsko leto ne bi našli 20 kandidatov za študij bionike v tehniki. »Imamo 530 dijakov na ptujski Gimnaziji in 1.360 na Šolskem centru. Menim, da smo jih od tega sposobni 20 prepričati, da izberejo poklic bionika.« Kot je znano, je največja težava Visoke šole financiranje. To se bo sedaj z državnim denarjem za koncesijo (letno okoli 100.000 evrov) nekoliko izboljšalo. MO Ptuj bo letos prispevala okoli 60.000 evrov. »Za nemoteno delovanje polnega programa (40 študentov) bomo v prihodnjih letih potrebovali med 350.000 in 400.000 evri na leto. Računamo seveda na finančno pomoč podjetij, ki se zavedajo, kako pomembno je vlagati v znanje,« je povedal Čelan in izpostavil, da je bionika najhitrejša znanost na svetu, uporabna v več poklicih: »To je vsekakor poklic prihodnosti, ki je v tem trenutku še neprepoznan. Podobno je bilo pred dvajsetimi leti z mehatroniki.« Estera Korošec Javni denar za REVIVIS in Visoko šolo Ustanovitelj Visoke šole na Ptuju je REVIVIS (katerega ustanoviteljica je MO Ptuj). REVIVIS je od ustanovitve leta 2004 prejel 1.103.562 evrov javnih sredstev. Največ iz MO Ptuj (772.805 evrov), 128.596 iz Zavoda za zaposlovanje RS, nekaj manj kot 77.000 evrov od Primorske univerze, 57.000 evrov iz ZRS Bistra in skoraj 46.000 od Univerze v Mariboru. Ostali zneski so bistveno manjši. MO Ptuj je REVIVIS najobsežneje financirala do leta 2013, po tem letu pa se je glavnina sredstev iz MO Ptuj preusmerila na Visoko šolo, ki je bila ustanovljena leta 2012. Slednja je v dobrem desetletju pridobila 627.573 evrov javnega denarja za svoje poslovanje. Največ, dobrih 429.000 evrov, je za obstoj te šole nakazala MO Ptuj, pa tudi REVIVIS s 189.000 evri. Ostali zneski so zanemarljivo nizki. ƒ”‘«‹‘‰Žƒ•ƒŒ‡ ‹„ƒŒ‡˜‘„‘†ƒ Bionika v tehniki letos brez študentov za Ptuj Štefan Petek ˞˔ˡ˗˜˗˔˧˭˔μ˨ˣ˔ˡ˔ Glasujte za! Naše aktivnosti ˟˔˛˞ˢ˦ˣ˥˘ˠ˟˝˔˧˘ˡ˔ ˗˥˨μ˕˘ˡ˜˛ˠ˘˗˜˝˜˛ʡ ˉ˘͝ˢˣ˥ˢ˚˥˔ˠ˨˜ˡ ˞˔ˡ˗˜˗˔˧˜˛ˣ˥˘˕˘˥˜˧˘ ˡ˔˦ˣ˟˘˧ˡ˜˦˧˥˔ˡ˜ gibanjesvoboda.si 6 ZA USPEŠEN, ZDRAV ʼˁλʼˉ˃ˇˈʽʔ Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK petek z 4. novembra 2022 V središču 6 stran 6 Slovenija z Število starejših povzročiteljev prometnih nesreč z umrlimi udeleženci narašča Imajo sicer izkušnje, a peša njihova odzivnost Kot vozniki smo pogosto nestrpni do soudeležencev v prometu. Psihologi pravijo, da vožnja mnogim med nami služi kot poligon za sproščanje frustracij, da si takrat damo duška, hupamo, mahamo z rokami, vpijemo, preklinjamo ... »Kdo je pa tebi dal izpit, ja seveda, baba za volanom, kaj je ata s klobukom, ne gre hitreje ...« so samo nekateri od stereotipnih komentarjev. Ste jih že uporabili? Motita nas prepočasna in prehitra vožnja, ne maramo cincanja pred semaforjem, hudujemo se nad voznikom pred seboj, ki se je v križišču ustavil že pri oranžni, ko bi po naše moral še peljati, na živce nam gre tisti, ki se skozi celo krožišče vozi po zunanjem pasu, pa oni, ki ne prižiga smerokazov, »veseljak«, ki se v soncu vozi z meglenkami, pa še bi lahko naštevali. Med glavnimi tarčami so starejši vozniki, v zvezi s katerimi se vsakič, ko slišimo, da so bili udeleženi v prometni nesreči, pridušamo, češ zakaj jim zdravniki sploh podaljšujejo vozniška dovoljenja, če pa so v avtomobilih nevarni sebi in okolici. Čudimo se, kako se nekdo na avtocesti zapelje v nasprotno smer, saj se nam to zdi nekako nemogoče. A je res, da se lahko na cesti vsakomur, prav vsakomur, v trenutku nepazljivosti in nezbranosti zgodi takšna ali podobna neumnost. Povzročijo vse več prometnih nesreč Največ prometnih nesreč v letu 2021 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, in sicer 2.668. Sledi ji starostna skupina med 35. in 44. letom starosti z 2.632 prometnimi nesrečami. »V zadnjem petletnem obdobju pa je zaznati povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Iz starostne skupine nad 64. letom starosti se je ta delež povečal s 14 odstotkov leta 2017 na 19 v letu 2021. Tudi delež v starostni skupini od 55 do 64 let se je povečal, in sicer z devetih v letu 2017 na 17 odstotkov v letu 2021. Največji padec v istem obdobju beležimo pri starostni skupini od 25 do 34 let starosti, saj je delež padel z 28 v letu 2017 na 16 odstotkov v letu 2021, ugotavljajo na Agenciji za varnost prometa. Po statističnih podatkih so tako udeleženci nad 64 leti lani povzročili nekaj več kot 2.200 prometnih nesreč, kar predstavlja 13 odstotkov vseh prometnih nesreč, med najpogostejšimi vzroki zanje pa so nepravilni premiki z vozilom, neu- Foto: Pexels.com V Sloveniji je več kot 360.000 voznikov starejših od 61 let; 615 jih je starejših od 90 let. poštevanje prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje. »Žal v lanskem letu beležimo največ umrlih prav med starejšimi udeleženci v prometu, saj je v tej starostni skupini umrlo 27 oseb. Kot je razvidno Umrli udeleženci v prometni nesreči, starejši od 64 let UMRLI UDELEŽENEC nad 64 let Kolesar Pešec Potnik OA Voznik mopeda Voznik motornega kolesa Voznik avtomobila Voznik traktorja Povzročitelj prometne nesreče DA NE 2 4 1 2 0 3 0 1 1 1 8 2 1 1 Vir: Agencija za varnost prometa, 2021 iz tabele, so bili v 13 primerih tudi povzročitelji prometne nesreče, od tega v osmih kot vozniki avtomobila.« Tudi letos, podatke imamo za obdobje od januarja do konca septembra, so največ prometnih nesreč, 1986, povzročili vozniki v starosti od 25 do 34 let, takoj za njimi pa so starejši od 65 let s 1.855 prometnimi nesrečami, a hkrati z največjim deležem umrlih, saj je od skupno 69 na cestah umrlo 17 starejših voznikov. Potrebno izobraževanje in osveževanje znanja, ne ocenjevanje Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), meni, da od udeležencev v prometu ne moremo pričakovati, da bodo sami vseskozi spremljali vse novosti, ki smo jim priča v prometu, tako na področju Imetniki veljavnih vozniških dovoljenj po starosti Starost 61-70 71-80 81-90 Nad 90 Skupaj 30. 6. 2022 228.954 133.044 27.672 945 390.615 zakonodaje oziroma cestnoprometnih predpisov kot pri avtomobilski tehnologiji in infrastrukturi. »Prepričani smo, da bi morali vpeljati sistemske rešitve vseživljenjskega izobraževanja udeležencev v prometu. To ne bi smelo temeljiti na ocenjevanju, temveč na osveževanju znanja in možnosti praktičnega usposabljanja. Raziskave potrjujejo, da se vsak evro, vložen v preventivo, večkratno povrne, saj so prometne nesreče velik družbeni strošek – približno 1,6 milijona evrov je strošek umrlega, k temu je treba dodati še stroške zdravljenja 30. 10. 2022 228.104 130.887 26.363 830 386.184 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo oziroma rehabilitacije poškodovanih v prometnih nesrečah, stroške, ki gospodarstvu in družbi kot celoti nastajajo zaradi zastojev zaradi prometnih nesreč, ne nazadnje pa je treba upoštevati posledice osebnih stisk svojcev umrlih v prometnih nesrečah in posameznikov, ki so v prometnih nesrečah utrpeli hude telesne poškodbe, ter njihovih družin.« Uspešna preventiva pri mladih Da se sistematično delo z vozniki obrestuje, dokazujejo analize Projekt Sožitje za večjo varnost Vse od leta 2015 Agencija za varnost prometa v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, Darsom, Rdečim križem Slovenije in Zvezo društev upokojencev Slovenije v okviru projekta Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu organizira celovite preventivne dogodke ter usposabljanja za starejše po vsej državi. Od 2017, odkar vodijo statistiko, se je delavnic udeležilo več kot 3.500 seniorjev, odpeljanih je bilo več kot 500 svetovalnih voženj. Letos so pripravili že 19 delavnic s 400 udeleženci, do konca leta jih bodo še devet, odpeljali so 46 svetovalnih voženj. Foto: AMZS Novi predpisi in cestna infrastruktura Na zmožnost varne vožnje starostnikov vpliva več dejavnikov. »Po eni strani imajo dolgoletne vozniške izkušnje, po drugi strani pa se v prometu, ki je vse bolj zgoščen in zapleten zaradi novih predpisov in sprememb cestne infrastrukture, lahko soočijo z več težavami kot mlajše vozniške generacije. Poleg tega so sodobni avtomobili opremljeni s tehnologijo, ki jo morajo vozniki dobro obvladovati, da je njihova vožnja varna. Starejši vozniki se ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, predvsem slabšega vida in sluha, zmanjšane motorične gibljivosti in počasnejše odzivnosti, pogosto zanašajo na svoje izkušnje in jih večinoma tudi uspešno uporabljajo. So bolj preudarni in za njihov način vožnje so značilni povečanje varnostne razdalje, nižja hitrost od dovoljene, predhodno in večkratno rahlo zaviranje, daljše čakanje ob vključevanju v promet in podobno. Se pa soočajo s težavami pri vzvratni vožnji ali pri menjavanju voznega pasu, ker se o varni možnosti ne prepričajo z obračanjem glave. Prav tako ob vključevanju s stranske na glavno cesto pogosto površno pogledajo, ali je cesta res prosta. Vozniki v zrelih letih pogosteje prevozijo rdečo luč, težave pa jim lahko povzroča tudi speljevanje, posebej v klanec. Ne nazadnje voznikom, seveda ne samo starejšim, težave lahko povzročajo zahtevni cestni odseki, uvozi in izvozi z avtoceste, večpasovne ceste ter krožišča. K temu je treba dodati še starejše avtomobile s slabo oziroma pomanjkljivo varnostno opremo, uporabo telefona med vožnjo in moteč pogovor s sopotniki; vse to so pasti, ki med vožnjo prežijo na voznike v zrelih letih še precej bolj kot na mlajše,« opozarjajo na Agenciji. Foto: AVP Štajerski TEDNIK petek z 4. novembra 2022 petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Podravje z Povprečno so avtoceste zaprte uro in 50 minut Na štajerski avtocesti dnevno najmanj dve nesreči Povprečno se v Ljubljano oz. iz Ljubljane napoti 50.000 voznikov in voznic. Kako obremenjena je ta avtocestna žila proti prestolnici oz. zahodnemu delu države, se kaže v vsakodnevnih zastojih in kolapsih ob morebitnih prometnih nesrečah, ki so na štajerki že postale del dnevne rutine. Mnogi zato zahtevajo gradnjo tretjega pasu, drugi večjo uporabo javnega prometa, entuziasti pa kličejo po decentralizaciji Slovenije. Foto: Vozim.se Vožnja v napačno smer Policija z natančnimi podatki o vožnji v napačno smer in povzročenih prometnih nesrečah ne razpolaga, saj so takšna ravnanja uvrščena pod nepravilno stran oziroma smer vožnje, razlaga Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave. Toda iz obvestil, ki jih prejmejo v Operativno komunikacijskem centru, izhaja, da število voženj v napačno smer na avtocestah in hitrih cestah narašča. V letu 2020 so namreč takih obvestil prejeli 85, lani 77, letos pa že 98. Glavni razlogi, zakaj vozniki zapeljejo v nasprotno smer, so v tem, da zgrešijo uvoz in uporabijo izvoz, gredo pravilno na uvoz, a potem zavijejo levo v napačno smer, s počivališča ali črpalke zavijejo nazaj, od koder so prišli, na razcepu zgrešijo in se obrnejo ali pa obrnejo sredi odseka, ugotavljajo na AMZS. stanja prometne varnosti mladih voznikov v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami. »Mladi so, kljub manj vozniškim izkušnjam, vse bolj varni vozniki. Analiza starosti voznikov avtomobilov kot povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlimi udeleženci za dvajsetletno obdobje namreč kaže, da število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med najmlajšimi vozniki avtomobilov vseskozi upada. Tako pomembno zmanjšanje števila povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi vozniki, starimi med 18 in 24 let ter med 25 in 34 let, je po naše tudi rezultat dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in najrazličnejših drugih preventivnih aktivnosti. Kot je razvidno iz grafičnega prikaza, pri drugih starostnih skupinah kljub bolj varnim avtomobilom in izboljšani cestni infrastrukturi, a brez sistematičnega dela z vozniki, napredka ni oziroma pri starostni skupini nad 65 let število povzročiteljev prometnih nesreč z umrlimi udeleženci v zadnjih desetih letih celo strmo narašča.« Tretjina voznikov starejša od 61 let Zdravniki opozarjajo, da slabšanje zdravja, jemanje zdravil in usihanje vozniške kondicije v poznejših letih lahko vodita v stanje, ko voznik ne more več varno za volan. Nekateri to spoznajo sami, a se težko odpovejo vožnji. Zaradi vse pogostejše pojavnosti demence se mnogi nezmožnosti za vožnjo niti ne zavedajo, zato je v takih primerih potrebna pomoč svojcev. V Sloveniji se ocenjuje, da ima demenco že več kot 35.000 ljudi; mnogi še vedno vozijo, čeprav so takšni vozniki za druge udeležence v prometu izjemno nepredvidljivi in posledično nevarni. Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo je bilo konec junija letos 390.615 voznikov, ki so starejši od 61 let, konec oktobra pa 386.184. Kot je razvidno iz tabele 2, jih je največ v starostni skupini do 70 let, sledijo pa tisti do 80. V minulem mesecu je imelo veljavno vozniško dovoljenje 26.363 voznikov v starosti med 81 in 90 let ter 830 starejših od 90. »V prihodnjih letih se bo po- pulacija še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov v tretjem življenjskem obdobju. Starostna meja za vstop v kategorijo starejših voznikov sicer ni uradno določena, zgolj za potrebe statistične obravnave dogodkov in prometnih nesreč s strani Policije pa velja, da mednje spadajo tisti, ki so dopolnili 64 let. Gre za zelo različno skupino voznikov, med katerimi so nekateri izjemno vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine. Seveda pa je tudi precej takšnih, ki jim zaradi upadanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti sedenje za volanom že lahko povzroča manjše ali večje težave.« Podaljšanje dovoljenja, a s prepovedjo vožnje po avtocesti Zakon o voznikih, ki ureja veljavnost in podaljšanje vozniških dovoljenj, zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Do leta 2011 je zakonodaja omogočala samodejno podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti. Novela je tedaj določila, da se voznikom, ki so dopolnili 70 let, veljavnost vozniških dovoljenj podaljša za pet let, vendar morajo predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo osebnega avtomobila. Če osebni zdravnik ali specialist potrdi bolezen, zaradi katere varna vožnja morda ni več možna, mora oseba opraviti preglede že pred to starostjo, razlagajo v dispanzerju medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Lenart. »Na pregledu za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri specialistu medicine dela, prometa in športa preverimo vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Kandidati za podaljšanje vozniškega dovoljenja morajo izpolniti tudi vprašalnik. Zdravnik lahko tudi določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti še na preizkus vožnje v šoli vožnje.« Senka Dreu Po podatkih Policije se je do 24. oktobra letos na avtocestah zgodilo 1.297 prometnih nesreč, od tega več kot polovico na avtocesti A1 oziroma na štajerski avtocesti od Šentilja do Domžal in naprej do Kopra, in sicer kar 748. To pomeni, da se v povprečju zgodi 2,5 nesreče dnevno. 13 življenj je do 24. oktobra letos na tem odseku ugasnilo, v enakem obdobju lani sedem. »Najpogostejši vzrok za prometne nesreče je neustrezna varnostna razdalja, neprilagojena hitrost in nepravilni premiki z vozilom,« so dodali na Policiji. Po podatkih Darsa je bila štajerska avtocesta (od Šentilja do Domžal) zaradi nesreč do konca oktobra zaprta 56-krat, oviran promet ali zaprti pas zaradi prometne nesreče je bil zabeležen 301-krat. Povprečen čas zaprtja na celotnem avtocestnem omrežju (vseh avtocestah in hitrih cestah v upravljanju Darsa) je bil uro in 50 minut. »Ob tem pojasnjujemo, da avtocesto ali hitro cesto zaprejo ob hujših nesrečah, največkrat na zahtevo gasilcev. V intervencijo je vključenih več deležnikov: poleg delavcev družbe DARS in gasilcev pri nesrečah posredujejo tudi policisti, zdravstveni reševalci, v primeru nesreče s smrtnim izidom tudi preiskovalni sodnik …, zato je čas zaprtja odvisen od več dejavnikov,« so dodatno pojasnili. Spomnimo, ob nesreči tovornjaka med izvozoma Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica jug proti Mariboru, v kateri je umrl voznik, je bila avtocesta zaprta šest ur, nakar je bil odprt vozni pas, promet pa je bil popolnoma sproščen šele malo pred četrto uro popoldan. Podobno je bilo tudi pred dvema dnevoma, ko se je ob trku dveh tovornih vozil vnela cisterna s kurilnim oljem; na srečo pa v tej nesreči, ki je terjala večurno popolno zaprtje avtoceste v obe smeri, ni bilo žrtev. Okoljevarstveno dovoljenje zamika izvedbo tretjega pasu Kot omenjeno, je povprečen dnevni promet na avtocesti A1 Foto: Črtomir Goznik Dnevno je na štajerski avtocesti 50.000 vozil. Alternative avtu za zdaj ni V luči zahtev po razogličenju družbe, predvsem cestnega prometa, mnogi modrujejo glede uporabe alternativnih/ trajnostnih prevoznih sredstev, torej vlaka ali avtobusa, na drugi strani pa je za številne voznike vožnja stres. Kljub negativnim posledicam vožnje z avtomobilom pa v časovnih stiskah 21. stoletja mnogim pretehta čas vožnje z avtomobilom nad lagodnostjo potovanja z vlakom. Vožnja z najhitrejšim vlakom pri nas – ICS, ki stoji le na večjih železniških postajah, od Ljubljane do Maribora vzame deset minut manj od dveh ur, ob tem da iz Ljubljane odpelje ob 15.15, vsi nadaljnji vlaki za vožnjo potrebujejo vsaj 20 minut več. Uro in 50 minut predvidoma zahteva tudi vožnja z avtobusom, ki iz Ljubljane proti štajerski prestolnici odpelje ob osmih zjutraj ali ob 15.30, ob tem pa se morajo običajno uporabniki avtobusov ali vlakov nato še z železniške ali avtobusne postaje z avtom odpeljati do doma. 50.000 vozil, večji je na odseku pred Ljubljano, in sicer Domžale– Zadobrova (Ljubljana), kjer doseže tudi 80.000 vozil. Vsakodnevna gneča zato kliče po dodatnem avtocestnem pasu. Na Darsu so pojasnili, da je dodaten pas med Domžalami in Zadobrovo/Ljubljano v načrtovanju. »Tretji pas bomo pridobili z rekonstrukcijo obstoječega odstavnega pasu, zgrajene bodo tudi odstavne niše …), vendar smo aprila prejeli sklep Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da moramo izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ta odločitev MOP je spremenila dinamiko priprave projektne dokumentacije.« Trajanje postopka presoje do izdaje okoljevarstvenega soglasja je težko natančneje opredeliti, okvirno pa so na Darsu izračunali, da bo trajal devet mesecev. »Trajanje postopka presoje je odvisno od zahtevnosti posega, pripomb mnenjadajalcev in morebitne vključitve stranskih udeležencev v postopek presoje. Po naših izkušnjah postopki presoje lahko trajajo od nekaj mesecev do nekaj let.« Presoja pa naj bi bila potrebna zaradi morebitnega vpliva na Foto: Črtomir Goznik Na avtocesti in avtocestnih priključkih skorajda ne mine dan, da promet ne bi bil oviran zaradi prometne nesreče. zdravje in premoženje ljudi zaradi obremenjenosti s hrupom ter zaradi posegov na vodna in priobalna zemljišča voda 1. in 2. reda, na poplavna območja in v bližino podeljenih vodnih pravic. Ko bodo na Darsu prejeli soglasje, predvidoma torej prihodnje leto, bodo dela na štajerski avtocestni vpadnici na ljubljanski obroč, to je med Domžalami in Zadobrovo / Ljubljano, potekala predvidoma dve gradbeni sezoni. Prepoved prehitevanja izboljšala pretočnost Za boljšo pretočnost vozil na avtocesti proti Ljubljani pa je že od lani v veljavi prepoved prehitevanja za tovorna vozila med 6. in 18. uro. Na Darsu so uveljavitev ukrepa takrat utemeljili z napovedmi, da bo ukrep voznikom prinesel večjo pretočnost in varnost prometa, reševalni pas, lažje izločanje ostalih vozil z avtoceste, manj živčnosti in večjo pretočnost delovnih zapor. »Na podlagi spremljanja prometa lahko za zdaj temu v veliki večini tudi pritrdimo. Ob tem opažamo, da prepoved prehitevanja tovornih vozil tudi nima pomembnega vpliva na promet na desnem (voznem) pasu, še zlasti ne ob upoštevanju predpisane varnostne razdalje. Je pa dejstvo, da tudi nekatera osebna vozila (s počitniško prikolico ali brez nje) prehitevajo z (veliko) manjšo hitrostjo od predpisane, kar lahko nekoliko upočasni promet. Vendar večinoma ne tako, kot če bi prehitevali težki tovornjaki.« Tudi na Policiji pritrjujejo ugotovitvam Darsa, da se je s prepovedjo prehitevanja za tovorna vozila izboljšala pretočnost, morebitnega izboljšanja ali poslabšanja prometne varnosti zaradi zgoščenosti tovornih vozil na desnem voznem pasu pa niso komentirali. V Darsu pa k povedanemu dodajajo: »Pomembno je, da vozimo po predpisih, varno in strpno do drugih sovoznikov oz. soudeležencev v prometu, saj vsaka, tudi manjša nesreča lahko povzroči veliko večje zastoje kot pa prehitevanje počasnejšega vozila.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo 8 stran 8 petek z 4. novembra 2022 Kidričevo z Talum zmanjšal porabo elektrike Kidričevo z NGEN investiral 16 milijonov evrov Za 220.000 gospodinjstev Postavili novo serijo baterijskih hranilnikov Talumova elektroliza, ki je zelo velik potrošnik električne energije, od začetka oktobra deluje le še na deset odstotkih zmogljivosti. V podjetju so poudarili, da so z zmanjševanjem proizvodnje primarnega aluminija dali pomemben prispevek slovenskemu elektro energetskemu sistemu. Foto: ČG V Talumu obžalujejo, da so bili prisiljeni v zmanjševanje elektrolize, saj so se v svetovnem merilu uvrščali med deset odstotkov najboljših proizvajalcev z najmanjšo porabo električne energije na tono proizvedenega aluminija. „Z organsko transformacijo smo porabo električne energije v zadnjih petih letih s 1.200 GWh zmanjšali na 175 GWh. Glede na dostopne podatke o povprečni porabi slovenskih gospodinjstev smo z zmanjšanjem naše porabe električne energije preskrbeli 220.000 slovenskih gospodinjstev. Talum torej ni problem in je velik del rešitve za reševanje kriznih slovenskih energetskih razmer prispeval kar sam. To je večinoma neupravičeno prezrto dejstvo,“ je jasen predsednik uprave Marko Drobnič. „Proizvodnjo aluminija smo bili primorani zmanjševati ne glede na dejstvo, da poraba aluminija na letni ravni raste med 5 in 7 odstotki ter da vsi v svetu, z izjemo Evrope, njegovo proizvodnjo intenzivno povečujejo. In to celo z dva- do trikrat slabšim ogljičnim odtisom, kot je naš. V zadnjem letu dni smo v Evropi izgubili 1,3 milijona ton proizvodnje primarnega aluminija. Študije European Aluminium kažejo, da naj bi se letna poraba aluminija v Evropi z današnjih 14 milijonov ton do leta 2050 povečala na 21 milijonov ton, predvsem zaradi večjih potreb v zeleni elektro mobilnosti, električnih omrežjih in uporabi sončne energije. Aluminij je tudi izjemno pomemben material v pakirni, prehrambni in farmacevtski industriji, vojaških in obrambnih aplikacijah, komunikacijskih sistemih, v letalstvu in satelitih,“ je še dodal Drobnič. MZ Podjetje NGEN, ki ima sedež na Gorenjskem, je v Talumovi industrijski coni postavilo že drugi Teslin hranilnik električne energije. Investitorji so Roman Bernard, Boštjan Bandelj in Damian Merlak, ki je sicer obogatel s kriptovalutami, denar pa sedaj vlaga v različne projekte, med drugim v turizem in energetiko. Naloga hranilnikov je shranjevanje viškov električne energije in oddaja v omrežje, ko je potreba po elektriki večja. „V oba hranilnika v Kidričevem je moč shraniti 120 MWh električne energije, kar za 24 ur omogoča preskrbo za 250.000 gospodinjstev. V konici smo z baterijami za čas dveh ur sposobni zmanjšati konično porabo celotne države za štiri odstotke. Smo pomemben partner Elesa, brez naših hranilnikov bi verjetno imeli v državi že težave. To je velika stvar za Slovenijo, za našo prihodnost pa majhna. Brez hranilnikov sončnih elektrarn v prihodnje ne bo, ker je treba viške, ki se pridelajo čez dan, shraniti za potrošnjo v večernem in nočnem času, ko solarna elektrarna ne proizvaja. Ti sistemi rešujejo evropsko energetsko omrežje,“ je pojasnil Roman Bernard. Dodal je, da so njihove rešitve zanimive tudi za tuje trge, zato že odpirajo podjetja v državah po Evropi. Shranjevanje bi lahko bilo pri regulaciji ključno Da je shranjevanje energije v proizvodnji iz obnovljivih virov ključno, je potrdil tudi Boštjan Bandelj, ki je v partnerstvo z Merlakom in Bernardom vstopil pri drugem hranilniku. „NGEN je eden izmed vodilnih igralcev na globalnem Foto: MZ V družbi NGEN so prepričani, da bodo hranilniki v prihodnje eden ključnih stebrov oskrbe z električno energijo v Sloveniji, Evropi in svetu. Lastniki podjetja so (z leve): Damian Merlak, Roman Bernard in Boštjan Bandelj, vsak eno tretjino. trgu pri razvoju teh sistemov, za vodenje velikih, srednjih in manjših baterij ter izravnavanje nestabilnosti v elektroenergetskem sistemu. Če se želimo izpreči odvisnosti od uvoza električne energije in fosilnih virov, je treba razvoj in proi- zvodnjo iz obnovljivih virov močno pospešiti. Rešitve, ki jih razvija in ponuja NGEN, bodo ključne v razvoju elektroenergetskega sistema ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in globalno. Ocenjujem, da je NGEN pod Bernardovim Hranilniki za stabilnost oskrbe Ker proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov (voda, veter, sonce) ni stalna in je odvisna od vremena, so za premostitev proizvodnih lukenj potrebni sistemi za shranjevanje. Baterijski hranilniki so se za to področje glede na izkušnje podjetja NGEN izkazali za zelo učinkovite in zanesljive. Pomembno vlogo lahko prevzamejo tudi pri zagotavljanju stabilnosti celotnega evropskega elektroenergetskega sistema. Ormož z Odprli 2,4-milijonsko pridobitev Razširjena cona skoraj polna V Ormožu so slovesno odprli razširjeno ekonomsko poslovno cono, s čimer so zagotovili prostorske pogoje za razvoj gospodarske dejavnosti na dodatnih 10 hektarjih površin. MALE BATERIJE ZA VSA GOSPODINJSTVA Foto: MH Nova cona je zelo pomembna za (nadaljnji) gospodarski razvoj občine. V okviru investicije so zgradili vso potrebno infrastrukturo in priključke – dve novi cesti in rekonstruirali dve obstoječi cesti, dva nova mostova, meteorno in fekalno kanalizacijo, površine za pešce in kolesarje, javno razsvetljavo, transformatorsko postajo ter dogradili vodovodno omrežje. Po besedah ormoškega župana Danijela Vrbnjaka je lahko ta investicija primer dobre prakse za celotno Slovenijo, saj jim jo je v razmeroma kratkem času uspelo pripeljati od začetka do konca. Leta 2019 so pristopili k projektiranju, pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj in iskanju sredstev, lani avgusta so stekla dela, ki so jih leto zatem končali. V nadaljevanju je še poudaril, da je večina cone že zapolnjena. Že v fazi gradnje so prodali 55.000 kvadratnih metrov zemljišč ter pripeljali 17 novih investitorjev, za zadnji hektar pa potekajo dogovori še z dvema resnima vlagateljema. Tako že razmišljajo o njeni širitvi, je še dodal ter se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri uspešni izvedbi. Borut Megla iz direktorata za regionalni razvoj pri gospodarskem ministrstvu pa je med drugim dejal, da verjame v nadaljnje uspešno sodelovanje. Občina namreč želi zgraditi tehnološki park in samooskrbno zeleno cono na degradiranem območju glinokopa. Dela, ki so skupno stala okoli 2,45 milijona evrov, so bila sofinacirana iz evropskih kohezijskih sredstev v višini 1,97 milijona evrov. MH www.mojabaterija.si vodstvom odlično pozicioniran in ima potencial, da postane v prihodnosti najbolj prepoznavno slovensko podjetje na svetu. Nedvomno je prihodnost v velikih baterijskih hranilnikih industrijskih razsežnosti, pa tudi mikro hranilnikih na nivoju gospodinjstev.“ Damian Merlak, ki je v poslu z baterijskimi hranilniki že od začetka (2019), je dejal, da se je zanj odločil zaradi razvoja, napredka in koriščenja zelenih energij. „To me privlači poleg same investicije, kot posla.“ Povedal je še, da hranilnike koristi tudi sam in mu v hiši omogočajo skoraj 100-odstotno samooskrbo z električno energijo. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo petek z 4. novembra 2022 9 Podravje z Kljub samooskrbi uvozili še za 12 milijonov evrov vina Vinogradnikom preti tudi do 6.500 evrov globe Vinogradniki, ki obdelujejo 10 arov vinograda, to je okrog 600 trsov, imajo do 20. novembra čas, da prijavijo letošnji pridelek na upravni enoti. Zagrožena globa za pozabljive lastnike vinogradov je od 650 pa vse do 6.500 evrov. Lastnikom vinogradov do 10 arov količin ni treba javljati upravni enoti, razen če ga tržijo. 95 % vinogradnikov z manj kot hektarjem vinograda Po podatkih kmetijskega ministrstva kar 45 % vinogradnikov obdeluje manj kot 10 arov vinogradov, skupno pa pridelajo okrog 20 % Uvoz in izvoz v 1.000 litrih in € Uvoz Izvoz Zakonodaja ni nova, je poudaril Matej Rebernišek s KGZ Ptuj: »Res pa je, da še vedno veliko vinogradnikov pozabi na te določbe. Običajno upravna enota pozove lastnike vinogradov, ti nato podajo podatke in se tako izognejo plačilu glob, seveda pa je veliko nejevolje na terenu oz. predvsem pomislekov, zakaj morajo količine pridelka sporočati, čeprav ga uporabljajo le zase.« Zagrožena kazen nikakor ni majhna. v 1000 litrih v 1000 € v 1000 litrih v 1000 € 2018 6.806 15.437 10.945 13.982 2019 5.329 16.058 9.745 12.624 2020 9.555 16.536 8.686 12.313 Vir: MKGP, SURS vina. »Ocenjujemo, da se v Sloveniji letno pridela med 80 in 90 milijonov litrov vina, pri čemer ga je 20 % za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana,« so pojasnili. Največji pridelovalci vina so na Primorskem, na vinorodnem okolišu Goriška brda, kjer so se v zadnjih letih naredili največji premiki za zmanjšanje razdrobljenosti vinogradov. In sicer v tem okolišu 64 % pridelovalcev obdeluje več kot en hektar vinogradov, 17 % pa jih obdeluje več kot pet hektarjev vinogradov. Na drugi strani Štajerska Slovenija sodi med območja, kjer je velikostna struktura najbolj razdrobljena in kjer 90 % pridelovalcev obdeluje manj kot hektar vinogradov. Ne le razdrobljenost, velika težava slovenskega vinogradništva je tudi starost vinogradov. Letno se obnovi ali na novo zasadi v povprečju dobrih 300 ha vinogradov, kar ne sledi razvoju trte, ocenjujejo na ministrstvu. Posledično se slabša starostna struktura vinogradov: 12 % vinogradov je starejših od 40 let, medtem ko je bilo pred 15 leti takih le 4 %. Največji delež mladih vinogradov (do 25 let) je na Primorskem (70 %), medtem ko jih je v Podravju in Posavju le dobra polovica. Vzroke za neobnovo vinogradov bi lahko iskali tudi v prenizkih Foto: Mojca Vtič Letno vinogradniki obnovijo 300 hektarjev vinogradov, premalo za izrojenost vinogradov. Posledično se je starostna struktura vinogradov v 15 letih poslabšala za osem odstotkov. odkupnih cenah, o čemer smo že pisali, pa tudi o podcenjeni vrednosti vina. Vinogradniki radi poudarjajo, da imamo izredne lege za pridelavo kakovostnega grozdja in posledično vrhunskega vina, ob tem pa tudi zahtevne lege, kjer je potrebnega obilo ročnega dela. Žal se ne eno in ne drugo ne zrcali v cenah. Iz tržnega poročila na strani kmetijskega ministrstva je mogoče razbrati, da je bila povprečna cena namiznega vina v obdobju od julija do konca septembra 1,3 evra za liter, medtem ko je na ravni EU cena znašala 2,8 evra. Starostna struktura vinogradov v Sloveniji Foto: Črtomir Goznik Slovenec v povprečju popije 35,7 litra vina na leto. Starost 0–24 let 25–30 let 31–35 let 35–40 let nad 40 let Površina (ha) – 2004 11.345 (69 %) 2.421 (15 %) 1.371 (8 %) 634 (4 %) 578 (4 %) Površina (ha) – 2018 9.724 (61 %) 1.583 (10 %) 1.277 (8 %) 1.385 (9 %) 1.866 (12 %) Vir: MKGP, RPGV Razdrobljenost pridelave grozdja Velikostni razred < 0,1 ha 0,1–0,5 ha 0,5–1 ha 1–2 ha 2–5 ha > 5 ha Površina vinogradov (ha) 900 (6 %) 2.308 (16 %) 1.191 (8 %) 1.579 (11 %) 2.546 (17 %) 6.303 (43 %) Št. pridelovalcev 12.337 (45 %) 10.764 (40 %) 1.689 (6 %) 1.119 (4 %) 812 (3 %) 448 (2 %) Vir: MKGP, RPGV Uvozili za 12 milijonov evrov vina Na kmetijskem ministrstvu so postregli tudi s podatkom, da je povprečna letna poraba vina pred dvema letoma znašala 35,7 litra na osebo. Kar pomeni, da smo glede na količino pridelanega vina samooskrbni, kljub temu pa ga še uvažamo, in sicer smo leta 2020 uvozili 8,7 milijona litrov vina, zanj odšteli okrog 12 milijonov evrov, izvozili pa okrog 9,5 milijona litrov vina in ga prodali za okrog 16,5 milijona evrov. A pri teh številkah bi morala biti vsaj v ceni bistvena razlika, ki je pa ni, kajti kot so zapisali na kmetijskem ministrstvu: »Uvažamo v glavnem vino brez porekla, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje, izvažamo kakovostno.« Glavni trgi za slovensko vino so: Nemčija, ZDA, Hrvaška, Nizozemska, Bosna in Hercegovina ter v zadnjih letih Češka. Glavne države izvoznice na naš trg so: Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska. Mojca Vtič Podravje z Mačehovski odnos do kmeta slej ko prej privede do kolapsa Srbski scenarij se lahko zgodi tudi nam Prazne trgovske police v Srbiji, kjer bi moralo biti mleko s srbskih kmetij in srbskih mlekarn, je odraz mačehovskega odnosa politike do kmetov, kmetijstva, meni prvi mož Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Lahko podoben scenarij pričakujemo tudi pri nas? Na Balkanu potrošniki živijo posledice mačehovskega odnosa do kmetijstva. Doživljajo kolaps mlekarske industrije zaradi pomanj- kanja surovine – domačega mleka. Vzroki pa so dobro znani: povišani stroški proizvodnje surovega mleka in podražitev krme so privedli Veliko kmetov ostalo brez pomoči za mleko Številni kmetje so po navedbah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ostali brez izjemne izravnalne pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je, kot so spomnili na KGZS, konec septembra izdala odločbe glede izjemne izravnalne pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov. Večje število zahtevkov je bilo, kljub prepričanju, da je do pomoči upravičena vsaka kmetija, ki redi vsaj dve kravi, zavrnjenih.“Gre za manjše kmetije, ki obdelujejo manj kot 10 hektarov njiv in skladno z evropskimi in slovenskimi predpisi dobivajo plačila za t. i. zeleno komponento. Prejeta plačila potrjujejo izvajanje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, zato so vlagatelji upravičeno pričakovali, da izpolnjuje tudi pogoje iz odloka,“ so sklenili. „KGZS je svojim članom nudila pomoč pri vložitvi pravnih sredstev. Prav tako je pozvala resorno ministrstvo, da se na čimprejšnjem skupnem sestanku najdejo rešitve, ki bi omogočile izplačilo pomoči za mleko vsem kmetijam, ki redijo vsaj dve kravi,“ so zapisali na zbornici. do zmanjšane proizvodnje surovega mleka in posledično odkupa, mnogi pa so opustili proizvodnjo mleka tudi zaradi nekajmesečnih plačilnih rokov mlekarn, nizkih odkupnih cen. Kot je za enega od srbskih spletnih portalov dejal kmet z juga Srbije: »Kmetijstvo vse bolj ugaša, kajti gorivo je drago, cena mleka nizka in nerazumljivo je, da je treba za liter nafte dati pet litrov mleka.« Petrovič, ki je pred imenovanjem za direktorja mlekarske zadruge, spoznaval razmere v kmetijstvu na Balkanu v okviru korporacije Syngenta, kjer je bil zaposlen, dodaja, da je tudi mentaliteta kmetov južneje od Slovenije drugačna. »Živinoreje ne dojemajo kot način življenja, temveč razmišljajo, kako jim bo lažje. Kmetje so pragmatično ugotovili, da poljedelec s 50 hektarji zemlje načeloma bolje živi kot nekdo, ki ima 50 krav molznic in je 365 dni na leto vpet v kmetijstvo. Mnogi so zato prirejo mleka opustili, se lotili poljedelstva.« Le pokrivanje stroškov mladim ni dovolj Podcenjevanje kmetijstva – zgodba, ki je znana tudi slovenskim kmetom. Cena mleka se je vendarle tudi pri nas popravila, še vedno sicer zaostaja za evropskim povprečjem, vendar manj kot v preteklosti. »Medtem ko smo še pred letom zaostajali tudi do 15 % v ceni, je sedaj ta razhod nekajodstoten. Mleko dobiva na svoji ceni, tudi dočakali smo, da je liter mleka dražji od cene vode v trgovini.« Kljub temu da je povprečna cena v avgustu znašala 50,3 centa, pa še vedno ni mogoče reči, da ta cena pokriva vse naraščajoče stroške ter stroške dela. »Cena v tem trenutku prihaja na korektni nivo, ki ima v uvidu pokrivanje stroškov ter delno tudi kritje stroškov za vloženo delo, čeprav če bi delo, ki lahko predstavlja tudi do 400 ur mesečno, pošteno ovrednotili s povprečno urno postavko zaposlenega, še vedno ni v celoti Foto: Mojca Vtič Povprečna odkupna cena mleka je v avgustu presegla 50 centov. poplačano.« Ob tem je Petrovič izpostavil, da se v in o kmetijstvu vse preveč govori le o pokrivanju proizvodnih stroškov. »Tudi delavec ne hodi v službo le zato, da pokrije stroške goriva. Kmetijstvo je gospodarska panoga in vsiljevanje logike, da je pokritje stroškov dovolj, je pri mlajši generaciji premalo, še posebej ob zavedanju, da živinoreja zahteva človeka 365 dni v letu, 24 ur v pripravljenosti. Kmetijstvo je težka panoga in enkrat bo to treba kmetom tudi priznati.« Mlečna veriga in oskrba z mlekom za zdaj v Sloveniji ostaja trdna, meni Petrovič, ni pa samoumevna, dodaja. Mlekarska zadruga Ptuj, kot največji zadružni odkupovalec z več kot 80 milijoni litrov mleka letno, tako ostaja strateški partner slovenskih mlekarn, na drugi strani pa si pušča odprta vrata za izvoz. »Mleko je kakovostno, smo blizu Balkana, tako da ga do Beograda lahko pripeljemo. Če bo trg pripravljen plačati korektno ceno v regiji, ga bomo prodali tja, kjer bomo zanj največ prejeli,« je iskreno sklenil Janko Petrovič. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Turizem 10 stran 10 petek z 4. novembra 2022 Slovenija z Med navdihujočimi destinacijami sveta Podravje z Obiskanost planinskih domov ni primerljiva z visokogorjem Kolesarjenje in kulinarika Obiskovalce včasih preštejejo na prste ene roke National Geographic je na seznam Best of the world 2023 prvič uvrstil tudi Slovenijo, in sicer zaradi naravnih lepot naše dežele na sončni strani Alp. Foto: Pixabay Med najbolj navdihujoče destinacije sveta se je Slovenija uvrstila zlasti na račun gastronomske kolesarske poti, ki vodi tudi skozi Ptuj. Seznam 25 »najbolj neverjetnih destinacij in skupnosti, ki bodo navdihnile vaše naslednje potovanje«, je oblikovala mednarodna ekipa urednikov tiskanih in spletnih izdaj National Geographic Traveler. Po besedah glavne urednice revije so tokrat dali prednost »manj znanim biserom, ki pa niso nič manj navdihujoči kot bolj poznani, a tudi turistično bolj obremenjeni kraji«. »Slovenija se je na seznamu znašla kot ena od osmih, v kategoriji narava pa ena od treh evropskih destinacij; priporočajo jo zahtevnejšim gostom, ki iščejo edinstvena doživetja v neokrnjeni naravi. Kot glavni razlog za uvrstitev na seznam National Geographic navaja, da je Slovenija že vrsto let vodilna destinacija na področju trajnostnega turizma, ki v zadnjem obdobju razvija gastronomske kolesarske poti. Slovenia Green Gourmet Route je 11-dnevna kolesarska tura s približno 450 kilometri poti z gurmanskimi postanki. Večinoma je speljana po stranskih poteh, ki vodijo iz Ljubljane do Goriških brd, Vipavske doline in Krasa ter nazaj preko prestolnice proti Sevnici, Podčetrtku, Ptuju in Mariboru. Senka Dreu Planinska zveza Slovenije je ocenila, da je bila letošnja poletna sezona v visokogorju izjemna, medtem ko sredogorje ni beležilo presežkov. Upravitelj planinskega doma na Boču, najvišjem vrhu na tem območju, Oliver Čobec, je s sezono zadovoljen, Katarina Fric iz Rudijevega doma na Donački gori pravi, da je bila sezona slabša od lanske. Do konca septembra 2022 je bilo v planinskih kočah 120.000 nočitev, kar je primerljivo oz. celo za odtenek več od sicer rekordnega leta 2019. »Največ nočitev je bilo v Julijskih Alpah, še posebno v planinskih kočah na širšem območju Triglava. Nasploh je delež nočitev tujcev v planinskih kočah v Sloveniji že presegel polovico, v letu 2022 je bilo to kar 58 %,« je povedal Dušan Prašnikar iz Planinske zvezePrenočišča nudita tudi Rudijev dom pod 884 metrov visoko Donačko goro in Planinski dom na Boču, na planoti pod vrhom, ki meri 978 metrov. Oba domova razpolagata s posameznimi sobami ter skupnimi ležišči, nočitve pohodnikov pa so redke. »Smo prenizko, da bi tukaj pohodniki koristili prenočišča, prav tako nismo ravno zanimiva izhodiščna točka. Od nas pohodniki običajno nadaljujejo pot le proti Boču ali Ptujski Gori,« je povedala Fričeva. Glede obiska samega doma pa je dejala, da je ta slabši kot prejšnja leta, saj je bilo predvsem manj obiskovalcev iz drugih slovenskih regij. »Večkdo, ki je koristil turistične bone v Podčetrtku ali Rogaški Slatini, se je podal tudi na Donačko, po preteku bonov je obisk v obeh turističnih destinacijah upadel, posledično tudi obiskanost vrha.« Foto: Črtomir Goznik Dom pod Bočem postaja zanimiv tudi za zaključene družbe Kljub temu pa vrh Donačke gore še vedno privablja številne pohodnike. Bolj zadovoljen z obiskom je Oliver Čobec, upravitelj doma na Boču in lastnik turistične agencije, ki pa poudarja, da se vodenja planinskega doma ne da primerjati z vodenjem gostinskega lokala. »V lokalu je načeloma dnevni obisk zagotovljen, v planinskem domu je število gostov povsem odvisno od vremena in drugih dejavnikov.« Večino obiskovalcev beležijo v nedeljo (okrog 70 %), ostalo v soboto in med tednom. »Se pa zaradi naše obnove in ponudbe konstantno dviga obisk,« je dodal Čobec. V vsega letu dni, odkar je prevzel vodenje doma, je v sodelovanju s PD Poljčane energetsko obnovil dom, namestil sončne celice, prešel na ogrevanje s toplotno črpalko ter preuredil restavracijo in teraso. »Načrtujemo še ureditev prostora za živali.« Obisk planinskih domov na Donački gori in Boču morda res ni tako množičen, kot je obisk vrhov omenjenih hribov, kljub temu pa bosta domova lačne, žejne ali premražene pohodnike pozdravljala tudi v zimskem času. Na Donački gori ob koncih tedna ter ob praznikih, na Boču od srede do nedelje. Mojca Vtič Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 Igrala so šele začetek Nastaja Arheološki park Poetovio Že več kot 11 let je Ptuj brez svojega arheološkega muzeja. S projektom ArcheoDanube pa bo mesto naredilo korak naprej pri predstavitvi arheološke mestne dediščine, saj bo vzpostavilo t. i. Arheološki park Ptuj. O projektu ArcheoDanube Ptuj je vodilni partner mednarodnega projekta ArcheoDanube, v katerem sodeluje 15 partnerjev. Zaključen bo 31. decembra letos. Celoten proračun projekta je 2.157.000 evrov, od tega je 85 % evropskih sredstev, MO Ptuj pa bo primaknila 264.200 evrov. Foto: Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Kopijo oltarja, posvečenega Liberu in Liberi v sklopu Arheološkega parka Poetovio, so postavili za cerkvijo sv. Jurija, v bližino, kjer so ga odkrili. ljem enotne produktne znamke Arheološki park (AP) Poetovio komunikacijsko in vsebinsko povezati lokacijsko razpršene arheološke ostaline. Izdelan je zemljevid s prikazom ponudbe AP Poetovio, ki bo obiskovalce popeljal na edinstveno in poučno kulturno turistično doživetje,“ so o projektu ArcheoDanube, v katerem sodelujejo še Pokrajinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za turizem in ZRS Bistra, povedali v MO Ptuj. MG Študent računalništva, ki blesti v pisanju esejev Svarun Čelan, bivši dijak ptujske Elektro in računalniške šole, je danes že študent prvega letnika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor. Področje računalništva ga veseli že od nekdaj. Ob vpisu na fakulteto je še posebej izstopal njegov izjemni uspeh na poklicni maturi, saj je dosegel vse možne točke in tako postal diamantni maturant. Kot je bilo slišati ob odprtju igral, igra ni prestiž, temveč je nuja. Že lani je občina na Ptujski Gori postavila zip line, letos je športni park obogatila z otroškimi igrali. Za slednja je odštela 27.500 evrov, še 6.000 evrov je stala ureditev podlage, skupaj torej 34.000 evrov. Še zajetnejši del investicij v okviru športnega parka je predviden prihodnje leto. Na proračunski postavki za ureditev športnega parka ima občina rezerviranih 150.000 evrov. »Zunanje kegljišče je bilo pred leti prostovoljno urejeno, sedaj je čas, da ga primerno uredijo. Občina čaka na gradbeno dovoljenje, ki ga bomo predvidoma prejeli še letos,« je dejala županja Darinka Fakin. Občina namreč načrtuje izgradnjo pokritega kegljišča na vrvico ter prostorov za Rdeči križ Ptujska Gora, v kleti objekta pa je predviden prostor za športno opremo in rekvizite. »Načrtujemo tudi izgradnjo postajališča za avtodome in obnovo zunanjega športnega igrišča ter javne razsvetljave.« Dolgoročna želja ali namera je, da bi na območju športnega parka zgradili tudi adrenalinski park, vendar pa je izvedba odvisna od prihodnjega vodstva občine in možnosti za pridobitev dodatnih sredstev iz razpisov, je še dodala Fakinova. Investicije v športnem parku pozdravlja tudi predsednik Športnega društva Ptujska Gora Bogdan Vinkler, ki si želi, da bi igrala in igrišča pritegnila mlade (ter njihove starše) bolj kot elektronske napravice. Mojca Vtič Slovenija z Projekt Slovenija kvačka Uspel svetovni rekord Od marca 2021 do oktobra 2022 je 211 kvačkaric in en kvačkar kvačkalo občinske grbe in druge motive. Foto: osebni arhiv Svarun Čelan na sprejemu pri predsedniku države Že kot dijak je bil vedno pripravljen pomagati, vse od svoje polnoletnosti pa se udeležuje tudi krvodajalskih akacij. Njegovi učitelji so že zelo zgodaj opazili, da je izjemen praktik in teoretik hkrati, kar je izjemna redkost. Strokovno področje računalništva je namreč uspešno povezoval s humanizmom. To dokazujejo njegovi odlično spisani eseji, s katerimi je na tekmovanjih iz slovenščine dosegal vrhunske rezultate. V treh letih je na Cankarjevem priznanju prejel po tri bronasta, srebrna in zlata priznanja. V četrtem letniku je bil celo najboljši v državi, njegov sestavek pa so objavili v strokovni reviji Slovenščina v šoli. Kljub uspehom na področju slovenskega jezika se je odločil za študij računalništva, zanima ga predvsem področje umetne inteligence. Estera Korošec Ptuj z Olgičarji na obisku pri ptujskih policistih »V zaporniški celici ni prijetno ...« Učenci prve triade Osnovne šole Olge Meglič Ptuj so tik pred jesenskimi počitnicami obiskali Policijsko postajo Ptuj. Najprej jih je sprejel komandir Aleksander Lubej, ki jim je na kratko predstavil delo in organiziranost ptujske policijske postaje. Sledil je ogled prostorov in vsi so strinjali, da v zaporniški celici ni prav nič prijetno. Ogledali so si tudi policijsko opremo in preizkusili policijske lisice. Učenci so spoznali še policijska službena psa in konja. Marsikdo niti ni vedel, da imajo policisti tudi konje, saj jih na Ptuju ne Na Ptujski Gori so tik pred krompirjevimi počitnicami odprli otroška igrala, ki so jih učenci POŠ Ptujska Gora in tudi mlajši nadobudneži nemudoma preizkusili. A otroška igrala naj bi bila šele začetek urejanja prostora pod gasilskim domom in domom krajanov Ptujska Gora. Otroci so se po prerezu otvoritvenega traku brez zadržkov zapodili na nova igrala. Ptuj z Diamantni maturant Svarun Čelan pri predsedniku države V lanskem šolskem letu je bil Svarun edini diamantni maturant Elektro in računalniške šole. Zato je bil povabljen na tradicionalni slavnostni sprejem k predsedniku države Borutu Pahorju in šolskemu ministru Igorju Papiču. »Izjemno sem bil počaščen, da sem se lahko skupaj z mojo družino udeležil tako svečanega dogodka. To je prav gotovo eden izmed trenutkov, ki mi bo ostal v spominu za vse življenje. Nanj me bo spominjala tudi protokolarna zlata sovica, ki sem jo postavil na vidnejše mesto v svojem domu,« je povedal Svarun, ki si je dobro zapomnil tudi besede predsednika države Pahorja: »Prosim vas, da po svoji najboljši vesti storite vse za to, da ne boste samo najboljši učenci, ampak tudi najboljši ljudje.« In to bo v prihodnje tudi eno izmed vodil mladega študenta računalništva. 11 Majšperk z Odprtje igral na Ptujski Gori Ptuj z Mednarodni projekt ArcheoDanube lednje: Mestna tržnica Ptuj (kopija oltarja, posvečenega Liberu in Liberi), Sončni park Ptuj (kopija reliefa z upodobitvijo boga Sol) in desni breg, most za pešce čez reko Dravo (kopija gradbenega napisa cesarja Hadrijana). Novo produktno znamko Arheološki park Poetovio bodo javnosti predstavili v okviru zaključne konference projekta ArcheoDanube. „V sklopu omenjenega projekta želi Ptuj ustrezno prezentirati in interpretirati rimskodobno arheološko dediščino na Ptuju različnim ciljnim skupinam. Poleg predstavitve želimo tudi ozaveščati lokalno prebivalstvo o pomenu te dediščine ter pod okri- stran 11 Ljudje in dogodki petek z 4. novembra 2022 Arheološki park (AP) Poetovio bo predstavljal dediščino največje rimske naselbine na slovenskih tleh. Sestavni del projekta je umestitev treh premičnih kopij rimskodobnih spomenikov na območje starega mestnega jedra Ptuja, ki bodo označene s QR-kodo s povezavo na spletno podstran Arheološki park Poetovio, s čimer želijo obiskovalce povabiti na ogled razpršene in izjemno bogate rimskodobne dediščine. V prejšnjem tednu so že postavili prvo od treh kopij arheoloških spomenikov, najdenih na Ptuju. Sicer pa so lokacije umestitve kopij rimskodobnih spomenikov nas- COLOR CMYK moremo srečati, zato je bilo veselje ob tem še toliko večje. Policist konjenik jim je z veseljem pojasnil, kako, kdaj in zakaj jih uporabljajo. Dogodek je organizirala policistka Tamara Toš, ki jih sicer tradicionalno obišče ob začetku šolskega leta. Sodelovanje policistov in osnovne šole namreč prinaša pozitivne rezultate za policijo, šolo, učence, učitelje in skupnost. Estera Korošec Foto: SD Večina županov, tako kot trnovski, je odkupila kvačkani grb svoje občine. Osnovna želja vodje projekta Slovenija kvačka Jadranke Smiljič iz Slovenj Gradca je bila povezati kvačkarice Slovenije in s prejo izdelati vseh 212 občinskih grbov. Ker pa jim pri knjigi rekordov postavljanja rekorda s kvačkanjem 212 slovenskih grbov niso odobrili, so se znašli drugače. »Prijavili smo novi naslov akcije, in sicer Največja zbirka kvačkanih izdelkov. Naše kvačkarice smo pozvali, da po lastni presoji dodajo nove izdelke. Bile so zelo pridne, dobili smo jih več kot tisoč. Mnogi so še veliko večji od grbov, med njimi so razni logotipi podjetij, Slovenije ob 30-letnici osamosvojitve, Guinnessovega rekorda, ena od kvačkaric je izdelala celo zastavo ‚korone‘. Rdeča nit pri vseh izdelkih je ostala C2C tehnika kvačkanja, ki je zelo kreativna in je kot neke vrste slikanje s kvačko,« razlaga Smiljičeva. Ker lahko izvirno priznanje za dosego rekorda prejme le ena fizična ali pravna oseba, bo to zavod Ustvarjalno srce, kvačkarice in kvačkar pa bodo prejeli potrdila o sodelovanju. Med trajanjem projekta so bile slovenske občine pozvane, da kvačkane grbe odkupijo in organizatorjem projekta v zameno namenijo nekaj sredstev za pokritje stroškov. 41 občin svojega grba še ni odkupilo, med njimi je občina Kidričevo, ki je prispevala donacijo. SD Opravičilo Foto: OŠ Olge Meglič Učenci in učenke OŠ Olge Meglič Ptuj so spoznali policijskega konja. V sestavku z naslovom SLS ostal brez štirih kandidatov za svetnike, objavljenem 28. 10., smo napačno navedli, da županskega kandidata Boruta Kolarja podpirata svetnika Silvo Sok in Miran Černesl. Pravilno se glasi, da Miran Černesl podpira županskega kandidata Janka Ranfla. Za nehoteno napako se prizadetim opravičujemo. Uredništvo Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 4. novembra 2022 Ptuj z Pokopališča –avtentično mesto spomina Gorišnica z Sanacije divjega odlagališča v Gajevcih ni na vidiku Počastili spomin na umrle Občinski inšpektorji niso odgovorni, državni nimajo časa Osrednja spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v MO Ptuj je potekala v Parku spominov na Ptuju. Spomnili so se vseh, ki so pokopani na tem pokopališču in ki so gradili naše mesto. Foto: Črtomir Goznik Ob dnevu spomina je v Parku spominov na Ptuju potekala osrednja komemorativna slovesnost v MO Ptuj. Sodelovali so praporščaki domoljubnih in veteranskih organizacij. Delegacije so položile vence na spominska obeležja. Slavnostna govorka je bila Marija Hernja Masten, častna občanka MO Ptuj. »Slovenci ta dan obeležimo v mirnem, nekoliko otožnem, intimnem družinskem okolju. Na ta dan se spomnimo vseh tistih, ki so jih doletele najrazličnejše usode,“ je povedala. Ne smemo pa pozabiti, da je Slovenija posejana z grobišči žrtev povojnih in izvensodnih pobojev, tega brezumnega maščevalnega dejanja zmagovalcev, ki pušča madež tudi v naši zgodovini. Dostojanstvo in pieteta do njih in splošna človeška pravica do svojega groba, kjer bi tudi njihovi svojci imeli moč izraziti svoje žalovanje in spomin, velevata, da morajo tudi ti imeti dostojno urejeno spominsko obeležje. Prostor starega mestnega pokopališča je danes Park spominov, ki ga Ptujčani cenijo in se spominjajo svojih prednikov. Verski obred spomina na mrtve in molitev je vodil p. Andrej Feguš, ki je tudi blagoslovil grobove. „Če bomo našim dragim rajnim dali to dostojanstvo, da so ljudje, živi, četudi jih naše oko ne vidi, bomo spoštovanju do svojega bližnjega mnogo dodali,“ je poudaril. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj in učenci OŠ Olge Meglič. MG Ptuj z 30 let samostojne Slovenije V Gorišnici že nekaj časa v oči bode divje odlagališče, ki je samo nekaj sto metrov zračne linije od občinske zgradbe. Gre za območje pod mostom, ki povezuje naselji Gorišnica in Gajevci, kjer že dolgo ležijo in se večajo kupi gradbenih in drugih odpadkov. Lokacija je nekoliko skrita pred očmi javnosti, do tja pa vodi makadamska cesta. Naključni mimoidoči in sprehajalci so nad videnim resnično lahko zgroženi – veliko je gradbenih odpadkov, pa tudi salonitne plošče, plastika, polne vreče različnih smeti, svinjske kože, celo kad in in wc školjka sta se znašli tam. Po velikosti odpadkov je jasno, da so jih ljudje tja pripeljali z vozili oz. prikolicami. Glede na to je skoraj neverjetno, da jih ves čas doslej še nihče ni videl ... Odpadke pa nepridipravi očitno tudi dobro pregledajo, saj načeloma inšpektorji na takih divjih odlagališčih le redko najdejo ostanke kakšnih položnic ali drugih papirjev z imeni in priimki. Kršitelje, ki bi morali očistiti divje odlagališče, je zato zelo težko oz. skoraj nemogoče odkriti. Glede na to, da za odlagališče skoraj nikoli ne odgovarja dejanski povzročitelj, je zanj odgovoren lastnik zemljišča. V konkretnem primeru je to Družba za avtoceste RS (DARS) oziroma država. Na občini Gorišnica so pojasnili, da so o problematiki divjega odlagališča obvestili občinsko inšpekcijo SOU v Spodnjem Podravju, ki pa za odlagališča v državni lasti ni pristojna. Drugih možnosti po njihovem mnenju naj ne bi imeli. Zato v vsem tem času tudi niso organizirali čiščenja, prav tako niso postavili opozorilnih tabel, da odlaganje smeti na tem območju ni dovoljeno. Kdo je odgovoren za kaj Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor so pojasnili, da imajo v primeru odvrženih odpadkov v okolju, kjer povzročitelj ni znan, pristojnost za ukrepanje tako inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor kot tudi inšpektorji medobčinskih inšpektoratov. Državna inšpekcija ukrepa, ko so odpadki (komunalni ali ostali) odvrženi ali puščeni na zemljišču v lasti države, v primeru odpadkov na zemljišču v lasti občine pa odstranitev odredi občinska inšpekcija. Stroški odstranjevanja bremenijo lastnika zemljišča. Foto: EK Na divjem odlagališču v občini Gorišnica je vse več smeti. Dejstvo je tudi, da vse do našega poizvedovanja o divjem odlagališču lastnika (torej DARS oz. države) sploh niso obvestili, kaj se dogaja na njihovi parceli. Na DARS so namreč pojasnili, da ne od občine ne od inšpekcijskih služb niso doslej prejeli ničesar. Državni inšpektorat zadeve še sploh ni začel obravnavati Medobčinski inšpektorat, ki je prejel obvestilo o divjem odlagališču v Gorišnici, je v skladu z ve- Medalje za odločno obrambo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj je v sodelovanju z MO Ptuj pripravilo slovesnost, na kateri so podelili spominske medalje. ljavno zakonodajo zadevo pač le predal v obravnavo državnemu inšpektoratu. Za ptujsko-ormoško območje je za to delo pristojna samo ena oseba, ki pa s to prijavo doslej še ni bila seznanjena. Obstaja namreč lista za obravnavo prednostnih zadev, kamor to divje odlagališče ne sodi. Kdaj bo v obravnavi prijava o divjem odlagališču, za zdaj ni znano, vsekakor pa to lahko traja tudi več mesecev. Šele nato bo sledil ogled in izdaja odločbe, ki lastnika obvezuje k sanaciji, katere stroške mora pokriti sam. Estera Korošec Ptuj z Policisti pridržali osumljenca več tatvin 60-letni Hrvat kradel v trafiki, blokih, avtobusni postaji ... Ptujski policisti so minuli teden zaradi utemeljenega suma storitve več tatvin, tudi velikih, ki so se zgodile septembra in oktobra, pridržali 60-letnega državljana Hrvaške. Foto: Črtomir Goznik S podelitve spominskih medalj Prejeli so jih posamezniki, ki so sodelovali v pripravah, razglasitvi, obrambi in vzpostavljanju državne suverenosti v letu 1991 in jim je bil priznan status vojnega veterana po zakonu. Na pročelju gasilskega doma Ptuj pa so odkrili tudi spominsko ploščo „Tajno skladišče orožja“, ki spominja na to, da so v njegovih prostorih hranili orožje za obrambo Ptuja. Foto: Črtomir Goznik Spominska plošča „Tajno skladišče orožja“ na pročelju zgradbe ptujskega gasilskega doma Medalje sta podelila predsednik OZVVS Ptuj Vlado Žgeč in ptujska županja Nuška Gajšek. Čestitala sta prejemnikom, saj brez njih takšne domovine, kot jo imamo danes, ne bi bilo. „Upam, da bodo tudi mlajše generacije videle ta zgled in da bomo tudi mi, mlajši in tisti, ki prihajajo za nami, znali ceniti, kaj ste izborili. Nič nam ni bilo dano, nič ni bilo samoumevnega. Naša domovina je ena in edina, moramo jo znati imeti radi, znati ceniti,“ je ob tej priložnosti poudarila ptujska županja. Na Ptuju je bilo sedem objektov, ki so bili v lasti JLA. Branili so pomembne smeri dostopa v Slovenijo: Zagreb–Gruškovje–Ptuj, Varaždin–Ormož– Ptuj in Čakovec–Ormož–Ptuj, ker bi jih, če jih ne bi obranili, enote JLA izkoristile za zasedbo Slovenije. Na celotnem ozemlju Slovenije so bili obkoljeni tudi vsi vojaški objekti, pa je spomnil predsednik OZVVS Ptuj Vlado Žgeč. Samostojno Slovenijo smo ubranili z orožjem v roki. „Naša odločna reakcija je pomenila to, da so spopadi v Sloveniji trajali samo deset dni,“ je še posebej izpostavil Žgeč. MG Osumljencu so odredili pridržanje in ga privedli k preiskovalni sodnici na Okrožno sodišče na Ptuju. 60-letnik je osumljen tatvine mobilnega telefona na bencinskem servisu v septembru, tatvine iz trafike na Ptuju in tatvine torbice iz vozila na avtobusni postaji konec oktobra. Osumljen je tudi velike tatvine iz poštnih nabiralnikov, v katere je vlomil v stanovanjskem bloku na Ptuju, ter velike tatvine bančne kartice v Mariboru, s katero je opravil več dvigov gotovine na območju Maribora in Ptuja, so še sporočili s Policijske uprave Maribor. Po kazenski zakonodaji se kot velika tatvina opredeli v primerih, če je storilec ukradel stvar na posebno predrzen način, če je ukradel stvar tako, da je vlomil ali vdrl v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali druge zaprte prostore, če je imel pri sebi kakšno orožje ali nevarno orodje, če je kradel ob požaru, povodnji ali podobni naravni nesreči; če je storil tatvino tako, da je izrabil nemoč ali nesrečo drugega. Enako se kaznuje storilec tatvine, če je ukradena stvar Ako je na Lenartovo (6.) lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. Foto: ČG 60-letnika iz Hrvaške, ki je dva meseca kradel po Ptuju in okolici, so končno ujeli in privedli pred preiskovalno sodnico na Ptuju. posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota ali če je ukradena stvar velike vrednosti. Za vse tovrstne tatvine so predvidene zaporne kazni od enega do osmih let Sta Danes bo oblačno in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Pozno popoldne bodo padavine od zahoda postopno slabele. Pihal bo južni veter, ob morju okrepljen jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do 16, ob morju do 19 °C. OPOZORILO: V petek zjutraj, dopoldne in sredi dneva bodo predvsem v zahodni polovici Slovenije možni krajevno močnejši nalivi. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Rokomet Derbi kot izjemna reklama za rokomet Stran 14 Namizni tenis Prve ne pozabiš nikoli ... Stran 14 stran 13 Strelstvo Ormožanke presenetile in zmagale v 1. A-ligi s puško Stran 16 Letalstvo Šegula in Cvetko do naslova državnih prvakov Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. liga Pred derbijem s Krko »delavska« zmaga v Ajdovščini Primorje – Aluminij 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Marinšek (51., z 11 m). PRIMORJE: Boglić, Dobnikar (od 72. Sagitov), Proleta, Demirović, Gulič (od 83. Bončina), Peixoto (od 59. Zavnik), Badžim, Dedić, Valentić, Jermol, Nunić (od 83. Džuzdanović). ALUMINIJ: Banić, Martić, Koblar, Crnčec, Munić (od 64. Jovan), Frešer, Jagić, Brest (od 64. Borovnik), Marinšek (od 79. Ciganović), Katuša (od 88. Baskera), Skiba (od 79. Marković). Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so kot vodilna ekipa lige gostovali v Ajdovščini, kjer jih je pričakalo zahtevno igrišče (za nogometne zelenice nadpovprečno visoka trava, brez namakanja) in visoke temperature. Primorje je sicer ekipa z najslabšim izkupičkom na domačem stadionu, poraz z Aluminijem je bil že peti v tej sezoni, ob tem so še trikrat remizirali. Na prvo zmago še čakajo … »Tekma je bila zaradi vseh okoliščin zahtevna, zato smo bili toliko bolj veseli, da smo jo uspešno odgarali. V primeru Primorja gre res za dobro ekipo z veliko igralci s prvoligaškimi izkušnjami (Nunić, Djermanović, Gulić, Dedić, Badžim, Jermol …), zato me res čudi njihov slab položaj na lestvici,« je dejal kapetan Aluminija Nik Marinšek, ki je v 51. minuti iz enajstmetrovke dosegel edini gol na tekmi (prekršek za najstrožjo kazen je bil storjen nad Brestom). To Rogaška v vlogi prvega zasledovalca Tudi po 14 odigranih krogih je vodstvo na lestvici zadržala ekipa Aluminija, mesto prvega zasledovalca pa je prav tako ohranila ekipa Rogaške. Ta je v derbiju kroga na novomeškem Portovaldu ugnala Krko in nadaljuje serijo neporaženosti, ki sedaj traja že 11 tekem. Vedno bližje vrhu je Ilirija, ki je v seriji petih zaporednih zmag, nazadnje so visoko ugnali Krško v gosteh. Zaradi napovedanih okrepitev se počasi Ilirija – po moči tretji ljubljanski klub, za Olimpijo in Bravom – postavlja v vlogo enega izmed glavnih favoritov za naslov. Pred kratkim je k njim pristopil tudi Žiga Škoflek, nekdanji član Aluminija in nazadnje Mure. Po štirih sušnih krogih je do zmage prišla Nafta in s tem vsaj delno ohranila stik z vrhom tabele. Zanimivo pa je tudi v spodnjem delu lestvice, kjer med šestouvrščenim Rudarjem (tri zaporedne zmage) in zadnjim Brinjem (dve zaporedni zmagi) znaša razlika le sedem točk. REZULTATI 14. KROGA: Primorje – Aluminij 0:1 (0:0); Rudar Velenje – Kety Emmi&Impol Bistrica 2:1 (1:1); 1. SNL: Mura s četrto zmago v vrsti skočila pod vrh 2. SNL, 15. krog: Aluminij – Krka (v petek ob 17.30 v Kidričevem), Kety Emmi&Impol Bistrica – Beltinci Klima Tratnjek (v soboto ob 14.00, v Slovenski Bistrici). lestvici, zato bo šlo za veliki derbi kroga. Dolenjci so odlično začeli sezono, na uvodnih devetih tekmah so kar sedemkrat zmagali. V zadnjem mesecu jim nekoliko pojenjajo moči, na zadnjih petih tekmah so slavili zgolj enkrat (s Krškim), po dvakrat pa remizirali (Primorje, Rudar) in izgubili (Ilirija, Rogaška). »Ne glede na to, da je Krka v nekoliko slabšem nizu, gre za derbi kroga, v katerem kot vodilna ekipa ciljamo na zmago. Igramo pred domačimi navijači, zato smo v majhni prednosti, a treba bo odigrati najboljše, kar znamo. Če bomo igrivi in učinkoviti, potem ni straha. Foto: Črtomir Goznik Celotno sezono delamo za Nogometaši Aluminija derbi kroga s Krko pričakujejo kot vodilna skupni cilj, napredovanje v 1. ekipa lige. ligo, zato si želimo zadržati je že njegov 12. gol v sezoni, s čimer še napredovati, tako jaz osebno kot vodilni položaj. Glede točk se je na vrhu lestvice strelcev izenačil celotna ekipa. Zadovoljen bom le, če enako štejejo zmage na bo na koncu sezone to potrdila še le- derbijih kot na vseh ostalih z Bambo Sussom (Vitanest Bilje). Marinšek je v tej sezoni trenutno stvica,« je dejal Marinšek. tekmah, a ugnati neposredne strelec skoraj polovice zadetkov šutekmece je vedno nekaj marjev (12 od 26). »Zame je to potr- V petek derbi s Krko posebnega,« je dejal kapetan ditev dobrega dela in z dosedanjim Naslednji tekmec moštva iz Kidriučinkom sem seveda zadovoljen. Na Aluminija. čevega bo Krka. Moštvo iz Novega prvo mesto pa postavljam ekipo, še bolj od osebnega dosežka me veseli prvo mesto ekipe na lestvici. Je pa nedvomno slajše, ko zabijam gole in smo vodilni. Zavedam pa se, da nas čaka še ogromno dela, da moram Krka – Rogaška 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Hajrić (7.), 0:2 Gradišar (45.); Beltinci Klima Tratnjek – Fužinar Vzajemci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Cener (42.), 0:2 Maksimović (55.); Jadran Dekani – Triglav Kranj 0:0 (0:0). Rdeči karton: Zonta (38., Jadran); Vitanest Bilje – Brinje Grosuplje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Pucihar (80.). Rdeči karton: Kladar (46., Bilje); Roltek Dob – Nafta 1903 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Feher (21.), 0:2 Haljeta (47.), 1:2 Šipek (76., z 11 m). Rdeči karton: Urh (90., Nafta); Krško – Ilirija 1911 0:4 (0:3); strelci: 0:1 Piskule (1.), 0:2 Poplatnik (36.), 0:3 Djermanović (38.), 0:4 Poplatnik (47.). 1. ALUMINIJ 14 2. ROGAŠKA 14 3. KRKA 14 4. ILIRIJA 1911 14 5. NAFTA 1903 14 6. RUDAR VELENJE 14 7. K. E. BISTRICA 14 8. BELTINCI TRATNJEK 14 9. FUŽINAR VZAJEMCI 14 10. VITANEST BILJE 14 11. KRŠKO 14 12. TRIGLAV KRANJ 14 13. PRIMORJE 14 14. ROLTEK DOB 14 15. JADRAN DEKANI 14 16. B.GROSUPLJE 14 10 9 8 7 7 5 5 5 5 5 4 4 2 3 2 3 2 4 3 5 3 4 4 3 1 1 3 3 7 4 6 3 2 1 3 2 4 5 5 6 8 8 7 7 5 7 6 8 26:10 23:9 22:12 25:9 28:18 20:20 15:16 22:23 23:27 23:34 20:29 11:21 14:21 18:29 11:16 13:20 32 31 27 26 24 19 19 18 16 16 15 15 13 13 12 12 JM JM mesta trenutno zaseda 3. mesto na 15. krog v 1. ligi je bil zaključen šele sredi tedna, ko je Mura na domačem stadionu zaključila prekinjeno tekmo (gosta megla) z Bravom. Junak srečanja je bil Mihael Klepač, ki je s petim golom v sezoni črno-belim prinesel vse tri točke. To je že četrta zaporedna zmaga murašev, kar je njihov najdaljši niz, odkar igrajo v 1. ligi. Najboljša tekma 15. kroga je bila odigrana v Celju, kjer sta se v štajerskem derbiju v odličnem vzdušju ekipi Celja in Maribora razšli z remijem. Približno 2400 gledalcev je videlo šest zadetkov, vse tri za domačine sta zabila nekdanja dolgoletna člana vijoličastih Aljoša Matko in Damjan Vuklišević. Vijoličasti so z zmago prekinili niz treh zaporednih porazov. V nedeljo derbi v Ljudskem vrtu Prav Maribor in Mura bosta odigrala osrednjo tekmo naslednjega kroga, na sporedu je v nedeljo ob 15.00 v Ljudskem vrtu. Vijoličasti so dobili zadnji medsebojni tekmi, a obe na Fazaneriji. Na svojem stadionu jim v tej sezoni nikakor ne gre po načrtih, v tem oziru so najslabša ekipa lige, saj so na sedmih tekmah zbrali mizernih pet točk (zmaga proti Gorici ter remija proti Celju in Taboru). Zadnjo domačo točko so varovanci trenerja Damirja Krznarja osvojili pred dobrim mesecem, zadnjo zmago pa pred dobrimi tremi meseci … Pa še dodaten razlog za skrb v taboru Maribora: od petih tekem, ki so pred prvoligaši do konca jesenskega dela, jih bodo Mariborčani kar štiri odigrali doma … REZULTATI 15. KROGA: Celje – Maribor 3:3 (1:1); strelci: 1:0 Matko (25.), 1:1 Watson (44.), 2:1 Matko (49.), 2:2 Tolić (59.), 2:3 Vipotnik (74.), 3:3 Vuklišević (94.); Domžale – Gorica 5:1 (2:0); strelci: 1:0 Kovačević (40.), 2:0 Repas (44.), 3:0 Repas (47.), 3:1 Iličić (84.), 4:1 Barišić (86.), 5:1 Barišić (88.); CB24 Tabor Sežana – Kalcer Radomlje 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Ouro (16., z 11 m), 1:1 Štravs (80.), 2:1 Ndzengue (95.); Olimpija – Koper 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Rui Pedro (9.), 1:1 Edomwonyi (12.), 2:1 Sešlar (26.). Rdeči karton: Šušnjara (84.; Koper, na klopi); Mura – Bravo 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Klepač (73.). 1. OLIMPIJA 15 2. MURA 15 3. KOPER 15 4. CELJE 15 5. DOMŽALE 15 6. MARIBOR 15 7. BRAVO 15 8. KALCER RADOMLJE 15 9. GORICA 15 10. TABOR SEŽANA 15 12 7 8 7 5 5 5 2 2 2 1 5 2 5 6 3 2 6 5 5 2 3 5 3 4 7 8 7 8 8 27:16 28:19 23:15 23:20 25:19 24:25 16:12 14:28 12:23 11:26 37 26 26 26 21 18 17 12 11 11 Ženska liga REZULTATI 9. KROGA: Ptuj – Olimpija 0:16 (0:6), Cerklje – Radomlje Medex 0:2 (0:1), Ljubljana – Nona Pomurje Beltinci 1:8 (0:5). Tekma Primorje Gaia Naturelle – Krim je bila prestavljena. 1. POMURJE BELTINCI 2. OLIMPIJA 3. LJUBLJANA 4. RADOMLJE MEDEX 5. CERKLJE 6. PRIMORJE GAIA 7. PTUJ 8. KRIM 9 9 9 8 9 7 7 8 9 6 6 5 4 1 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 87:2 27 2 77:9 19 3 39:15 18 2 62:10 16 5 15:35 12 6 4:47 3 6 6:89 3 8 3:86 0 JM Odločila kakovost Omladiča: Rudar Velenje – Kety Emmi&Impol Bistrica 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Havelka (13.), 1:1 Pejović (44.), 2:1 Omladič (80.). RUDAR VELENJE: Biuk, Tubić, Kosić (od 74. Kanceljak), Jovanović (od 62. Spudić), Vošnjak, Kočar, Pejović, Omladič, Martinović (od 56. Baruca), Karabatić, Bošković. Trener: Adnan Zildžović. KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Rozman, Vidmar (od 40. Dvoršak), Klašnja, Bračko, Martinčič, Havelka, Ploj (od 84. V. Panić), Šlamberger, T. M. Panić (od 57. Ferčič), Maher. Trener: Franci Fridl. Po nastopu trenerja Adnana Zildžovića Velenjčani ne poznajo poraza, na štirih tekmah so trikrat zmagali in enkrat remizirali. Odličen motivator je očitno znal pritisniti na prave vzvode, da je zasedba, v kateri ima (po prihodu v 8. krogu) dirigentsko palico v rokah 33-letni Nik Omladič, začela delovati kot dobro naoljen stroj. Proti Bistričanom je odločila prav individualna kakovost nekdanjega reprezentanta, ki je svoji ekipi v končnici zagotovil tri točke. V soboto bodo Bistričani na domačem stadionu gostili ekipo Beltincev. Ena od zanimivosti tekme bo nedvomno trenerski dvoboj prijateljev, Francija Fridla in Damjana Gajserja. Rokomet z Jeruzalem Ormož, liga NLB V Koper po presenečenje Rokometaše Jeruzalema že v petek, 4. novembra, ob 18.00 čaka zahtevno gostovanje na Primorskem, natančneje v Kopru. »Trenutno 11. mesto Kopra na lestvici in le tri osvojene točke nista realna kazalnika. Glede na igralski kader je to zagotovo veliko razočaranje, pred kratkim je po seriji slabih rezultatov tudi prišlo do menjave na koprski trenerski klopi, kjer je iz- kušenega Bojana Čotarja zamenjal kar sam predsednik kluba Nejc Poklar. Koprčani so po zamenjavi v Novem mestu odigrali svojo najboljšo tekmo v sezoni in jo dobili z izidom 26:31. Imajo odlična vratarja Marina Đurico in Roka Jelovčana, ki imata bogate izkušnje tudi iz tujine in sta jo v preteklosti že večkrat zagodla naši ekipi. Avtor vseh začetnih akcij Kopra je izkušeni Andraž Kete, najbolj- Foto: Črtomir Goznik Dekleta ŽNK Ptuj se niso mogla resneje upirati favorizirani ekipi ŽNK Olimpija. ša strelca pa sta Matej Žagar in Tine Poklar. Na desnem krilu blesti povratnik iz tujine Adam Bratkovič, zelo so močni na črti, kjer igrajo Jaka Moljk, Rok Marič, Luka Vujović ter Denis Konjević. Skratka zanimiva ekipa, ki je prvenstvo slabo začela, vendar je pričakovati počasi njen vzpon po lestvici. Seveda si v Ormožu želimo, da najprej odnesemo točke iz Bonifike, nato pa naj sledijo zmage Kopra,« je pred petkovim gostovanjem na Primorskem razmišljal David Bogadi, igralec Jeruzalema na levem krilu. Kljub praznikom so v Ormožu zavzeto trenirali vsak dan. »Na treningu smo največ časa namenili vračanju v obrambo in polprotinapadu oz. hitremu centru. Tu imamo največ preglavic, saj dobimo preveliko število lahkih golov, na drugi strani pa se sami z doseganjem lahkih zadetkov precej mučimo. Če popravimo te naše napake in odigramo obrambo, kot znamo, lahko presenetimo tekmeca v Kopru. Razen poškodovanega Tilna Kosija je ekipa popolna, na posojo k Veliki Nedelji je odšel Matija Pandev, ki pa je v normalnem procesu treninga v Ormožu,« je o gostovanju Jeruzalema na Bonifiki povedal trener Saša Prapotnik. Uroš Krstič COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 Šport 14 petek z 4. novembra 2022 1. B DRL (m) Rokomet z 1. B DRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Moškanjci-Gorišnica – Velika Nedelja 28:27, Dol Tki Hrastnik – Herz Šmartno 33:30, Ljubljana – Alples Železniki 40:24, Črnomelj – Jadran Hrpelje 30:25, Butan Plin Izola – Radovljica 29:29, Škofljica – Sevnica 29:16, Grosuplje – Mokerc Kig 28:31. Derbi v najboljšem pomen besede, izjemna reklama za rokomet 1. DOL TKI HRASTNIK 7 2. MOKERC - KIG 7 3. LJUBLJANA 7 4. RADOVLJICA 7 5. GROSUPLJE 6 6. BUTAN PLIN IZOLA 6 7. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 7 8. VELIKA NEDELJA 7 9. ČRNOMELJ 7 10. ŠKOFLJICA 6 11. HERZ ŠMARTNO 7 12. JADRAN HRPELJE - KOZINA7 13. SEVNICA 6 14. ALPLES ŽELEZNIKI 7 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice so v lokalnem derbiju v tesni končnici ugnali sosede iz Velike Nedelje. Moškanjci-Gorišnica – Velika Nedelja 28:27 (14:16) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (16 obramb, 4 s 7 m), N. Trunk, Brodnjak; Hrupič 8 (2), Šandor 8 (4), Tement 3, Ozmec 3, Geč 2, N. Bedrač 2, Lorenčič 1, Zupanič 1, Žnidarič, G. Trunk, Leben, Belšak, T. Bedrač. Trener: Ivan Hrupič. VELIKA NEDELJA: Mesarec (2 obrambi), Firšt Šeruga (2 obrambi, 1 s 7 m), Prejac; Niedorfer 7, Pandev 7 (2), Mlač Černe 7 (3), Voljč 2, Kovačec 1, Borko 1, Toplak 1, Sovič, Kosi, Zorec, Notesberg. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 6/7; Velika Nedelja 5/10. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 20 minut; Velika Nedelja 14 minut. RDEČA KARTONA: Lorenčič (43.), N. Bedrač (60., oba Gorišnica). Še pred prazniki so se rokometaši Gorišnice in Velike Nedelje pomerili na sosedskem derbiju, ki je v športno dvorano Gorišnica privabil rekordno število gledalcev, kar 400 jih je zapolnilo vsa sedišča ter tudi stojišča. »Takšnega vzdušja v Gorišnici ne pomnimo že nekaj let, dvorana je 'pokala po šivih', to je res nekaj izjemnega in dokaz, da si ljubitelji rokometa želijo takšne predstave. V takšnem vzdušju enostavno ne moreš igrati slabo, gledalci iz nas igralcev izvabijo več, kot smo dejansko sposobni. Zaradi takšnih tekem treniramo in se trudimo, pa tudi mladi se zaradi tega odločajo za šport. Res hvala navijačem obeh ekip za podporo,« sta po tekmi v en glas dejala akterja z obeh strani, Nejc Šandor iz domače in Jan Mlač Černe iz gostujoče. Praznik rokometa in športa nasploh v občini Gorišnica ter tudi širše, v Spodnjem Podravju, je ponudil napeto predstavo, v kateri je le enkrat gostom uspelo povesti za tri gole (5:8 v 14. minuti), vse drugo je šlo povsem na tesno. Rezultat je bil izenačen kar 14-krat! Zaključek prvega polčasa je pripadel gostom, zaključek tekme pa domačinom. V tesni končnici je domači kapetan Nejc Šandor izkoristil 7-metrovko za vodstvo 28:27, gorišniški vratar Filip Ranfl pa je na drugi strani v zadnji minuti ubranil 7-metrovko Janu Mlaču Černetu. iz obeh strani nagradili svoje igralce za trud z zasluženim aplavzom. Zaključek, ki daje športu pomen in kakršnih si želimo še več! Po zaključku tekme so se igralci obeh ekip prijateljsko pozdravili, nato pa so navijači 1. KAJUH-SLOVAN 2. INTER DISKONT 3. ARRIGONI 4. KEMA MUREXIN 5. CIRKOVCE 6. LOGATEC 7. LETRIKA Futsal z 1. SFL Ruis in Kneževič zadela za preobrat REZULTATI 7. KROGA: Oplast Kobarid – Meteorplast Šic bar 1:2 (1:0), Dobrepolje – Siliko Vrhnika 0:10 (0:3), Bronx Škofije – Mlinše 1:0 (1:0). Tekma Dobovec – Sevnica je bila prestavljena. 1. SILIKO VRHNIKA 2. DOBOVEC 3. METEORPLAST ŠIC 4. BRONX ŠKOFIJE 5. OPLAST KOBARID 6. DOBREPOLJE 7. MLINŠE 8. SEVNICA 7 6 7 7 7 7 7 6 5 5 5 3 3 1 0 0 2 1 0 1 1 2 2 1 0 0 2 3 3 4 5 5 35:12 22:5 24:20 19:17 17:15 7:28 11:21 8:25 17 16 15 10 10 5 2 1 Oplast Kobarid – Meteorplast Šic bar 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Širok (10.), 1:1 Ruis (23.), 1:2 Kneževič (39.) METEORPLAST ŠIC BAR: Lovrenčič, Anžel; M. Goznik, Ruis, Kneževič, Šnofl, Trstenjak, Rajter, Tkalčič. Trener: Robert Grdović. S tekmami 7. kroga se je končala prva tretjina sezone v 1. futsal ligi. Nogometaši iz Ljutomera so v odlič- nem položaju, saj zasedajo tretje mesto z minimalnim zaostankom za najboljšima slovenskima moštvoma. Tudi v Kobarid so Prleki odšli z močno okrnjeno zasedbo, manjkali so Škerget, A. Goznik, Pihler, Kosec in Kovše. Kljub temu so z obilico borbe in ob odličnem vodenju s klopi prišli do pomembne zmage pred nadaljevanjem prvenstva. Domačine je v vodstvo popeljal njihov najboljši igralec Anže Širok v 10. minuti, za preobrat in peto zmago ljutomerske ekipe v sezoni pa sta v drugem polčasu poskrbela Aljaž Ruis v 23. in Denis Kneževič v 39. minuti. Slednji je v predzadnji minuti realiziral strel z 10 metrov, ko so si domačini nabrali šest akumuliranih prekrškov. Že v petek, 4. novembra, se prvenstvo nadaljuje. Ljutomerčani, pri katerih bo zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov manjkal prvi strelec prvenstva (8 zadetkov) Kneževič, bodo v športni dvorani ŠIC Ljutomer gostili Mlinše. Tekma se bo začela ob 20.30. UR Nejc Šandor, Moškanjci-Gorišnica: »Začeli smo nekoliko v krču in nervozno, saj smo želeli svojim navijačem podariti zmago. Ko smo se sprostili, nam je igra stekla kot že nekajkrat v tej sezoni. Proti kakovostni ekipi Velike Nedelje smo še enkrat dokazali, da smo sposobni v tej sezoni delati velike stvari. Svoje je dodal naš vratar Filip, ki sem mu v polčasu enostavno rekel, da potrebujemo njegove obrambe in ubogal 6 6 5 4 4 3 4 3 2 1 1 1 1 0 0 0 1 1 0 2 0 1 1 2 2 1 0 1 1 12 1 12 1 11 2 9 2 8 1 8 3 8 3 7 4 5 3 4 4 4 5 3 5 2 6 1 me je (smeh). V ključnih trenutkih smo bili bolj zbrani, z borbenostjo in pripadnostjo klubu smo prešli krizne trenutke, ko smo imeli igralca manj, na koncu pa smo izkoristili odločilne penale. Končno je bila tudi sreča na naši strani.« Jan Mlač Černe, Velika Nedelja: »Tekma je bila težka, od prve minute naprej je šlo 'gol za gol'. Dali smo vse od sebe, tekmo pa smo izgubili zaradi nekaterih zapravljenih 'zicerjev'. Svoje je pri tem dodal tudi domači vratar Ranfl, ki je bil bolj razpoložen od naših golmanov. Tudi nekatere druge napake so sestavni del igre, v nadaljevanju moramo storiti vse, da jih zmanjšamo na minimum.« Denis Hrupič, Gorišnica: »Gre za sladko zmago, še posebej pred tako polno dvorano. Igrati v takšnem vzdušju smo si želeli že dolgo časa, zato smo na parketu garali vseh 60 minut, da ne bi razočarali navijačev. Največji čar tekme je bil, da so nam navijači dajali krila, pri tem pa smo pozabili na bolečine, na utrujenost nismo niti pomislili. Po koncu tekme smo bili igralci obeh ekip popolnoma brez moči, nihče se ni šparal.« Jože Mohorič Namizni tenis z 1. SNTL (ž) Prve ne pozabiš nikoli … REZULTATI 3. KROGA: Logatec – Cirkovce 3:4, Arrigoni – Kajuh-Slovan 1:4, Inter Diskont – Letrika 4:1. Prosta je bila ekipa Kema Murexin. 3 3 3 2 3 2 2 3 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 2 2 2 12:2 8:5 9:7 5:7 5:11 5:8 4:8 6 4 4 2 2 0 0 Logatec – Cirkovce 3:4 Nina Zupančič – Ina Unger 3:0, Tereza Kavčič – Tia Rudolf 0:3, Kaja Okorn – Katja Krajnc 1:3, Zupančič/ Okorn – Krajnc/Unger 3:0, Nina Zupančič – Zoja Žolek 3:0, Kaja Okorn – Ina Unger 2:3, Tereza Kavčič – Katja Krajnc 0:3. V 3. krogu so se igralke NTK Cirkovce pod vodstvom Darka Hergana odpravile na gostovanje v Logatec. V obračunu ekip, ki doslej še nista stran 14 osvojili točk, so daljšo v napeti končnici potegnile Štajerke. V Logatcu je najboljša domača igralka 27-letna Nina Zupančič, trenutno 11. igralka jakostne lestvice, pred dvema letoma pa je zasedala sam vrh članskega slovenskega ženskega tenisa. Ta je svojo ekipo pripeljala na rob zmage, saj je dobila oba posamična dvoboja, pa tudi tistega v dvojicah skupaj s Kajo Okorn. Pri izidu 3:2 je sledil odločilni dvoboj, v katerem sta se merili 24-letna Kaja Okorn in štiri leta mlajša Ina Unger. Okornova je vodila 2:1 v nizih, a je nepopustljivi Ungerjevi uspelo izid preobrniti (9:11, 13:11, 11:9, 7:11, 8:11), kar je privedlo do izenačenja skupnega izida na 3:3. V zadnjem dvoboju dneva je Katja Krajnc zlahka uveljavila svojo premoč proti Terezi Kavčič in prve zmage v sezoni so se veselile Cirkovčanke. Težko priborjeni točki bosta zagotovo velika vzpodbuda pred nadaljnjimi tekmami. Ekipa NTK Cirkovce je vknjižila prvo zmago v sezoni. Rokomet z Pokal Slovenije, 1/16 finala Končno premagati Radovljico Ob koncu tedna in v sredini drugega tedna bodo odigrane tekme 1/16 finale Pokala Slovenije. Prvi bosta na parket stopili ekipi Velike Nedelje in Radovljice (obe igrata v 1. B-ligi), tekma bo v soboto, 5. novembra, ob 19.00 v Veliki Nedelji. »Ekipe Radovljice v naši preteklosti še nismo premagali. Pred dvema sezonama smo na račun teh dveh porazov ostali brez napredovanja v ligo višje. Radovljica letos odlično igra v 1. B-ligi in zaseda visoko četrto mesto. Igrajo globoko in agresivno obrambo 3-2-1, ki povzroča obilico težav prav vsem ekipam. V napadu igrajo s kar tremi levičarji, kar je tudi precej neobičajno in vse ekipe imajo težave. Sami smo v seriji treh zaporednih porazov, čeprav smo na vseh teh tekmah pustili soliden vtis. A od vtisa se ne da živeti, pomembne so točke, v Pokalu Slovenije pa napre- dovanje v naslednji krog. Lani smo odlično igrali v Pokalu in izločili 1. A-ligaša Šmartno ter bili blizu izločitve še enega 1. A-ligaša Ljubljane. Z uspešnimi nastopi v Pokalu želimo nadaljevati tudi v tej sezoni. Igramo doma, in če bomo odigrali, kot znamo, se lahko hitro vrnemo na zmagovalno pot. Želimo si znova dober obisk navijačev in da skupaj z njimi proslavimo napredovanje v 1/8 finala. Radovljica je premagljiv nasprotnik in razmišljamo le o zmagi,« je optimistično pred gostovanjem Radovljice povedal Uroš Kosi. Razpored tekem preostalih naših klubov v Pokalu Slovenije: Drava Ptuj – Jadran Hrpelje Kozina (v torek, 8. 11., ob 19.30) Alples Železniki – Jeruzalem Ormož (v sredo, 9. 11., ob 18.00) Kočevje – Moškanjci-Gorišnica (v sredo, 9. 11., ob 20.00) JM Letalstvo Šegula in Cvetko do naslova državnih prvakov DP v letenju dvosedih ultralahkih letal v Moškanjcih Na letališču v Moškanjcih je pod okriljem Letalske zveze Slovenije in v organizaciji AK Ptuj potekalo državno prvenstvo v letenju dvosedih ultralahkih letal. Udeležilo se ga je 10 najboljših posadk iz celotne Slovenije, in sicer po dve posadki iz AK Gorica, LCM Maribor, AK Murska Sobota in AK Ptuj ter po ena posadka iz AK Seršen iz Cerkvenjaka in AK Prlek iz Veržeja. Posadke sestavljajo pilot in navigator. Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah, in sicer: v navigaciji, v natančnem pristajanju in v skupni razvrstitvi. Zmagovalca v skupni razvrstitvi in s tem državna prvaka za leto 2022 sta postala člana AK Ptuj 1, pilot Robert Šegula in navigator Božo Cvetko, drugo mesto v skupni razvrstitvi je dosegla posadka AK Murska Sobota 1 v sestavi Rajko Grčar in Andrej Vogrin, tretje mesto pa ekipa AK Prlek iz Veržeja, v kateri sta bila Stanko Pesrl in Tomaž Gajser. Robert Šegula in Božo Cvetko sta zmagala tudi v disciplini navigacija in dosegla 3. mesto v disciplini natančno pristajanje. Barve domačega AK Ptuj sta uspešno zastopala tudi pilot Mitja Šegula in navigator Marko Planinšek, ki sta v skupni razvrstitvi dosegla 6. mesto. Prihodnje leto bo DP ULN potekalo v Veržeju. UR JM Člana AK Ptuj 1, pilot Robert Šegula in navigator Božo Cvetko, sta stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 Nogomet z 3. SNL – vzhod V vzhodni skupini 3. lige sta bila na Ptuju in Podvincih v zadnjem krogu odigrana kar dva lokalna derbija ekip z območja MNZ Ptuj, ob tem pa je Zavrč gostil moštvo iz središča Prlekije, Ljutomera. Gostje so bili veliko uspešnejši … Na Mestnem stadionu je v dresu gostov nastopalo ogromno igralcev, ki so v preteklosti nosili modri dres Drave (Klasinc, A. in S. Rogina, Kurež, Mesarič, Šegula, Ovčar, Krajnc, Čuš, P. Vidovič, Šeliga), zato je bilo jasno, da bo naboj gostov v tem srečanju velik. To se je izkazalo za resnično, eden izmed omenjenih je tudi odločil srečanje – Marko Šegula (za Dravo je igral v mlajših kategorijah, od sezon 2011/12 do 2017/18). Videmčani so se z novimi tremi točkami povzpeli povsem pod vrh lestvice. Drava je na drugi strani doživela šele drugi poraz v sezoni, a je z njim – ob številnih re- mijih – močno zdrsnila po lestvici. Drugi lokalni derbi je bil odigran v Podvincih, kjer so gostovali Cirkulančani. Pred tekmo so imeli domačini točko več na računu, po tekmi pa zaostajajo za dve. Po zaostanku – zanj je v prvem polčasu poskrbel Jan Ziko Zajko – je za preobrat v drugem polčasu v razmiku vsega dveh minut poskrbel (edini) napadalec gostov Alen Cimerman. Varovanci trenerja Damjana Vogrinca so na zadnjih štirih tekmah zmagali trikrat (Drava, Dravinja, Podvinci) in se približali želeni sredini lestvice. V Zavrču so bili domačini glede na lestvico favoriti, a so imeli tudi gostje svojo računico. Izšlo se je z miroljubnim remijem, oba gola pa sta padla že v uvodnem delu tekme. Pri Zavrču je manjkal pomemben člen v zasedbi Alen Romih, že deseti gol v sezoni pa je zabil Rok Zorko. Super liga MNZ Ptuj: festival golov v Apačah, Stojnci in Gerečja vas pred Hajdino REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM: Središče – Stojnci 2:4 (1:1); strelci: 1:0 Zadravec (12.), 1:1 S. Meznarič (35., z 11 m), 2:1 Jakl (61.), 2:2 S. Meznarič (68, z 11 m), 2:3 S. Meznarič (88.), 2:4 Leben (90.). Rdeči karton: Kralj (86., Središče); Apače – Bukovci 9:2 (3:1); strelci: 0:1 Medved (4., z 11 m), 1:1 Fridrih (25.), 2:1 Pulko (30.), 3:1 Princl (38.), 3:2 Bratuša (47.), 4:2 Štumberger (56.), 5:2 Štumberger (58.), 6:2 Fridrih (64.), 7:2 Štumberger (80.), 8:2 Avguštin (82.), 9:2 Avguštin (85.); Gerečja vas – Boč Poljčane 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Kramberger (52.), 2:0 Rozman (66.), 2:1 Tič (92.). 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 7 5 6 5 4 3 2 2 1 1 2 3 0 2 3 2 1 1 3 1 0 1 3 2 2 4 6 6 5 7 17:4 19:12 23:18 15:9 15:13 21:20 10:17 12:20 9:14 9:23 23 18 18 17 15 11 7 7 6 4 REZULTATI 12. KROGA: Podvinci – Cirkulane 1:2 (1:0), Drava Ptuj – Bosch Bračič Videm 0:1 (0:0), Zavrč – Avto Rajh Ljutomer 1:1 (1:1), Šampion – Posavje Krško 3:2 (3:1), Koroška Dravograd – Šmartno 1928 0:3 (0:1), Dravinja – Brežice 1919 Terme Čatež 3:1 (0:0), Rače – Premium Dobrovce 1:1 (1:1). Podvinci – Cirkulane 1:2 (1:0) STRELCA: 1:0 Ziko Zajko (33.), 1:1 Cimerman (71.), 1:2 Cimerman (73., z 11-m). Drava Ptuj – Bosch Bračič Videm 0:1 (0:0) Foto: Črtomir Goznik STRELEC: 0:1 Šegula (53.). Nogometaši Vidma so na ptujskem Mestnem stadionu slavili prestižno zmago. Zavrč – Avto Rajh Ljutomer 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Zorko (12., z 11-m), 1:1 T. Nemec (18.). 1. DRAVINJA 2. ZAVRČ 3. BRAČIČ VIDEM 4. RAČE 5. BREŽICE ČATEŽ 6. RAJH LJUTOMER 7. DRAVA PTUJ 8. ŠAMPION 9. DOBROVCE 10. POSAVJE KRŠKO 11. CIRKULANE 12. PODVINCI 13. ŠMARTNO 1928 14. DRAVOGRAD 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 8 7 7 6 6 6 4 5 5 5 4 4 1 0 2 2 2 4 1 1 6 3 3 2 3 1 1 1 2 3 3 2 5 5 2 4 4 5 5 7 10 11 24:9 28:17 26:15 29:15 30:24 22:19 19:12 25:21 19:18 22:21 13:19 15:22 11:36 11:46 26 23 23 22 19 19 18 18 18 17 15 13 4 1 V pričakovanju haloškega derbija Napeto bo tudi ob koncu tedna, ko se bo na dveh tekmah odločalo tudi o uvrstitvi na vrhu lestvice. Največja pozornost bo namenjena haloškemu derbiju, v katerem se bosta merila Cirkulane in Zavrč. Podobno zanimivo bo zagotovo tudi v Vidmu, kjer bo gostovala vodilna Dravinja. V primeru zmage obeh domačih ekip bo o trenutnem prvem mestu odločala gol razlika. Kljub temu v Zavrču in Vidmu domačini ostajajo na realnih tleh, že remi v tem srečanju bi za oboje pomenil lep uspeh. JM Kikboks z Kutina Open 2022 na Hrvaškem Štirikrat stopili na zmagovalni oder Šest tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj je v soboto, 29. oktobra, nastopalo na tradicionalnem mednarodnem turnirju v Kutini na Hrvaškem. Rezultati: 1. mesto sta osvojila: - Jaka Kozel, dečki nad 36 kg v point fightingu, - Taja Šibila, starejše kadetinje nad 65 kg v point fightingu in light kontaktu. 15 3. SNL – vzhod, 13. krog: Cirkulane – Zavrč, Bosch Bračič Videm – Dravinja (obe v soboto ob 14.00). Nekdanji dravaši boljši od sedanjih, tri točke tudi Cirkulanam 1. MARKOVCI 2. STOJNCI 3. GEREČJA VAS 4. HAJDINA 5. GORIŠNICA 6. APAČE 7. GRAJENA ANPRO 8. SREDIŠČE 9. BOČ POLJČANE 10. BUKOVCI stran 15 Šport, šport mladih petek z 4. novembra 2022 V Super ligi so bile odigrane še zadnje tri zaostale tekme 1. in 4. kroga. Ekipi Stojncev in Gerečje vasi sta z zmagama prehiteli Hajdino in se približali vodilnim Markovcem na pet točk razlike. Stojnčani so do zmage prišli v sami končnici tekme, ko so izkoristili številčno premoč na igrišču. Junak tekme je bil Silvo Meznarič, ki je za goste dosegel tri zadetke. V Gerečji vasi je domača ekipa odpor gostov – na tekmo so pripotovali le z 11 igralci – strla v drugem polčasu. Prava goliada je bila uprizorjena v Apačah. Na začetku drugega polčasa so gostje iz Bukovcev znižali na 3:2, nato pa so do konca tekme prejeli kar šest zadetkov. Tri je zabil Tomi Štumberger. COLOR CMYK 2. mesto je osvojila: - Pia Kozel, deklice do 33 kg. Brez medalje so tokrat ostali Tia Rodošek, Doris Šulek in Larisa Vidovič, ki pa so kljub porazom pokazali dobre borbe. Ekipo je vodil trener Vladimir Sitar, sodili pa so tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar in Franc Vrbančič. Franc Slodnjak Foto: Črtomir Goznik V derbiju spodnjega dela lestvice so bili v Podvincih uspešnejši gostje iz Cirkulan. Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž) Dva dobra niza sta bila premalo za zmago KEA Šempeter – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:2 (-19, -23, 15, 22, 6) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Hentak, Koren, Golub, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Tretja tekma ptujskih odbojkaric v sezoni proti Šempetrčankam jim je prinesla točko po dveh zelo dobro odigranih uvodnih nizih, v nadaljevanju tekme pa je sledil viden padec, kar so znale izkoristiti odbojkarice KEA. Slednje so lani nastopale v ligi višje in so bile tudi papirnate favoritinje, a so se za zmago morale zelo potruditi. Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj je v prvih dveh nizih odigral zares zelo dobro. Skoraj vsi elementi so »štimali«, saj so igralke prikazale dober sprejem, blok, dovolj prodoren servis in napad, v nekaterih točkah pa jim je pomagala tudi športna sreča. V teh dveh nizih je bila v napadu najuspešnejša Alida Tomanič, medtem ko sta se z bloki izkazali Vita Koren in Vita Hentak. V nadaljevanju so domačinke zaigrale bistveno bolje v napadu, največ točk je dosegla levičarka Eva Leskovšek. Ta je do konca tekme nanizala številne točke in ekipa KEA je po velikem psihološkem dvigu gladko dobila tretji niz. Četrti niz je bil prelomen, saj so Ptujčanke spet igrale bolje in so bile večino časa v prednosti. Domačinke so jih ujele na 18:18 in po slabšem sprejemu gostij prišle do izenačenja v nizih. Dobro igro in nalet so nadaljevale tudi v petem nizu, ko so Ptujčanke popolnoma padle. David Breznik 3. DOL - vzhod (ž) 1. MURANIA LENDAVA 3 2. KAJUH ŠOŠTANJ 3 3. KEA ŠEMPETER 3 4. ČRNA 3 5. SLOVENJ GRADEC 3 6. CELJE 3 7. ŽOK G.S.V. PTUJ 3 8. SVOLLEY 3 9. SL. BISTRICA II 3 10. UNIFOREST PREBOLD3 3 3 3 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2 3 3 3 9:1 9:1 9:5 7:3 6:3 6:6 5:7 2:9 0:9 0:9 9 9 7 6 6 4 4 0 0 0 Ples Ana in Vincenzo dvakrat na stopničkah v Vietnamu Foto: Franc Slodnjak Ptujčani v Kutini Konec oktobra sta se Ana Ekart in Vincenzo Chianese udeležila mednarodnega tekmovanja v Vietnamu (Hanoi). Tekmovanja so se udeležili plesni pari iz osmih držav. V latinskoameriških plesih sta priplesala vse do finala in na koncu zaostala le za španskim parom. Finale sta si prav tako priborila v standardnih plesih, kjer sta na koncu zasedla tretje mesto za paroma iz Danske in Francije. Organizacija tekmovanja je bila na visokem nivoju, vzdušje pa je izjemno popestrila publika, ki je bila razpoložena in navdušena že od prvih kvalifikacijskih rund naprej. Naslednje večje mednarodno tekmovanje bo potekalo januarja v italijanski Mantovi. UR Ana in Vincenzo sta tudi na Daljnem vzhodu dosegla odlični uvrstitvi. Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 16 stran 16 petek z 4. novembra 2022 Strelstvo z 1. turnir 1. A in 1. B državne lige z zračnim orožjem Ormožanke Kovinarja presenetile in zmagale v 1. A-ligi s puško S prvim turnirjem 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m se je minuli konec tedna na centralnem strelišču v Ljubljani začela nova strelska sezona 2022/23. Po dveh letih prilagojene izvedbe ligaških tekmovanj – z dvoboji – bo letošnji format tekmovanja znova turnirski, kot smo ga poznali do začetka epidemije leta 2020. 1. A-liga pištola: presenečenje Ormožanov in zmaga za Kevina Vento V 1. A državni ligi s pištolo so ekipno zmago slavili aktualni prvaki SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. Prijetno presenečenje so pripravili Ormožani Kovinarja, ki so se že na uvodnem turnirju po preboju med najboljše ligaše uvrstili na visoko 4. mesto. S slabim ekipnim nastopom so tokrat razočarali aktualni podprvaki iz Ptuja, ki so pristali na devetem mestu, še slabše pa sta jo odnesli ekipi Juršincev in Miklavža pri Ormožu, ki sta osvojili skromno 11. in 12. mesto. Med posamezniki je prvo zmago v sezoni dosegel ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta (576), ki je v zanimivem finalnem dvoboju ugnal Sevničana Blaža Kunška (568) z rezultatom 17:13. Venta je imel tudi najboljši rezultat kvalifikacij in se nato med finalisti uvrstil v zaključni dvoboj za zmago iz drugega mesta. Odlično streljanje je v kvalifikacijah pokazal tudi miklavški strelec Boštjan Simonič in s 570 krogi dosegel tretji najboljši rezultat, po finalu pa je osvojil končno sedmo mesto. Med finaliste se je s 562 krogi uvrstil tudi aktualni prvoligaški podprvak, Ptujčan Sašo Stojak in osvojil končno šesto mesto. Brez zaključnega boja za zmago je ostal aktualni prvak, gorenjski strelec iz Železnikov Klemen Tomaševič (567) – četrti. Vedno dobra Ptujčanka Majda Raušl, ki je v zadnji sezoni osvojila tretje mesto v skupnem seštevku posameznikov, je tokrat s 557 krogi za pet krogov zaostala za finalisti in osvojila končno 12. mesto. 1. A-liga pištola Ekipni rezultati – 1. turnir: Povprečje Točke 1. DUŠANA POŽENELA REČICA 1689 15 2. BREŽICE 1674 12 3. MROŽ VELENJE 1673 10 4. KOVINAR ORMOŽ 1662 9 5. MAROK SEVNICA 1660 8 6. GROSUPLJE 1655 7 7. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1653 6 8. TRZIN 1650 5 9. PTUJ 1647 4 10. I. POHORSKI BAT. RUŠE 1637 3 11. JURŠINCI 1623 2 12. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 1620 1 Posamezno: 1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (576) 30 (1.) 2. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (568) 26 (2.) 3. Jože Čeper, Dušana Poženela (572) 24 (3.) 4. Klemen Tomaševič, Železniki (567) 22 (4.) 5. Peter Tkalec, D. Poženela (562) 21 (5.) 6. Sašo Stojak, Ptuj (562) 20 (6.) 7. Boštjan Simonič, Miklavž (570) 19 (7.) 8. Mojca Kolman, Sevnica (563) 18 (8.) 10. Sašo Porok, I. Poh. bataljon (558) 16 (10.) 12. Majda Raušl, Ptuj (557) 14 (12.) 23. Gregor Polajnko, K. Ormož (550) 3 (23.) 24. Mirko Moleh, Juršinci (549) 2 (24.) 25. Ludvik Pšajd, Juršinci (548) 1 (25.) 31. Žan Tomažič, K. Ormož (536) 0 (31.) 32. Simon Simonič, Miklavž (536) 0 (32.) 34. Zlatko Kostanjevec, Ptuj (528) 0 (34.) 35. Rok Pučko, Juršinci (526) 0 (35.) 36. Miran Miholič, Miklavž (514) 0 (36.) 1. A-liga puška: mlade Ormožanke Kovinarja nepremagljive V 1. A državni ligi s puško je na domačem strelišču Olimpije veliko presenečenje pripravila mlada ormoška ekipa Kovinarja (1864.4), ki je z novinko v prvoligaški konkurenci Evo Petek (618.6), prehitela vse tri najboljše ekipe iz minule sezone in dosegla bleščečo uvodno zmago, s prednostjo treh krogov in pol pred Olimpijo (1861.0), aktualnimi prvaki iz Trzina (1860.8) in Rušani (1859.7). Šah z Državna članska liga Ptujski šahisti še vedno med najboljšimi Zaključilo se je še zadnje šahovsko tekmovanje v sklopu številnih ligaških tekmovanj Šahovske zveze Slovenije za leto 2022, državna članska liga. Ta ima pri udeležencih še poseben izziv, saj si zmagovalec pribori nastop na evropskem klubskem pokalu v naslednjem letu. Letos je lovorika najboljšega pripadla ŽŠK Maribor Poligram, Šahovsko društvo Ptuj pa je osvojilo odlično tretje mesto. Za nastop v tem najprestižnejšem tekmovanju se klubi in društva pripravljajo skozi celotno sezono. Vsi odigrani turnirji tako doma kot v tujini so na nek način preizkus napredovanja posameznikov, ki jim vodstvo klubov in društev lahko zaupa dokaj odgovorno nalogo branjenja klubskih barv. Pomembnost tekmovanja potrjuje tudi dejstvo, da se večina klubov in društev okrepi z vrhunskimi tujimi velemojstri, od katerih lahko v vsakem krogu zaigrata po dva. Ptujčani so tako kot lansko leto tudi tokrat stavili predvsem na mlade domače člane, ki so ob VM Aleksandru Beljavskemu nosili glavno breme napornih devetih krogov. Velika dodana vrednost ekipe je bila vrnitev FM Gregorja Podkrižnika, ki je na drugi šahovnici osvojil odličnih 5,5 točke. Uresničila se je tudi lanskoletna napoved predsednika društva in kapetana MM Danila Polajžerja o napredovanju MK Žana Belšaka, ki je bil lansko leto na zadnji šahovnici najšibkejši člen (ena točka iz petih partij), letos pa je odigral vseh devet krogov in ob samo enem porazu zbral pomembne 4,5 točke. Ponovno je bil najboljši MK Andraž Šuta s šestimi točkami, pri čemer je trem zmagam dodal šest remijev in ob Beljavskem (4,5 točke iz petih partij) ostal neporažen. Osvojil pa je tudi prvo mesto na svoji šahovnici in Foto: Črtomir Goznik MK Andraž Šuta, najboljši v vrstah ŠD Ptuj Med posameznicami je bila v kvalifikacijah najboljša Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek (627.3), odlično streljanje pa je pokazala tudi drugouvrščena Ormožanka, članska državna prvakinja iz leta 2018 – Nuša Žnidarič (624.9). Čeprav je v kvalifikacijah naša najuspešnejša strelka in aktualna ligaška prvakinja, Živa Dvoršak (622.7) zasedla šele šesto mesto, si je nato med finalisti izborila zaključni dvoboj s Cerkničanom Jakobom Petelinekom (623.6) – aktualnim članskim državnim prvakom in ga premagala z rezultatom 17:9. Ormožanka Nuša Žnidarič se je morala po razstreljevanju za peto mesto z Jerovškovo, ki ga je izgubila s 10.6:10.2, sprijazniti s končnim šestim mestom. Presenetljivo pa je brez uvrstitve v finale tokrat ostala aktualna podprvakinja, odlična Urška Kuharič, ki je finale zgrešila za vsega 0,4 kroga. Utrujena Ormožanka se je le dan pred ligo vrnila s SP v Kairu, kjer je opravila rekordnih devet nastopov v sedmih disciplinah in osvojila visoko 6. mesto s puško velikega kalibra v trojnem položaju na 300 m. 1. A-liga puška Ekipni rezultati – 1. turnir: Povprečje Točke 1. KOVINAR ORMOŽ 1864.4 15 2. OLIMPIJA 1861.0 12 3. TRZIN 1860.8 10 4. I. POH. BATALJON RUŠE 1859.7 9 5. GROSUPLJE 1859.7 8 6. TRIGLAV JAVORNIK – K.B. 1835.6 7 7. CERKNICA 1834.7 6 8. ČRENŠOVCI 1833.8 5 9. ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE 1824.7 4 10. JEZERO DOBROVNIK 1819.7 3 11. MESTO LJUTOMER 1814.9 2 12. MURSKA SOBOTA 1807.0 1 Posamezno: 1. Živa Dvoršak, Olimpija (622.7) 30 (1.) 2. Jakob Petelinek, Cerknica (623.6) 26 (2.) 3. Suzana Lukić, Trzin (623.6) 24 (3.) 4. Sonja Benčina, Olimpija (621.8) 22 (4.) 5. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (627.3) 21 (5.) 6. Nuša Žnidarič, K. Ormož (624.9) 20 (6.) 9. Urška Kuharič, K. Ormož (620.9) 17 (9.) 10. Luka Lukič, Trzin (620.4) 16 (10.) 11. Urška Hrašovec, Ruše (620.0) 15 (11.) 12. Eva Petek, Kovinar Ormož (618.6) 14 (12.) dodatnih 43 ratinških točk. Omeniti velja še prispevek MK Davida Murka in posebej kapetana MM Danila Polajžerja, ki je ob številnih organizacijskih zadolžitvah kot predsednik lige odbora državne lige opravljal tudi funkcijo direktorja celotnega tekmovanja, za šahovnico pa je zbral pomembnih pet točk. Ptujčani so vse do 6. kroga zasedali tretje mesto. Po porazu v sedmem krogu proti kasnejšim zmagovalcem in neodločenem izidu v osmem krogu proti neposrednemu tekmecu za tretje mesto Braniku iz Maribora so nekoliko »zamajali« to pozicijo ob dejstvu, da jim je žreb v zadnjem krogu namenil prve favorite, ekipo iz Ljubljane. Branikovci bi jih z zmago v zadnjem krogu lahko prehiteli, a se na srečo Ptujčanov to ni zgodilo, saj so morali priznati poraz proti ekipi iz Murske Sobote. Pokal za tretje mesto je tako zasluženo pristal v vitrinah ptujskih šahistov. V nižji rang tekmovanja sta izpadli zadnjeuvrščeni ekipi Kočevja in Trebnjega, ki bosta naslednje leto v 1. članski ligi vzhod delali družbo drugi ekipi ŠD Ptuj. Končni vrstni red: 1. ŽŠK Maribor Poligram 18 točk, 2. Tajfun ŠK Ljubljana 16, 3. ŠD Ptuj 11 točk (VM Ivan Ivaniševič, VM Aleksander Beljavski, FM Gregor Podkrižnik, MK Andraž Šuta, MK David Murko, MM Danilo Polajžer, MK Žan Belšak, MM Anita Ličina Vrabič), 4. ŠK Branik Maribor 10, 5. ŠD Pomgrad M. Sobota 9, 6. ŠK Žalec 9, 7. ŠK Triglav Krško 8, 8. Celjski ŠK 4, 9. ŠK Kočevje 3, 10. ŠK Trebnje BMP 2 točki. Silva Razlag Foto: Strelska zveza Slovenije Mlade ormoške strelke Kovinarja, v ozadju z leve strani Urška Kuharič, Eva Petek in Nuša Žnidarič, so presenetile favorizirano konkurenco in zmagale na uvodnem turnirju v 1. A državni ligi s puško. 21. Anamarija Turk, Ljutomer (614.9) 30. Brina Stajnko, Ljutomer (600.3) 33. Jan Nagy, Ljutomer (599.7) 5 (21.) 0 (30.) 0 (33.) 1. B-liga pištola Ekipni rezultati – 1. turnir: 1. GORENJA VAS 2. OLIMPIJA 3. GORJANCI 4. ŠKOFJA LOKA 5. DOMŽALE 6. KIDRIČEVO 7. MORIS KOČEVSKA REKA 8. CELJSKA ČETA MALA B. 9. KAMNIK 10. POSTOJNA Povprečje Točke 1648 15 1635 12 1633 10 1632 9 1631 8 1589 7 1584 6 1568 5 1531 4 1405 3 11. SVEČINA 1087 12. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1061 Posamezno: 1. Matija Kecelj, Domžale (566) 2. Manja Slak, Gorenja vas (558) 3. Sebastjan Kordiš, Š. Loka (553) 20. Milan Bukšek, Kidričevo (533) 22. Uroš Mohorko, Kidričevo (529) 23. Matevž Mohorko, Kidričevo ( 527) 2 1 30 (1.) 26 (2.) 24 (3.) 6 (20.) 22 (22.) 23 (23.) 1. B-liga puška Ekipni rezultati – 1. turnir: Povprečje Točke 1. KAMNIK 1829.4 15 2. TRBOVLJE 1819.6 12 3. DUŠANA POŽENELA REČICA 1819.3 10 4. DOLIČ 1813.2 9 5. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA 1810.7 6. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1793.7 7. FRANCA LEŠNIKA VUKA H.V.1791.1 8. GANČANI 1789.1 9. KIDRIČEVO 1769.6 10. POSTOJNA 1762.3 11. GORJANCI 1760.6 12. CELJSKA ČETA M. BREZA 1752.8 Posamezno: 1. Hana Strakušek, Trbovlje (621.6) 2. Anamaria Cvikl, Dolič (619.3) 3. Zoja Kalin, Dušan Poženel (616.8) 21. Aleš Pernat, Kidričevo (597.4) 24. Jan Soto Vargas, Kidričevo (591.3) 31. Mark Berdnik, Kidričevo (580.9) 8 7 6 5 4 3 2 1 30 (1.) 26 (2.) 24 (3.) 5 (21.) 2 (24.) 0 (31.) Simeon Gönc Šolski šport z Košarka, dekleta Markovčanke medobčinske prvakinje Med ekipnimi šolskimi športi so v šolskem letu 2022/23 prve na parket stopile košarkarice. Na medobčinskem tekmovanju sta nastopili le dve ekipi, domača zasedba OŠ Markovci in gostje iz OŠ Majšperk. Po izteku igralne- ga časa, trikrat 10 minut, je zmaga ostala doma, rezultat je bil 21:14. Obe ekipi bosta tekmovanje nadaljevali na območnem tekmovanju. JM Foto: ČG Ekipa OŠ Markovci Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 16. KROGA, V PETEK OB 20.15: Koper – Domžale; V SOBOTO OB 15.00: Gorica – Celje; OB 17.30: Kalcer Radomlje – Olimpija; V NEDELJO OB 13.00: Bravo – Tabor Sežana; OB 15.00: Maribor – Mura. 2. SNL RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 17.30: Aluminij – Krka; OB 18.00: Nafta 1903 – Vitanest Bilje, Triglav Kranj – Roltek Dob; V SOBOTO OB 14.00: Fužinar Vzajemci – Jadran Dekani, Kety Emmi&Impol Bistrica – Beltinci Klima Tratnjek, Brinje Grosuplje – Primorje, Rogaška – Krško; V NEDELJO OB 14.00: Ilirija 1911 – Rudar Velenje. 3. SNL – vzhod RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Cirkulane – Zavrč, Bosch Bračič Videm – Dravinja, Avto Rajh Ljutomer – Šampion, Premium Dobrovce – Podvinci, Brežice 1919 Terme Čatež – Rače, Posavje Krško – Koroška Dravograd; v nedeljo ob 14.00: Šmartno 1928 – Drava Ptuj. 1. mladinska liga 14. KROG: Aluminij – Nafta (v soboto ob 13.30). 1. kadetska liga 14. KROG: Aluminij – Nafta (v soboto ob 11.00). Futsal z 1. SFL RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec – Siliko Vrhnika; OB 20.30: Dobrepolje – Oplast Kobarid, Meteorplast Šic bar – Mlinše; OB 20.45: Bronx Škofije – Sevnica. Rokomet z Liga NLB RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 18.00: Koper – Jeruzalem Ormož; OB 18.30: LL Grosist Slovan – Krka; V SOBOTO OB 18.00: Urbanscape Loka – Maribor Branik; V NEDELJO OB 15.00: Trimo Trebnje – Celje PL. Tekma SVIŠ Ivančna Gorica – Riko Ribnica je prestavljena. Gorenje Velenje – Krško 37:24 (14:15), Dobova – Slovenj Gradec 25:29 (12:11) Pokal Slovenije 1/16 finala: Velika Nedelja – Radovljica (v soboto ob 19.00 v Veliki Nedelji). Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek z 4. novembra 2022 petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop Življenjski prostor: Živi v severni Afriki ter v zahodni, osrednji in južni Aziji. Nahaja se v odročnih gorskih predelih in puščavah. OVEN (21. 3. – 20. 4.) Znana pesem pravi, da si je za prijatelje vzeti čas in točno to boste morali storiti tudi vi. Občutila se bo besedna aroganca in srednja pot je tista, ki šteje. Nakazano je, da se morate nekoliko sprostiti in zanimivo je, da po majhnih korakih sledite velikim sanjam. Finančno bo briljantno. BIK (21. 4. – 20. 5.) Felis margarita je dolga od 40 do 57 cm, dolžina repa pa je od 25 do 35 cm. Težka je od 1,4 do 3,5 kg. Je peščene barve s temno rjavimi odtenki na hrbtu, spodnja stran nog in večji del obraza pa je medlo bež ali bel. Nekoliko temnejši je le njen prečno črtast rep. Njen obraz je širok in raven, na njem pa ima velike uhlje. Na prvi pogled je kot domača mačka, vendar je njeno telo bolj čokato in tudi njene tace so krajše. Podplate ima poraščene in je zato na mehkih tleh zelo stabilna in tudi zaščitena pred vročino na skalah. Dan prebije v brlogu, ki ga sama izkoplje. Prehranjuje se z glodalci, pa tudi s kuščarji, pticami in žuželkami. Ker dobi večino potrebne tekočine iz plena, potrebuje le malo vode. Pri vaši hiši bo v dnevih, ki prihajajo, prijetno dišalo, pekli boste slastne slaščice iz jabolk ali buč. Vsekakor bodo pogovori biserčki, ki bodo tvorili ogrlico. Razvajali se boste lahko v vsem, kar počnete, življenje bo postalo zelo prijetno in sladko. Sprostitev najdete v pogovoru s prijateljem. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Spoznali boste najrazličnejše možnosti in cilj je vendarle isti. Okrepila se vam bo samozavest in tako bodo projekti in obveznosti dobivali epilog. Na delovnem mestu bo potrebno nekaj več odločnosti in vzeti si morate čas za tiste stvari, ki vas veselijo. Narava bo kot naravni antibiotik. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Izdelovanje izdelkov iz buč vas bo spomnilo na otroštvo in postali boste nekoliko otožni. Spomini so lahko zelo lepi in prijetni. V duhu nostalgije se lotite nekih ročnih spretnosti in jesenski listi vam bodo pripovedovali zgodbo o življenju. V ljubezni se bodo v tednu cedila med in mleko. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Predajali se boste razsežnostim življenja in odkrivali tisto, kar vam je neznanka. Močne smernice vas bodo usmerile na pravo pot. Svojo energijo boste morali usmerjati v neko točko, in ko dosežete rezultat, greste naprej. Čas je, da si pripravite kostanjev piknik, zvezde bodo na vaši strani v ljubezni. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Vsak človek ima dneve, ko lahko čuti, da se mora sprostiti in hrepeni po osebni svobodi. Radikalnosti niso nikoli zaželene in sami morate vnesti zlato sredino. Preteklost vam bo na svoj način smerokaz prihodnosti. Blesteli boste med prijatelji, še zlasti tisti, ki ste rojeni decembra. CHAR, René - francoski pesnik (1907-88), HOPE, Bob - ameriški filmski igralec (1904-2003), OLAJ, Jože - slovenski pesnik RAK (21. 6. – 22. 7.) Ptuj z Poljski godalni večer Večer vrhunske godalne glasbe V slavnostni dvorani ptujskega gradu je v drugi polovici oktobra nastopil godalni kvartet Floris v okviru poljskega godalnega večera Polonia alle corde, na katerega je povabilo veleposlaništvo Republike Poljske v Sloveniji, ki ga je tudi organiziralo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož. Posvetili so ga 30. obletnici vzpostavitve poljsko-slovenskih diplomatskih odnosov. Pokrovitelj koncerta je bil veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji, njegova ekscelenca Krzysztof Olendzki. V imenu poljske ambasade je obiskovalce koncerta, ki so napolnili slavnostno dvorano ptujskega gradu, pozdravila Bogumila Plachtej Pavlin, ki se je koncerta udeležila skupaj še s tremi sodelavkami. Godalni kvartet Floris je komorna skupina mednarodno uveljavljenih, akademsko izobraženih glasbenikov priznanih glasbenih univerz in akademij iz Slovenije, Romunije, Švice, Poljske, Madžarske in Združenih držav Amerike. Sestavljajo ga: Barbara Domiter (violina), Gabor Kiss (druga violina), Levente Gidro (viola) in Gorazd Strlič (violončelo). Predstavili so se z izborom skladb iz poljske glasbene zakladnice, prepletom klasične glasbe in motivov ljudske glasbe priznanih poljskih skladateljev: Wladyslawa Zelenskega, tudi dirigenta in pedagoga, ki so ga cenili zaradi vokalnih besedil in oper Reka življenja se bo vila po svoji poti in poti usode so zelo različne, če tako hočete ali ne. Spominjali se boste, kar ste že davno prerasli. Nostalgija bo močna kot še ni bila, seveda pa boste skozi kreativni duh odkrivali tisto, kar vam je tako ali drugače neznanka. LEV (23. 7. – 22. 8.) Energije planetnih vibracij se bodo obračale v vašo korist. Tako boste lahko v svojih prizadevanjih zelo močni in intenzivni. Seveda stvari ne boste delali polovično, ampak boste z mislimi pri končnem cilju. Ljubezenska pravljica bo kot mavrica – pisana in harmonična. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Črtomir Goznik S poljskega godalnega večera v slavnostni dvorani ptujskega gradu, na katerem je nastopil mednarodno uveljavljeni godalni kvartet Floris. ter odličnih instrumentalnih del, ter Macieja Maleckega, ki ustvarja klasično, filmsko, gledališko in zabavno glasbo ter je eden najpomembnejših poljskih skladateljev 20. stoletja. To pa je bila tudi priložnost, da je občinstvo spoz- nalo tudi izjemnega slovenskega skladatelja Janija Goloba, ki je za svoje delo leta 2000 prejel nagrado Prešernovega sklada. Njegov opus zajema resno, zabavno in džezovsko glasbo. Je tudi redni član Evropske akademije znano- sti in umetnosti v Salzburgu. Poljski godalni večer, ki so ga poustvarili izjemni člani godalnega kvarteta Floris, je občinstvo očaral z izvedbo godalne glasbe na najvišji ravni. MG Dogodilo se bo, da napredujete na osebni ravni in pridobite nek val sveže in dinamične energije. Naredili boste poslovni načrt in določenim stvarem prišli do dna. Finančno se bodo stvari odvijale briljantno, občutite neko tiho srečo. Uvidite, da je v življenju tisoč priložnosti za osebni uspeh. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Listje se je obarvalo in pada na zemljo. Narava kliče po preobrazbi in tudi sami boste deležni sprememb. Energije planetnih energij bodo v sebi skrivale ključ do uspeha. Dnevi se počasi, toda vztrajno daljšajo in tako bodo večeri prijetni za študioznost. Ljubezen: na violino bo igral partner. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Četrtkova polna Luna vam bo dala pomembno iztočnico in sami od tega lahko potegnete korist ali pa krajši konec. Odločitve so vaše in odgovore nosite v sebi. Spodbudne energije vas čakajo tako na delovnem mestu kot tudi pri izobraževanju. Po majhnih korakih hitite naprej. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Zdelo se bo, da ste lahko zelo nežni in kreativni. Ljudje, ki vas bodo obdajali z občutkom o sreči, tako ste veliko bolj samozavestni. Drobni trenutki so tisti, ki vam vlivajo moč in zaupanje. Okrepilo se vam bo zanimanje za vse tisto, kar je vezano na svet duhovnosti in transcendence. Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Kultura 18 stran 18 petek z 4. novembra 2022 Ptuj z 125-letna dokumentarna zgodba Mestnega kina Knjigarnica ČAROBNA KOST V torek zvečer je čistokrvni mešanec Čaro udobno sedel v naslanjaču in bral knjigo z naslovom NIKOLI RAZISKANE PASJE SKRIVNOSTI. Na strani oseminštirideset je odkril zares nenavadno skrivnost. Tam je pisalo, da nekje, ne ve se kje, v zemlji tiči čarobna kost. Natanko dva metra in tri centimetre pod zemljo … Tako obetavno (in malo hudomušno na zadnje čase priljubljeni fantazijski žanr med mladimi in drugimi slovenskimi bralci) začenja 471. slikanica iz izjemne, izvirne, žlahtne štete zbirke izbranih knjig manjšega formata za otroke. Zbirka Čebelica je še vedno vrhunsko čtivo za nebralce, predbralce, prvobralce, slabobralce in druge mlajše osnovnošolce, pa tudi odraslim gre v slast. Citat z začetka Knjigarnice je lepo razporejen, kot so najmlajšim bralcem prijazno oblikovne vse izdaje v navedeni zbirki. Prvi list, kakor vsi ostali, je imenitno in vabljivo ilustriran: tu je velika pasja utica, razkošna in z razsvetljavo, ilustratorka Tanja Komadina (1976) si je zamislila tudi knjižnico pod krošnjo, kjer si Čaro verjetno tudi izposoja knjige. Ilustracija je klasična kolorirana risba, ki z upoštevanjem »otroške perspektive« deluje povsem realistično, a tudi magično hkrati. Naslednja ilustracija, z drugega lista knjige, ustvarjalno zabavno ponazarja bralca, ki bere to knjigo. Mamljivo. V resnici sta to pasji taci, ki tako, z dna lista, molita predse razprto knjigo na strani, kjer je natančna ilustracija besedila in vidna je tudi omenjena paginacija 47. Na tej strani je videti pasjo čarovnico Feni, na drugi pa načrt zakopane čarobne kosti, ki je močnih mavričnih barv. Čarobne ilustracije, ki kakor je za tovrstne odlične ustvarjalce v navadi, odlično dopolnjuje, nadgrajuje zgodbo, preidejo na naslednjih straneh v dinamične podobe dogajanja, domala delujejo kot gibljive slike, oziroma napovedujejo stripovsko dinamiko ilustriranja. Le-ta odlično sodi k besedilu avtorice Majde Koren (1960), ki jo tudi v tej zgodbi posebej odlikujeta duhovitost, zvedavost in čut za mladega bralca. Slednjemu se ne gre čuditi, saj je Majda Koren tista slovenska pisateljica z dolgo kilometrino in nagrajevanimi deli, ki je tudi učiteljica razrednega pouka. Naj spomnim na z večernico nagrajeno knjigo Eva in kozel (2006) in na Levstikovo nagrado za Mici iz 2a (2011), sicer je v vzajemnem knjižničnem katalogu najti kar 508 zapisov z avtorstvom Majde Koren, kamor so štete objave iz revijalnega tiska za otroke. Sicer je tiskanih knjižnih izdaj 112 in po vseh radi segajo mladi bralci kakor tudi strokovna javnost. Med drugimi spomnimo še na naslednja dela Majde Koren: Zgodbice za matematiko (1992), Večje-manjše (1993), Mala pošast Mici (1994), Zgodbe zajca Zlatka (2006), Teta kuha (2003), Lojza iz vesolja (2008), Nace in Rudi (2012), Inšpektor Jože (2014), Skuhaj mi pravljico! (2016), Kapo in Bundo (2020) … Zgodba Čarobna kost je odlična bralsko-gledalsko motivacijska slikanica, po svoje nekaka detektivska in hkrati »cestna zgodba«, saj se Čaro, pokrit z značilno detektivsko čepico, opravi iskat to izgubljeno magično kost. Njena čarobnost je v tem, da naredi najditelja nevidnega! Gledajoč v načrt se odpravi iz svojega doma ob drevesu, mimo hiš ostalih psov, ki še spijo. Na hiškah imajo svoja imena: Gustav (in spomnim se na risanko za odrasle s tem naslovom), Strelka (resnična psička v vesolju), hm, tam je še majhen čebelnjak, pa kozolec, na njem sova začudeno zre za Čarom, ki postaja manjši in manjši. Čaro se prebije do dežele hrtov, a tam še niso slišali za čarobno kost. Od tam ga pot zanese v deželo buldogov. Oh, kako prisrčna je družina buldogov pod senčnikom na plaži! In tudi oni nimajo pojma. Čaro je hodil in hodil, pasja utrujenost ga je doletela, a že je prišel v deželo jazbečarjev. »Vam je kaj znana čarobna kost?« je utrujeno bevsknil. »Jasno, da! Iskali so jo že naši pradedje in prababice!« je odvrnil eden od njih. »Kopljemo in kopljemo, brskamo po lisičjih luknjah, po jazbinah in drugih votlinah, čarobne kosti pa ne najdemo,« je hripavo zalajal star jazbečar, slep na eno oko … Na koncu slikanice pa sem se, precej odrasla bralka, od srca nasmejala. Majda Koren in Tanja Komadina sta odličen slikaniški, knjižni tandem, ki ju priporočam tudi tistim, ki niso bralski navdušenci. Liljana Klemenčič Še danes je na prvem mestu film Festival ptujskih zgodb 2022 se je začel s kino predstavo, s predstavitvijo dokumentarnega filma Tanje Kranjec o 125-letni zgodovini Mestnega kina Ptuj. 25-minutni film lepo prikaže njegovo zgodovino in njegovo podobo ter poslanstvo ter je del letošnje praznične zgodbe. V Mestnem kinu Ptuj so sicer različne zgodbe na ogled skozi vse leto. 125-letno zgodbo Mestnega kina so si Ptujčani prvič na velikem platnu ogledali konec septembra. V Mestnem kinu Ptuj so najbolj ponosni na to, da jim je uspelo ohraniti tisto dušo nekdanjih časov, tisto pristnost, ambient, ki ga imajo obiskovalci še vedno zelo radi in se radi vračajo. Niso vpeljevali nekaterih novotarij, ampak so se držali preizkušenega recepta, da je na prvem mestu film, je povedala specialistka mladinskega dela in odgovorna za področje Mestnega kina Ptuj Nina Milošič. V Cid Ptuj, ki upravlja Mestni kino Ptuj, se trudijo, da je ta prostor nekaj več kot samo kino. To izvajajo z različnimi programi in zelo izbranim izborom filmom. Delovanje v javnem interesu pod javnim zavodom pa jim omogoča, da lahko vrtijo manj komercialne filme, evropske filme Foto: Črtomir Goznik Mestni kino Ptuj je najstarejše še aktivno kino prizorišče v Sloveniji in eno najstarejših na svetu. Prva predstava v tej stavbi je bila že 3. marca leta 1897, le dobro leto za tem, ko sta brata Lumiere pariškemu občinstvu predstavila svoj novi izum – kinematograf. Ptuj z Literarno-glasbeni večer v Knjižnici Ivana Potrča »Bolečina je naš graditelj, da izboljšamo Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj sta povabila na literarno-glasbeni večer z Mirjano Šernek pod naslovom Svetloba življenja je močnejša od teme. Pesnica zaradi izgube vida živi v temi, a svoje življenje polni z lepoto in svetlimi odtenki. Lepoto išče v stvareh, ki so ji pomembne in ljube, je gostjo predstavila Mira Petrovič. Izdala je že dve pesniški zbirki (Zate in Dotik), tretja je v pripravi. Njen živahni in nemirni značaj se je našel povsod, kjerkoli je bila do izgube vida pri enajstih letih. To otroško svobodo in mladost pa ji je odvzela bolezen. Toda izguba vida ji je podarila drugo dimenzijo življenja. „Vodila sta me ljubezen, hrepenenje do znanja, trdna volja“ »Bilo je resnično hudo. Hvaležna pa sem staršem, predvsem mami, ki je s svojo preprostostjo in notranjim vzgibom vlila vame pogum in samozaupanje. Veliko časa sem preživela v bolnišnicah, prestala tri operacije. Končala sem šolo za slepo in slabovidno mladino v Zemunu ter se pridružila staršem, ki sta se v Slovenijo že pred tem preselila iz ekonomskih razlogov. Slovenski jezik je bil zame tuji jezik, nisem ga poznala, a sem strla tudi ta oreh. Vodila sta me ljubezen, hrepenenje do znanja, trdna volja. Zaradi jezika sem se nato tudi izobraževala v Centru za slepe in slabovidne v Škoi Loki. V tistem času sem najprej prebrala Samorastnike. To knjigo mi je priporočila v branje prof. slovenskega jezika, ker je bila prepričana, da je to najboljši način, da se bom naučila slovenskega jezika. Tudi radio in televizija sta mi bila takrat v veliko pomoč. Včasih sem kakšen stavek in besedo prebrala tudi desetkrat, da sem si predstavljala, kaj določena beseda pomeni. Včasih je bilo pri tem razvozlavanju pomena besed prav komično, a mi je uspelo. Še vedno pa sem povezana tudi s svojimi koreninami, svojim jezikom, pišem tudi pesmi v srbskem jeziku,“ je povedala Mirjana Šernek, ki je prvo pesem napisala že v osnovni šoli. A takrat za pesnikovanje še ni imela prave inspiracije, ta je prišla šele pozneje, ko je svoja čustva začela redno prelivati na papir. Prva njena prava pesem pa nosi naslov Mama. Napisala jo je po rojstvu svojega prvega otroka. dijo te ovire, pregrade na preprost in naraven način ter pristne odnose gradijo z medsebojnim povezovanjem, potem se vseh ovir, s katerimi se soočajo, ne ustrašijo niti sami, niti njihovi prijatelji. Pesnica to govori iz lastnih izkušenj, saj ne mara usmiljenja in samopomilovanja. Tega nima v sebi. Takrat je napisala 100 prošenj za službo. Marsikdaj sploh ni dobila odgovora. Ko ga je po nekem naključju le dobila, Hendikepirani na nek način zaznamovani še danes Hendikep je bil v času, ko je iskala službo, velika ovira. Še danes je tako, vsi hendikepirani so na nek način zaznamovani. Če pa prebro- S pesmijo je literarno-glasbeni večer obogatila pevska skupina Medobčinskega Marija Kolarič. Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK stran 19 Kultura petek z 4. novembra 2022 19 Na Ptuju se vedno nekaj dogaja, kar je vredno zabeležiti za zanamce Tudi najnovejše raziskave so pokazale, da je Mestni kino Ptuj eden najstarejših na svetu. Letos je vključen tudi v projekt kinematografov, ki so kulturna dediščina Evrope, je v pogovoru z režiserko dokumentarnega filma ob 125-letnici Mestnega kina Ptuj Tanjo Kranjec še dodatno pojasnila Nina Milošič. Na televiziji Slovenija so film o 125-letnici Mestnega kina Ptuj premierno predstavili 7. julija letos. Da ima Mestni kino in ta zgradba tako bogato zgodovino, tradicijo in dušo, je režiserka spoznala ob predvajanju dokumentarnega filma Čas kurentov, ki ga je prav tako režirala. Najbolj jo je presenetilo to, da je ne glede na to, kaj se je skozi obdobja dogajalo, vedno bil osrednja tema film. Tako je tudi danes. To jo je tudi pritegnilo k tej zgodbi. „Na Ptuju se vedno nekaj dogaja. Vedno, ko ga obiščem, nastaja nekaj novega, kar je vredno zabeležiti za zanamce. Tako ni res, da se na Ptuju nič ne dogaja,“ je poudarila. Foto: Črtomir Goznik Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, v pogovoru z režiserko dokumentarnega filma o 125-letnici Mestnega kina Ptuj Tanjo Kranjec. Glavnina praznovanja je potekala letos spomladi, ko je Mestni kino Ptuj dobil še drugo dvorano. (tudi art filme). To je po oceni direktorja Cid Ptuj Aleksandra Kranerja tudi dodana vrednost programa in celotnega poslanstva Mestnega kina Ptuj. Letos poleti so vse večerne projekcije ob lepem vremenu preselili na prosto. To jim omogoča novi mobilni projektor. Vseh projekcij je bilo 33, obiskovalci, vseh je bilo 2.374, so videli 17 filmov. Ob tem pa je potekal tudi spored v dvorani. Letni kino s filmom Top gun Maverick, projekcija je potekala na letališču v Moškanjcih, pa je pritegnil največ obiskovalcev. Na dvorišču je bila najbolj obiskana glasbena biografska drama Elvis. Z obiskom so kar zadovoljni, po koroni se stanje izboljšuje, ni pa še na ravni leta 2019, ko so imeli rekordno leto s 25.064 obiskovalci. Prva zlata doba ptujskega kina je prišla z zvokom Po besedah filmskega analitika Klemna Žuna Mestni kino Ptuj ponazarja celotno zgodovino slovenskega filma, ker je bil prisoten že od samega začetka, torej časov Avstro-Ogrske. Naredil je prelom iz nemega filma v zvočni film ter nadaljeval zgodbo vse do današnjih dni. Tako je od prve projekcije minilo že častitljivih 125 let, s čimer se morda v Sloveniji lahko pohvalijo samo še trije kraji. Začelo se je s potujočim kinom, ki je potoval iz kraja v kraj. Prvi je izvedel filmske projekcije v Mariboru, Celju in Ljubljani. Drugi potujoči kinematograf pa je obiskal tudi že Ptuj. To so bile leteče slikice, z naslovom Plavalna šola, Prihod vlaka in Pralnica, spominja v dokumentarcu direktorica ZA Ptuj Katja Zupanič. Lastniki kinematografov so bili v tistem času tudi lastniki filmov, ki so si jih med seboj izmenjevali. Kmalu pa so nastala tudi podjetja, ki so se ukvarjala izključno z distribucijo filmov. To je bil čas, ko so nastali tudi prvi stalni kinematografi. V slovenskih krajih so bili prvi poskusi že leta 1906, prvi stalni kino nosi datum 1907, na Ptuju pa leta 1908, ko so se začele tudi stalne projekcije, ljudje pa redno obiskovati kino predstave. Prva zlata doba za ptujski kino je prišla z zvokom. Po drugi svetovni vojni je kino dobil novo vlogo – politično in vzgojno, ob gospodarskem uspehu. Po informbiroju se je odprla pot tudi k drugim produkcijam, tudi na Ptuju je k ogledu vabilo vse več ameriških in evropskih filmov. Leta 1960 rekordnih 243.000 obiskovalcev Od leta 1953 do 1960 je obdobje t. i. kino paradiža ptujskega kina. Tako je že leta 1958 Mestni kino Ptuj imel več kot 200.000 obiskovalcev. Absolutni rekord pa je iz leta 1960, ko si je predstave ogledalo 243.000 obiskovalcev. Med letoma 1960 in 1970 se je povečalo število predstav in tudi filmov. Televizija pa je bila tista, ki je kinematografom zadala največji udarec. Prenove, programske obogatitve (tedni domačega filma, program Pula po Puli, nočni kino, abonmajske predstave, predstavitve filma z umetniškega in vzgojnega vidika), tehnične izboljšave in hitre menjave filmov, od 100 na 160 letno, tudi 170 so jih zavrteli kakšno leto, pa so prispevali k temu, da se je število znova povečalo. Do sredine 80. let prejšnjega stoletja si je kino predstave v Mestnem kinu Ptuj ogledalo še okrog 150.000 gledalcev. Nov udarec za kinematografe pa je prišel s kabelsko televizijo, video kasetami, nato z razpadom mreže distributerjev, digitalizacijo, možnostjo pridobitve filmov preko spleta in ogledov filmov na različnih medijih. Ptujčani so se vedno znali boriti za film Pri nastajanju dokumentarnega filma o 125-letni zgodovini Mestnega kina Ptuj je režiserko Tanjo Kranjec najbolj presenetilo to, da so se na Ptuju vedno znašli ljudje, ki se jim je zdelo vredno boriti se za film. Ta ni osnova preživetja, ljudje se radi zabavamo, ne glede na to, kaj se je dogajalo, pa je film vedno ostal. Klemen Žun je leksikon, kar zadeva film, doživeto je v filmu o svojih izkušnjah, občutkih pripovedovala tudi Marija Hernja Masten. V film bi lahko vključili še koga z zelo zanimivimi zgodbami, nekaj pa mora ostati še za nove zgodbe o Mestnem kinu Ptuju, je povedala režiserka. V sodelovanju z ZA Ptuj je ob 120-letnici Mestnega kina Ptuj izšla knjiga, v kateri je sodeloval tudi filmski analitik Klemen Žun. Ob 130-letnici Mestnega kina Ptuj bodo izdali dopolnjeno izdajo. Svoje izkušnje z Mestnim kinom Ptuj oziroma filmom na velikem platnu pa so delili tudi obiskovalci prve zgodbe 4. festivala ptujskih zgodb. MG samega sebe« je bila zelo vesela, ker si je resnično želela postati samostojna, neodvisna, si ustvariti lastno življenje, družino, to, kar so sanje vsakega mladega človeka. Na razgovoru so jo lepo sprejeli, povedali, da je centrala za telefoniste v 8. nadstropju. Niso pa razumeli, da bi po stopnicah lahko šla sama, da ni bilo nobene potrebe, da bi jo nosili. To jo je zelo prizadelo, se spominja prvih trpkih izkušenj pri iskanju službe. Ko se odprejo ena vrata, se odprejo še druga „Nato pa mi je le uspelo najti zaposlitev, četudi ni bilo lahko. Postala sem telefonistka v velikem podjetju. Tri dni sem si po nareku prijateljice na tablico zapisovala telefonske številke, imela sem čisto krvave prste. Vztrajala sem in uspelo mi je, saj ko se ti ena vrata odprejo, se odprejo še druga ali pa Foto: Črtomir Goznik društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki jo vodi Lidija Kmet. Na citrah pa je zaigrala se najde tudi kakšno okno. Vedno je nek izhod. Poraz ali neuspeh je ključ za uspeh. Takrat se moraš še bolj potruditi, v sebi najti tisti drobec, ki te žene naprej. S sodelavci sem imela lepe odnose, dokler sem bila v službi. Stkali smo številna prijateljstva. V službi sem našla tudi moža, ki mi stoji ob strani. Družina je skala, če tega ni, je zelo težko. Midva se dopolnjujeva, te vezi so stkane iz težkih preizkušenj, ravno to nas povezuje. To je svetla točka za naju. Imava dva odrasla otroka, sina in hčerko ter dva vnuka,“ je o svoji trnovi poti v samostojnost povedala Mirjana Šernek. Poleg poezije je njena ljubezen tudi glasba, ki ju doživlja, kot da bi hodili z roko v roki, pravi. Slepoto sprejema na poseben način – prek poezije in glasbe. S svojim ustvarjanjem, ki je prežeto z izjemnim navdihom, navdušenjem nad življenjem sploh, svetlobo življenja, ki je močnejša od teme, Mirjana Šernek dokazuje, da so slepi ljudje povsem običajni ljudje, ki lahko delajo, ustvarjajo, imajo svoje sanje, družino in otroke ter so enakovredni graditelji družbe. Za posebne dosežke na področju kulture slepih in slabovidnih je prejela nagrado Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Prepričana je, da lahko stereotipe razbijamo le z druženjem. MG Foto: Črtomir Goznik Mirjana Šernek, slepa pesnica in glasbenica, ki svoje življenje kljub izgubi vida polni z lepoto in svetlimi odtenki. Najtežje je, ko je dotik prepovedan Mirjana Šernek se je s svojimi pesmimi in težko, a hkrati navdihujočo življenjsko zgodbo dotaknila vseh, ki so se 20. oktobra udeležili literarno-glasbenega večera v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča. Pospremila jih je tudi pesem pevske skupine Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj in citrarka Marija Kolarič. Zelo rada tudi zapoje. Na tem večeru je zapela svojo pesem Jutro upanja, za katero je glasbo napisal njen mož Milan. Nekaj svojih pesmi je na srečanju z ljubitelji poezije in glasbe prebrala sama, z navdihom in velikim občutkom za interpretacijo pa je njene rime predstavila še Darja Plajnšek. Največ pesmi je bilo iz druge zbirke Dotik. Dotik je sploh zelo pomemben za slepe in slabovidne ljudi. Ko se je kakšna stvar v življenju dotakne, jo prelije v poezijo. Sicer pa je tako, da pesnik napiše pesmi, bralci pa jih vzamejo za svoje, je povedala pesnica. V pokoronskem obdobju obiskuje kraje po Sloveniji in predstavlja svojo drugo pesniško zbirko, ki je nastala prav v tesnobnem času spopadanja s korono, ki je marsikaj vzela, a odprla tudi številne nove poglede na življenje in čustva, ki jih doslej menda nismo poznali. Tudi dotik je bil v tistem času prepovedan. V tem času je obiskala že več kot 60 knjižnic. „Ko postanemo veliki otroci in mali ljudje, smo srečni. Ne potrebujemo veliko, a dobimo več, ne sramujmo se padcev. Bolečina je naš graditelj, da izboljšamo samega sebe,“ je po besedah pesnice Mirjane Šernek preprosto vodilo, ki nas vse vodi skozi življenje. Na literarno-glasbenem večeru je svojo predstavitev vodila sama v odsotnosti pisatelja in fotografa Francija Zorka, ki večinoma povezuje njene pesniške večere. Pesnica se je rodila v Srbiji, v kmečkem okolju, v bližini bolgarskoromunske meje. Danes živi in ustvarja v kraju Šmarje-Sap. Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 20 stran 20 petek z 4. novembra 2022 Dalmacija z Obiranje mandarin Nova druženja in doživetja Vse, kar je lepo, hitro mine. Tako je bilo tudi na letošnjem jesenskem tridnevnem izletu družbe Radio-Tednik Ptuj in agencije Sonček. V dveh avtobusih so se v Dalmacijo odpeljali poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika, ki so nadvse uživali v lepotah pokrajine, njeni kulturno-zgodovinski zgodbi in kulinariki tega območja, predvsem pa druženju. Vodnika na avtobusih Maja in Bruno ter lokalna vodnika so se izjemno potrudili, da je ta jesenska zgodba dodatno obogatila že znane podatke o območju, ki so ga obiskali. V ospredju te nove zgodbe pa je bil Dubrovnik kot eno najpomembnejših turističnih središč na Jadranu, ki je tudi pobraten z Bledom. Danes ima okrog 40.000 prebivalcev. Večina, okrog 80 od- stotkov se jih ukvarja s turizmom. Najbolj atraktiven del mesta je iz 16. stoletja, druga atrakcija pa je vožnja z vzpenjačo na vrh vzpetine Srč, ki je nad samim mestom. Tudi v posezoni v Dubrovniku vztrajajo pri visokih cenah. Zasoljena je tudi cena za obzidje, ogled oz. vzpon na obzidje stane 250 kun (33,18 evra). Kljub temu pa ga gostje z vseh celin pogosto obiščejo tudi jeseni. Na ulicah Straduna je bilo slišati številne jezike, največ pa je bilo angleško govorečih turistov. Dubrovnik se ponaša tudi z dvema hoteloma Hilton, kjer prenočujejo elitni gostje. V nasade mandarin v dolino Neretve, hrvaško Kalifornijo, so lastniki nasadov začeli vabiti že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Še vedno se zelo trudijo s ponudbo, da bi bili gostje čim bolj Foto: MG Hotel Sunce leži tik ob mini obali bosansko-hercegovskega morja. Z njegove terase je lep pogled na novi pelješki most. zadovoljni in bi se vračali. Obiranje mandarin pa je za turiste zgolj simbolično, obirajo jih le zase, po 80 centov za kg, odkupna cena pa je mnogo nižja, le 30 centov za kg, ki pa več ne pokriva vseh stroškov pridelave. Dolina Neretve je vse bolj zanimiva tudi za Japonce in Kitajce, ki pa običajno prihajajo na to območje v času cvetenja mandarin. Za vse pa je nadvse atraktivna vožnja s trupicami po številnih kanalih delte Neretve do turističnih postojank, kjer gostom postrežejo s številnimi lokalnimi Foto: MG Na naših izletih je vedno veselo; brez glasbe in plesa ne gre. Foto: MG V nasadu mandarin so se polnile vreče tega izjemno zdravega sadeža, ki ima veliko več vitamina kot pomaranče. Lastniki nasadov za kilogram mandarin prejmejo le 30 centov. Letošnji pridelek je močno oklestila suša. Nekateri lastniki že bijejo plat zvona, saj se je pridelek več kot prepolovil. Qcenter na Ptuju je znova prevzela izjemna energija ƒ†Œ‹‘–‘„”•‹˜‹‡†Œ‡˜ƒŒ˜‡«Œ‡ƒ—’‘˜ƒŽ‡•”‡†‹æ«—ƒ–—Œ—ǡ ‡–”—˜—Š‘˜‹ǡ’”‹«ƒ”ƒŽ ’”ƒ˜ ’‘•‡„‘ †‘ā‹˜‡–Œ‡ǡ ’”‹‡•‡Ž ‹œŒ‡ƒ †‘ā‹˜‡–Œƒ ‹ ‡’”‡ ‡ŽŒ‹˜‡ ‹ˆ‘”ƒ ‹Œ‡ ˜•‡ ƒ‹ ƒǡ „‘†‘«‹ƒ‹ ƒǡ‘«‘‹˜•‡ǡ‹œ˜‡•‡ŽŒ‡ ’‘•”„‹Œ‘ œƒ —†‘„Œ‡ ‹ †‘„”‘ ’‘«—–Œ‡ ƒŽ«‘˜Ǥ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ —Ž‹ ‡ Œ‡ œƒ˜œ‡Ž ‘•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捋 •Š‘™”‘‘•文˜‹Ž‹‹’‘—†‹‹‘•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捋Š‹œ†‡Ž‘˜‹•–‘”‹–‡˜Ǥ ƒ˜‘ŽŒ‘Œ‡„‹Žƒ ‡Žƒ˜”•–ƒ‹œŒ‡‹Š”‘«‘‹œ†‡Žƒ‹Š ‘–”‘捋Š ‘„Žƒ«‹Žǡ Ž‡•‡‹Š ‹‰”ƒ«ǡ ‡Œ‹‘˜ •–ƒ”‘•–‹ǡ ’ƒ •‡˜‡†ƒ ƒŒ„‘ŽŒ ‘‘Ž ‘–”‘捃 ‘„Žƒ«‹Žƒǡ ƒ’‡ǡ ”‘ƒ˜‹ ‡ǡ ”—–‹ ‡ ‹ æ‡ ˜‡Ž‹‘ ˜‡«Ǥ ‘†‡”‹ †‹œƒŒ‹ǡ —†‘„‹ ƒ–‡”‹ƒŽ‹ ‹ —‹ƒ–‹ †‘†ƒ–‹ •‘ ƒ˜†—æ‹Ž‹ ‘„‹•‘˜ƒŽ ‡ǡ‹•‘•’‘œƒŽ‹–—†‹•‡–‡œƒŠ”ƒŒ‡Œ‡ǡ ‰”‹œƒŽƒ –‡” ‹‰”ƒ«‡ ‹œ „ƒ„—•ƒ ƒŽ‹ •‹Ž‹‘ƒǤ ‘Ž‡‰ –‡‰ƒ•‘‘„‹•‘˜ƒŽ ‹‹‡Ž‹–—†‹‘ā‘•–’‘Ž‡’‡–ƒ–‹ •文˜‹Ž‹‹•–”‘‘˜Œƒ‹ǡ‹•‘œ˜‡•‡ŽŒ‡†‡Ž‹Ž‹•˜‘Œ‡œƒŒ‡‹‹œ—搌‡Ǥ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR ”‡†•–ƒ˜‹Ž•‡Œ‡–—†‹‡ƒ—–› •–‹–—–‡Ȃ’”˜‹Ž‡’‘–‹ •ƒŽ‘ ˜ Ž‘˜‡‹Œ‹ǡ Œ‡” ’‘—ŒƒŒ‘ ’”ƒ˜ ’‘•‡„‘ •–‘”‹–‡˜”ƒœ˜ƒŒƒŒƒœƒ„‘†‘«‡ƒ‹ ‡Ȃ‡‰‘‘•‡«‹æ‡‰ƒ –”‡„—櫍ƒǤ—†‹ ‘ –‡ •‘ ƒ ‘•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捇 •Š‘™”‘‘— œ ˜‡•‡ŽŒ‡ ’‘Ž‡’‡–ƒŽ‹ ‹•–‘”‹–‡˜’‘†”‘„‡Œ‡’”‡†•–ƒ˜‹Ž‹Ǥ ƒ’‹‘ƒ‹Œ‡’‘–‡ƒŽƒæ‡˜‡Ž‹ƒƒ‰”ƒ†ƒ‹‰”ƒœƒ ˜•‡‘„‹•‘˜ƒŽ ‡•’”ƒ–‹«‹‹ƒ‰”ƒ†ƒ‹˜•‡Š’‘—†‹‘˜Ǥ ‘†‡Ž‹Ž‹ •‘ œƒ ˜‡« •–‘ ‡˜”‘˜ ƒ‰”ƒ† Ȃ  ‡–”‘˜‹Š„‘‘˜ǡ‡‰‘•‡«‹æ‹Š–”‡„—櫍‘˜˜ ‡ƒ—–›‹•–‹–—–‡–‡”–‘’Ž‹Šƒ’‹–‘˜‹œ Žƒ—”ƒ”ƒ ‹ƒŒ—„ƒ”ƒǤ ‘•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捋 •Š‘™”‘‘ Œ‡ ƒ˜†—æ‹Ž ˜•‡ Ȃ ’‘—†‹‡ ‹ ‘„‹•‘˜ƒŽ ‡Ǥ „‘Œ‹ •‘ †ƒ œƒŽŒ—«‹Ž‹ ’‘Ž‹Ž‡’‹Š˜–‹•‘˜ǡ‘˜‹ŠœƒŒ‹’‘œƒ•–‡˜ǡ’”‡†˜•‡’ƒœ‘„‹Ž‹ ‘’‘œ‹–‹˜‡‡‡”‰‹Œ‡ǡ‹Œ‡ ‡Ž†ƒ ’”‡˜‡˜ƒŽƒƒ—’‘˜ƒŽ‡—Ž‹ ‡ ‡–”ƒ–—ŒǤ  ”„ƒ†ƒƒ”— ’ƒ •‘ ˜ ’”‡–‡Ž‹Š †‡Š ’‘•”„‡Ž‹ œƒ ƒŒ„‘ŽŒ ā‹˜ƒŠƒ «ƒ”‘˜‹æƒ †”—ā‡ŒƒǤ Œ‹Š‘˜ƒ ƒŽŽ‘™‡‡œƒ„ƒ˜ƒŒ‡„‹Žƒ’”ƒ˜’‘•‡„ƒȂ‘–”‘‘ ’”‹Œƒœƒǡ –‘”‡Œ „”‡œ •–”ƒæŽŒ‹˜‹Š Ž‹‘˜ ‹ ’”‹œ‘”‘˜Ǥ ”‹Œƒœ‡ «ƒ”‘˜‹ ‡ •‘ —ŠƒŽ‡ «ƒ”‘„‡ ƒ’‘Œ‡ ‹ œƒ«ƒ”ƒŽ‡•—’‡”’”‡†•–ƒ˜‘ǡŽƒ†‹‘„‹•‘˜ƒŽ ‹’ƒ•‘ †‘‘˜‘†æŽ‹’‘Ž‡’惐‹œ‰Ž‹––‡”–ƒ–‘‘Œ‹‹’‘•Ž‹ƒ˜ƒ‹ƒ‘„”ƒœ‹ŠǤ‹Ž‘Œ‡–ƒ‘‡”ƒ–‘ǡ†ƒ„‹ŽƒŠ‘ ‹‡Ž‹ ƒŽŽ‘™‡‡˜•ƒ‡•‡ ǡ•‘•‡•–”‹ŒƒŽ‹ƒŒŠ‹ ‹˜‡Ž‹‹‘„‹•‘˜ƒŽ ‹Ǥ Foto: MG V izletištu Kute za goste pripravljajo številne lokalne jedi. Znamenit je tudi njihov kruh, s katerim najprej pozdravijo obiskovalce. dobrotami, ki jih v večini pripravijo iz rib. Za dobro počutje so se trudili tudi vozniki: Adalbert, Zvonko, Andrej in Miha. Ker je tudi vreme šlo na roko, je bilo vzdušje še toliko bolj veselo, sploh pa, ker so se družili že stari znanci. Na skupnih poteh so se v zadnjih letih stkala številna pristna prijateljstva, celo majhne skupine, ki redno potujejo in se družijo na teh izletih. MG Cirkulane z Tradicionalni krompirjev dan dobro obiskan »Najboljši krompirjev golaž, kar sem ga kdaj jedel« »Ta krompirjev golaž pa je najboljši, kar sem ga kdaj jedel,« je komentiral eden izmed učencev cirkulanske osnovne šole. Drugi pa je dodal, da so krompirjeve jedi tudi doma večkrat na jedilniku. Večini je sicer najbolj šel v slast pomfri. Foto: EK Okoli 180 otrok cirkulanske šole in vrtca je preizkušalo krompirjeve jedi. Učenci cirkulanske osnovne šole so se namreč udeležili že tradicionalnega krompirjevega dneva. Gre za dogodek, ki ga že vrsto let organizirajo članice Društva gospodinj Cirkulane. Na društveni njivi so letos pridelale okoli 200 kilogramov lepega in zdravega krompirja. Nekaj so ga že porabile za krompirjev »kropec«, ki je bil glavna jed po ličkanju koruze. Kar velik del pa je šel v promet na krompirjev dan. Pogostile so na- mreč okoli 180 otrok tako iz domačega vrtca kot osnovne šole. 25 gospodinj in en gospodinjec so se zbrali že zgodaj zjutraj, si razdelili delo in začeli kuhati. Največ dela je bilo z lupljenjem in rezanjem krompirja ter cvrtjem. Večina otrok je najbolj navdušeno segala po pomfriju, in to tako zelo, da so jih gospodinje s peko komaj dohajale. »Eden izmed namenov naše prireditve je medgeneracijsko sodelovanje. Me se veliko naučimo od otrok, pa tudi oni od nas. Naš drugi cilj pa je približati otrokom in njihovim družinam jedi iz krompirja. Danes smo pripravile kar enajst različnih: krompirjev golaž, svaljki, cmoki, gibanica, burek, krompir z zelišči, pražen krompir … In vsako leto smo prijetno presenečene, ko ni samo premalo pomfrija, ampak tudi krompirjevega golaža,« je povedala predsednica društva Vida Brodnjak. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 petek z 4. novembra 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila Martinova veselica t s o r P p o t Vs 12. november 2022, ob 19.00 Arena Campus Sava Ptuj 21 Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK petek z 4. novembra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka … Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. b Radioklu 5 rganizira o K J D 9 Ptuj S5 Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& $ 5 ( 7 $ 0 $ 2 , $' PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. UD QRYHPE FPHVHFD QHNRQH DMVHSULĀ Ā 7H  D G L 1 UD]UH LQ $ XXXEF[FWOJDBTJ SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si. XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO Inform In Inf form rm mac a jje: aci jee: e @ raadiok rad diok iook oklu lub uubb.pt .pptuj@ ptuuj@ pt j@ @gma gma ggm mail. il.co l.co com com RadioklubPtuj WWW PREDNOSTI ZA VAS: www.s59djk.si FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. OKNA SENČILA KMETIJSTVO NOTRANJA VRATA 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 02 / 780 04 240 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KUPIM traktor in nekaj priključkov. Tel. 031 443 957. SOOČENJA L OKALNE LOKALNE PRODAM odojke od 25 do 35 kg, mesnate pasme. Tel. 02 755 31 21. KUPIM traktorje in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati deliše, idared, fuji, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. KUPIM traktor in priključke, nudim dobro plačilo. Tel. 041 680 684. PRODAM teličko simentalko, staro šest mesecev in pol, pašno. Tel. 070 250 441. PRODAM motokultivator Gorenje Muta s snežno frezo, Akme motor, moč 9 konjev, vse generalno obnovljeno. Cena 650,00 €. Tel. 051 376 732. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost tudi dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. DELO POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19 na Ptuju. NEPREMIČNINE PRODAMO - Ptuj, Kicar, Moderna hiša (2004), popolnoma obnovljena in opremljena, 235 m2, ]HPOMLåĆHP2&HQD(85 Kontakt: 041 391 003 02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio V OLITVE VOLITVE www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 2 022 2022 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič RAZNO Urednik športnih strani: Jože Mohorič 7. 11. 2022 ob 17.30 ZBIRALEC kupi stare figurice Pez in Kinder, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si OBČASNO nudim brezplačno pomoč pri delu (urejanje okolice, vrt). Tel. 070 331 760. Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. VŽ IVO N A ŽIVO NA Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK petek, 4. 11. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 4. novembra 2022 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Imela si pridne roke in zlato srce. Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, spomini nate živijo in solze tvoje grob rosijo. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, dedka, pradedka, strica in botra Julijana Kmetec Janeza Cafuta IZ TURNIŠKE ULICE 8 NA PTUJU 1989–2022 28. 5. 1942–13. 10. 2022 Iskrena hvala patru Tarziciju Kolenku ter vsem, ki ste pripomogli ob poslovilnem obredu. Žalujoči: vsi njeni Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni ... se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi Centru starejših občanov Ormož, kaplanu Primožu za opravljen cerkveni obred, pevcem ter družbi Talum za darovane sveče in odigrano žalostinko. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in svete maše ter za vsa izražena ustna in pisna sožalja. Žalujoči: žena Kristina, hčerka Kristina z družino, hčerka Tatjana z Romanom in sestra Marija z družino Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si! SPOMIN 3. novembra sta minili žalostni dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, oma, tašča in sestra Danes, 4. 11., mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica Marija Cvetko IZ VIDMA PRI PTUJU 5C IZ CVETKOVCEV 9B ČADRAM 50, OPLOTNICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na mnogo prerani poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in denarno pomoč ter nam izrekli iskreno sožalje. Zahvala zdravstvenemu osebju PALIATIVI UKC Maribor, dr. Šegula, dr. Ribarič in Hospik, gospodu župniku, pevcem Zven, govorniku in Pogrebnemu podjetju Komunala Slovenska Bistrica. Žalujoči: Maks s hčerkico Tejo, ata, mama in ostalo sorodstvo Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Ana Tetičkovič Ob boleči izgubi drage partnerice, mamice, hčerke in snahe Simone Šmigoc IZ DRAŽENCEV 82A Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in sočustvovanje. 23 V SPOMIN 2. novembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica Katarina Pušaver CIRKOVCE 30 Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njenem grobu ter se je spominjate z lepo mislijo. Njeni najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. OSMRTNICA V 75. letu se je za vedno poslovil naš dragi Franc Trunk IZ MOŠKANJCEV 42 Od njega se bomo poslovili v soboto, 5. novembra 2022, ob 15. uri iz vežice na pokopališču v Gorišnici. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. S tvojim odhodom je ostala neskončna praznina. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli s teboj. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižgete svečko. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. OSMRTNICA V SPOMIN Za vedno se je poslovila naša draga Ivanka Hartmann, roj. Mihelač V SPOMIN 5. novembra mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek 2. novembra je minilo pet let žalosti, odkar nas je zapustil naš predragi mož, oče in dedek Martin Popošek IZ KICARJA 99 stanujoča v Nemčiji v Offenburgu IZ ZABOVCEV 82 Pogreb bo v torek, 8. novembra, na pokopališču v Schutterwaldu. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči: žena Veronika, otroci Veronika, Helena, Slavica in Marko z družinami Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami. Tvoji najdražji Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižigom sveč. Vsi njeni Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorele bodo ti v slovo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) OSMRTNICA OSMRTNICA Ob izgubi spoštovanega Anton Gol Franca Meznariča IZ ULICE ŽETALSKEGA JOŽETA 6 NA PTUJU IZ KICARJA 133B Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji Od njega se bomo poslovili v soboto, 5. novembra, ob 10.30 na starem rogozniškem pokopališču na Ptuju. Kolektiv Mlina Korošec Umrli so ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGD MHSULYLOHJLMELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC