LETO XLIII, ŠT. 27
Ruj, 12. julija 1990
CENA 5 DINARJEV
NA KURENTU 90 ZMAGAL
VM SIMIČ ^
Brglezu drugi
bal za MM
(stran 11)
Predsedstvo
podprlo
deklaracijo
Slovenska skupščina je na za-
sedanju 2. julija sprejela zgodo-
vinsko odločitev — deklaracijo o
suverenosti države Republike
Slovenije. V zvezi s tem se je 3.
julija na izredni seji sestavilo
predsedstvo Skupščine občine
Ptuj in sprejelo posebno izjavo,
ki so jo podpisali predstavniki
vseh strank ptujske občine. V
njej so med drugim zapisali:
». . . Ko pozdravljamo odločitev
skupščine, se globoko zavedamo,
da si narod svojo suverenost uve-
ljavlja v nekem, času in prostoru
tako, da o tem sprejema odloči-
tve, in tako, da s svojo ustvarjal-
nostjo brani to suverenost. Želi-
mo, da bi Slovenija postala suve-
rena država vseh, ki prebivajo v
njej.«
Deklaracija je temelj, na kate-
rem bomo gradili bodoči pravni
red slovenske države. Deklaraci-
ja ni pravni akt, kot to nekateri
razlagajo; njeno sprejetje je
hkrati začetek uresničevanja
predvolilnih obljub, saj je večina
strank v svojih programih oblju-
bljala suverenost slovenske drža-
ve. Hkrati pa jo je trebarazumeti
kot deklaracijo, s katero naj bi se
krepila slovenska samozavest.
Z zastavami, z oglaševanjem
siren in zvonov so občani ptujske
občine simbolično podprli zgo-
dovinsko odločitev slovenske
skupščine -- sprejetje deklaraci-
je o suverenosti države Republi-
ke Slovenije.
K sklepu o razglasitvi deklara-
cije so 2. julija v slovenski skup-
ščini dodali še zahtevo, da repu-
bliški izvršni svet najkasneje do
septembra letos pripravi predlog
ustavnega zakona. Z njim se bo
ugotovilo, kateri zvezni zakoni
na osnovi te deklaracije ne velja-
jo za območje Republike Slove-
nije.
Predsedstvo Skupščine občine
Ptuj se je v prejšnjem tednu se-
stalo tudi na dveh rednih delov-
nih sejah, na katerih je obravna-
valo gradivo za nadaljevanje 3.
zasedanja skupščine in sklepalo
o novih točkah dnevnega reda te-
ga zasedanja, ki bo 13. julija.
MG
Žetev in odkup '90
Strokovnjaki pravijo, da z žet-
vijo ne kaže hiteti in da bo pšeni-
ca zares zrela prihodnji teden, če
bo seveda za to tudi vreme. Sicer
pa se ponavljajo prejšnja leta:
nekateri so pohiteli in pospravili
še precej vlažno zrnje, čeprav
lahko ima v skladišču samo 13
odstotkov vlage. Vsak odstotek
odvečne vlage je potrebno od-
praviti s sušenjem, to pa je doda-
tni strošek, navidezno sicer maj-
hen (0,03 dinarja za vsak odsto-
tek nad 13%), pri vlažni pšenici
in večji količini pa že precejšen.
Sicer pa se letos zapleta tudi
pri odkupni ceni. Ta je znana že
nekaj časa: za kilogram prvoraz-
redne pšenice 2 dinarja in pol, za
drugorazredno 2,40 dinarja in za
kilogram tretjerazredne dinar in
pol. V te cene sta všteta tudi pre-
mija in regres, tudi za prevoz do
odkupnega mesta ne bo doda-
tnih plačil. Tudi letos se kmetje s
tako ceno strinjajo. Zadružna in
Kmečka zveza zahtevata za prvo-
razredno pšenico 3 dinarje, vemo
pa, da na našem območju prvo-
razredne pšenice skorajda ni, po-
gled na pšenična polja pa daje
slutiti, da na mnogih površinah
ne raste niti drugorazredna.
»Pšenica mora biti zdrava in
zrela, brez znakov plesni, brez
tujega vonja in okusa, primerna
za prehrano ljudi. Ne sme biti
okužena s pšeničnimi boleznimi
in napadena s škodljivci, imeti
mora 76 kilogramov hektolitrske
teže, lahko ima samo 2 odstotka
primesi in 13 odstotkov vlage.«
Tako piše v obvestilu o pogojih
odkupa pšenice v Republiki Slo-
veniji, ki ga je izdalo podjetje za
blagovne rezerve Ljubljana. To
podjetje namerava skupaj z žitni-
mi in mlinskimi podjetji odkupi-
ti 80 tisoč ton letošnjega pšeni-
čnega pridelka.
V ptujski občini bosta prevze-
mali pšenico obe kmetijski za-
drugi: KZ Ptuj v kombinatovih
silosih v Dražencih in v Korošče-
vem mlinu v Zabovcih, KZ Lo-
vrenc pa poleg silosov v Dražen-
cih še v mariborskem Intesu ter v
svojih poslovalnicah v Selih, Lo-
vrencu, Cirkovcah in Šikolah.
JB
UVODNIK
Sprava
Letos se javno spominjamo tragičnih dni slovenske zgodovine,
ko je na tisoče naših ljudi že po končani vojni — po 9. oziroma 15.\
maju 1945 — našlo smrt na krut način. |
V vojni si stojita nasproti dva oborožena tabora in obema gre i
za življenje, zato o njuni usodi odloča orožje. Po 9. maju J 945 pa je
obstajal samo en tabor, do zob oborožen in pijan od zmage. Na :
drugi strani so bili premaganci. Med njimi so bili krivi in nekrivi, \
vojaki, ženske, zelo mladi ljudje, otroci in starci, ki so priznali po-
raz in prosili za milost. Kaj vse je tiste ljudi pripeljalo v nasprotni,
tabor, je težko reči. Ob tem se .sprašujemo: so bili domobranci mo-\
goče žrtev vojne ali žrtev boljševiške revolucije? Dejstvo, da so z nji- \
hovimi trupli napolnili protitankovske jarke okoli Maribora, Celja, ■
številne jame na Pohorju, v Kočevskem Rogu, gozdove okoli Teha-[
rij. . ., in to po končani vojni, ohranja smisel vprašanja, čeprav z :
mičimer ne upravičuje takšnih eksekucij, ob katerih se vedno znova ■
sprašujemo: Zakaj? Mogoče zaradi strahu pred množico izurjenih
vojakov ali razrednih ali zunanjih sovražnikov? Kako grozljiva je ,
ta logika. Ob tem je za naš mali, razcepljeni in razseljeni narod na- \
rodna sprava življenjskega pomena. Potrebno je javno priznati kriv- \
do. j
Simbolični obred sprave minulo nedeljo v Kočevskem Rogu je\^
bilo tako dejanje. Mrtvim v spomin je bila opravljena maša sprave, i
postavljen je spomenik, ne samo zaradi njih, ampak tudi zaradi]
nas, da nas svari pred stranskimi potmi, ki ogrožajo človeški rod. \
Naj nam molče pomaga, da se naša narodna tragedija ne bi pono- j
vila nikoli več. Sprava z mrtvimi je simbolično dejanje, sprejmimo]
jih v narodno občestvo, iz katerega so izšli in kateremu pripadajo. ;
Sedaj moramo narediti spravo še sami s sabo in med sabo. Prej bo-{
mo to storili, prej bomo lažje zaživeli v novem času; opraviti pa jo i
moramo tudi za rodove, ki so pred nami... i
Vida Topolovec
Jutri v skupščinskih
klopeh
v dvorani Narodnega doma bo jutri ob 12. uri začetek nadaljeva-
nja prekinjene tretje seje vseh treh zborov občinske skupščine. Nekaj
dela je ostalo še od prejšnjega zasedanja, jutrišnje pa bodo obogatili z
razširjenim dnevnim redom. Tokrat se skupščina ne bo ukvarjala
zgolj sama s seboj in s konstituiranjem občinske vlade, govorili bodo
namreč tudi o razbremenitvi gospodarstva, o spremembah odloka o
davkih občanov. Jutri lahko pričakujemo tudi popolno sestavo občin-
ske vlade in imena novih predstojnikov nekaterih občinskih oddel-
kov. --
JB
Cesta od Hajdine do
Hajdoš je urejena
Zagotovo se še spominjate neljubega dogodka 25. aprila letos, ko
so krajani Hajdoš, Skorbe in Hajdine, nezadovoljni zaradi neurejenih
pločnikov, bankin dovoznih poti ob magistralni cesti, ki vodi skozi
njihove vasi, cesto zaprli s traktorji in priklopniki. Zahtevali so, da
jim »odgovorni« iz občine in republike zagotovo obljubijo, da bodo
cesto uredili, in traktorje so umaknili šele po ustreznem zagotovilu,
da se bo to tudi zg(>dilo.
In glej ga, zlomka, ko smo se prejšnji teden mudili v Slovenji vasi
pri invalidu Marjanu Žunku, smo presenečeni ugotovili, da so vse
bankine ob omenjenih vaseh urejene in asfaltirane; tudi vse dovozne
poti, tako da so — glede tega — krajani resnično lahko zadovoljni. Je
zapora zalegla ali sploh ni bila potrebna?
Fotovest: M. Ozmec
Stečaj Delte Biromatike
Agonija Delte Biromatike se bo, kot kaže, končala. Pa ne s sana-
cijo razmer v njej, temveč s stečajem. SDK je namreč v začetku prejš-
njega tedna podala predlog za stečajni postopek, saj je bil žiro račun
tega podjetja blokiran več kot 60 dni.
Položaj delavcev v tej delovni organizaciji je bil vsekakor nezno-
sen. Po eni strani so napenjali vse moči, da bi kogarkoli prepričali,
naj jim vendarle kako pomaga, poskrbi za njihove proizvodne prosto-
re in pokliče na odgovornost Gorazda Žmavca in Bojana Klinkona,
ki sta po njihovem mnenju najbolj odgovorna za položaj te ptujske
delovne organizacije. Pa nič. Prejšnje občinsko vodstvo je slepo verje-
lo Gorazdu Žmavcu, obljubljalo, da se bo potegnilo za to, da bodo
delovni prostori ostali ptujski . . . A je, kot kaže. čas medvladja bil ra-
vno pravšnji, da ni nihče ničesar ukrenil, pa ga o odgovornosti tudi še
vprašal ni nihče.
Kakorkoli: delavci od marca naprej razen minimalnih akontacij
osebnih dohodkov sploh niso dobili. Večina jih je doma čakala na de-
lo, le nekaj pa jih je delalo pri programu birotehnike.
Zadnje dni je vodstvo podjetja intenzivno iskalo denar za izplači-
lo razlike osebnih dohodkov, da bi vsaj delno omililo neznosen polo-
žaj delavcev.
d.l.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. julij 1990 -
TEDNIK
Nezaposlenih delavcev
vedno več
Danes v Sloveniji 40.300 delavcev brez dela # Zakon o zaposlova-
nju, zavarovanju in drugih pravicah v republiški skupščini jeseni • Po-
moč države le za programe, ki so jih potrdile strokovne organizacije •
Letos se že preusposablja več kot 9500 delavcev • Za socialne progra-
me nihče ne bi rad kredita • Novi zvezni zakon o plačah stimulativen
za tiste, ki dobro gospodarijo
Novi zakon o zaposlovanju, ki ga je pripravil sekretariat za delo,
ni prišel skozi komisije in izvršni svet. Tako bodo o njem razpravljali
delegati republiške skupščine šele jeseni, je povedala republiška se-
kretarka za delo Jožica Puhar na tiskovni konferenci minuli teden.
Presežnih delavcev pa je že danes 40.300 in konec leta predvidevajo,
da jih bo 70.000. Zato sekretariat do sprejetja novega zakona predla-
ga Zakon o sofinanciranju uresničevanja pravic presežnih delavcev in
zagotavljanje potrebnih sredstev. Delodajalci in organizacije bodo
lahko na osnovi programov, ki so jih potrdile strokovne organizacije,
uveljavili denarno pomoč za prekvalifikacijo delavcev, za nadomesti-
la osebnih dohodkov delavcev, ki čakajo na delo, za dokup zavaroval-
ne dobe, za odpravnine. Vendar bo država za te namene prispevala le
polovico potrebnega denarja. Ob tem je treba opozoriti, da smo v pri-
merjavi z drugimi državami pri pravicah o zaposlovanju zelo široko-
grudni. Programi organizacij, ki bodo kandidirale za ta sredstva, bo-
do morali vsebovati programe sanacijskega prestrukturiranja proiz-
vodnje, program za presežne delavce, za ohranjanje produktivnih in
novih delovnih mest. Sekretariat predlaga, da bi se denar za te naloge
zbiral iz prispevkov delodajalcev, delavcev in državnega proračuna.
V zvezi z novim zakonom pa je republiška sekretarka za delo Jo-
žica Puhar menila, da gre za to, da izberemo manjše zlo. V okviru
aktivne politike zaposlovanja je treba več denarja nameniti za preu-
sposabljanje delavcev za nova delovna mesta. V svetu prav temu na-,
menjajo veliko več denarja kot pri nas. V Sloveniji se letos preusposa-
blja že več kot 9500 delavcev iz 52 organizacij. Pospeševali naj bi in-
dividualno delo in nekatere oblike javnih del (urejanje okolja, skrb za
kulturnozgodovinske spomenike . . .). Dane so tudi pobude za primer-
no davčno politiko za zaposlovanje pri zasebnikih in podobno. Vse to
pa zahteva dodaten denar in hkrati posega tudi v druge resorje, ki me-
nijo, da je potrebno poiskati dodatne vire. Tudi tu je sekretariat poi-
skal informacije in dejstvo je, da nihče ne da rad kredit za socialne
programe. Zdaj se vključujemo v program svetovne banke, vendar bo
to le izobraževanje strokovnjakov za novo in več znanja. Res je, da
obstaja tudi zvezni socialni program, pri katerem je Slovenija zaprosi-
la za 1,113 milijarde, dobila odobrenih le 74 milijonov, denarja pa še
ni.
Novi zvezni zakon o plačah je stimulativen za tiste, ki dobro go-
spodarijo, torej predvsem za gospodarstvo, vsi drugi — družbene de-
javnosti, banke, zavarovalnice — so vezani na rast osebnih dohodkov
v gospodarstvu. Tisti, ki imajo nepokrito izgubo iz minulega leta, so
upravičeni le do 90 odstotkov osebnega, dohodka. Nekatere dejavno-
sti bi po novem zveznem zakonu morale znižati osebne dohodke. In
če so mnogi pričakovali, da bodo po odmrznitvi plače večje, so se
ušteli. Julijske plače so enake majskim. Dosledno upoštevanje zvezne-
ga zakona pomeni — po besedah republiške sekretarke za delo —
anuliranje tega, kar smo imeli doslej v Sloveniji, to je zajamčen oseb-
ni dohodek. Zaenkrat še ni znano, kako se bomo v Sloveniji opredeli-
li do zveznega zakona. Možnosti je seveda več: ali imamo še naprej
zajamčeni osebni dohodek ali se plače tistih, ki so previsoke, ustavijo,
dokler jih ne dohitijo tiste iz gospodarstva, ali pa imamo, če ne upo-
števamo zveznega, nov republiški zakon.
Uveljavljanje kolektivne pogodbe z najnižjirn osebnim dohod-
kom 3.080 dinarjev bi močno povečalo maso osebnih dohodkov, kar
za 60 odstotkov oziroma bi se morala razmerja znižati na račun višje
ovrednotenih delovnih mest ali pa bi morali 10.000 delavcev odpusti-
ti. Take kolektivne pogodbe, kot kaže, zaenkrat ni mogoče uresničiti.
Sekretariat za delo je ugotovil v nekaterih večjih delovnih organizaci-
jah, da bi morali maso za osebne dohodke povečati za najmanj 30 od-
stotkov.
NaV
EVFORIJA VIDEOKASET PO JEN JU JE^
Pulja po Pulju letos,
kot kaže, ne bo
Veliko ljubiteljev domačega
filma se te dni sprašuje, ali bomo
tudi letos v Ptuju videli program
najboljših puljskih filrnov. Lani
je prireditev zaradi obnavljanja
kinematografa odpadla. Kaže
pa, da bo tudi letos tako. Večji
kinematografi namreč ne kažejo
več zanimanja za tovrstni pro-
gram, ptujski kino pa je seveda
»premajhen«, da bi bil distribu-
terjem zanimiv za predstavitev
puljskih filmov, preden bodo ti
uvrščeni v redni program. Žal.
Sicer pa v ptujskem kinu v
zadnjem času sledimo tako sve-
tovni kot domači filmski proiz-
vodnji in najlispešnejše filme vi-
dimo tudi pri nas že po mesecu
ali dveh; včasih sta pretekli tudi
dve leti in več, da smo lahko vi-
deli film, ki je bil nagrajen na
tem ali onem svetovnem film-
skem festivalu. Poleg tega pa
imamo zdaj v Ptuju izredno lepo,
sodobno kinematografsko dvora-
no, v kateri vam tudi v najhujši
poletni vročini ne bo vroče. Ko
zapuščate dvorano, se vam ni tre-
ba več drenjati z obiskovalci, ki
gredo na ogled filma za vami, saj
sta vhod in izhod ločena. Ogled
filmov v amfiteatrski dvorani pa
je v primerjavi s prejšnjo razpo-
reditvijo sedežev res pravo raz-
košje. Nova dvorana je postala
koristna in zelo primerna tudi za
vrsto drugih dejavnosti, kot so
razna zborovanja, seminarji, pre-
davanja in š*^ kaj.
Poletni meseci niso ravno me-
st s ko si ljudje želijo večere
preživljati v kinodvoranah, ven-
dar so z zasedenostjo dvorane v
ptujskem kinu bolj ali manj za-
dovoljni, čeprav se je že zgodilo,
da jih v dvorani ni bilo posebej
veliko. Na sam program filmov
pa seveda v kinu nimajo nobene-
ga vpliva. Zavedajo pa se, da
mnogim obiskovalcem veliko-
krat filmi, ki jih predvajajo, niso
všeč, pa žal sami nimajo možno-
sti izbirati programa.
Filmi na videokasetah tudi
njim niso prizanesli. Z zakonom
o avtorskih pravicah smo zdaj
tudi na tem področju naredili
red, poleg tega pa se je evforija
videokaset že malce polegla. Za-
vedajo pa se, da morajo sami tu-
di zaradi tega izboljšati kakovost
svojih storitev in biti v ponudbi
čimbolj aktualni.
Obnova kina pa je seveda šele
na polovici poti. Kot nujna in
neodložljiva naloga ostaja uredi-
tev sanitarij in druge dvorane z
250 sedeži ter spremljevalnih
prostorov. Kdaj in kako naj bi
bilo to uresničeno, pa v tem tre-
nutku še nihče ne ve. Gotovo pa
je, da je predvajanje filmov se-
stavni in nujni del kulturne po-
nudbe mesta, na to pa vse pre-
večkrat pozabljamo, mordč. tudi
zaradi tega, ker kino sicer opra-
vlja kulturno poslanstvo, vendar
je registriran kot gospodarska
dejavnost. NaV
V kidričevskem Čevljarstvu delajo
dobro in se razvijajo
Pred dobrima dvema letoma in pol se je takratni kolektiv Čevljar-
ske delavnice Kidričevo preselil \ nove prostore » Kopališki ulici 3. \a
novo so začeli s trinajstimi delavci, danes jih je že 45, in če bo šlo vse po
načrtih, se bo število zaposlenih kmalu povečalo za 20.
Kot je povedal Vlado Premzl,
direktor družbenega podjetja Če-
vljarstvo Kidričevo, v katerem iz-
delujejo šivano zaščitno obutev,
so družbeno podjetje postali pr-
vega januarja letos. V času, ko
večina misli le še na dopustniške
Lesena hišica, v kateri bo trgovina
dneve, se v tem mladem kolekti-
vu pripravljajo na investicijo: se-
danjim proizvodnim prostorom
bodo dodali novega v velikosti
380 m'. Poleg tega bodo zgradili
prostore za računalniški center.
Kupili so računalnik PC in po-
stopoma bodo vanj prenesli vse
poslovanje.
Bodočega graditelja še niso iz-
brali, saj še čakajo na bančno
oceno investicijskega elaborata.
Za nujno potrebne nove proiz-
vodne prostore bodo plačali 3,5
milijona dinarjev. Eno tretjino
so zagotovili sami, drugo je de-
nar združevalcev in banke. Pri-
pravljalna dela za gradnjo bodo
kmalu končali, in če ne bo nepo-
trebnih ovir, bodo gradnjo priče-
li še v tem mesecu. V novih pro-
storih bodo proizvajali lahko za-
ščitno obutev iz programa DE-
SMA, ki so ga sami razvili.
Letos so v Čevljarstvu Kidriče-
vo kupili tudi precej sodobne
opreme", ki jo potrebujejo v mon-
tažnem delu proizvodnje. Tre-
nutno, delajo v eni izmeni. Za iz-
voz se niso mogli odločiti, saj so
jim tujci ponujali nesprejemljive
cene. Pod ceno pa ne bodo izva-
žali, so se odločili. Trenutno iz-
delajo na mesec 1800 parov za-
ščitne obutve različnih vrst. Še
vedno pa imajo v mislih ustano-
vitev mešanega podjetja, v okvi-
ru katerega bi izdelovali čevlje za
vojaške potrebe.
Ocenjujejo, da bodo prvo pol-
letje dobro končali. Težave ima-
jo podobno kod drugje z likvid-
nostjo, saj jim kupci ne plačujejo
v roku. Kljub temu osebne do-
hodke izplačujejo redno, in to
vsakega petega v mesecu. Tre-
nutno je najnižja plača 3800, naj-
višja pa 11 tisoč dinarjev. Med
dolžniki, trenutno jim dolgujejo
en milijon dinarjev so same veli-
ke oreanizacije.
Vlado Premzl še posebej pou-
darja, da je v teh kriznih časih še
kako pomembno, da ne izpustiš
iz rok kupcev in trga. Zato so se
tudi odločili za zaposlitev ekono-
mistke, ki obdeluje tržišče. V po-
moč pa jim je tudi že omenjeni
računalnik.
Ob registraciji podjetja so de-
javnost razširili še z veleprodajo
in maloprodajo, povezali pa ju
bodo s trgovino. Lesena hišica, v
kateri bo prodajalna, že nekaj
časa čaka na odprtje. Sedaj so
jim odgovorni povedali, da so jo
postavili preblizu poslovne stav-
be; razdalja bi morala biti vsaj
1,5 metra. V kratkem jo bodo
prestavili.
Delavci Čevljarstva bodo letos
letovali v Banjolah pri Puli in na
otoku Pagu; skupaj imajo tri-
najst ležišč. Letovali bodo vsi, ki
so to želeli. MG
Trenutno izdelujejo v kidričevskem Čevljarstvu 38 različnih vrst zaščitne
obutve, dodali pa bodo še nove (Posnetka: M. Ozmec)
Hlevov v Laporju pri Slovenski
Bistrici ne bodo gradili
Osrednja točka na tretji skupni seji vseh treh zborov skupščine ob-
čine Slovenska Bistrica, ki je bila 5. julija, so bili odgovori na vprašanja
občinskih poslancev, ki so jih postavili na drugi skupni seji. Ta točka se
je kljub pomembni vsebini v začetku vlekla in vlekla, tako da je grozilo,
da bo skupna seja postala debatni klub; to je povzročilo premlevanje,
ali so stanarine in komunalne storitve predrage ali ne. Da se v bodoče to
več ne bo dogajalo, zagotavlja nov, dopolnjen poslovnik o delu skupšči-
ne, ki so ga sprejeli na tretji seji.
Kaj je novega pri gradnji hle-
vov v Laporjah?
Franc Jug, slovenjebistriški
predsednik izvršnega sveta, je
uvodoma razložil, zakaj izvršni
svet ne podpira načrtovane grad-
nje. Povedal je, da so jih pri tem
vodila strokovna mnenja, strate-
gija razvoja kmetijstva v Repu-
bliki Sloveniji, ekonomski vidik
in tudi javno mnenje, ki sicer iz-
vršnega sveta praviloma naj ne
bi vodilo pri njihovi odločitvi.
Ker pa je slonelo na strokovnem
mnenju, so ga upoštevali.
Program strategije razvoja
kmetijstva Republike Slovenije
temelji na obnovi hribovskih
kmetij, nosilec razvoja pa so dru-
žinske kmetije. Poleg tega pa je
pred durmi še zakon o vrnitvi za-
družnega premoženja zadrugam;
temu bo sledil zakon o vrnitvi
zemlje kmetom — bivšim lastni-
kom oziroma njihovim pravnim
naslednikom. V občinskem izvrš-
nem svetu podpirajo takšno
kmetijsko politiko in jo oprede-
ljujejo tudi kot izhodiščni pro-
gram. Iz analize razlastitev (sa-
mo arondacije iz leta 1963) oce-
njujejo, da bo večji del komplek-
sa, ki bi služil farmi v Laporju,
vrnjen bivšim lastnikom, s tem
pa usahne tudi pomemben pre-
hrambeni vir za to farmo.
Obiti pa tudi niso mogli stro-
kovnega mnenja Biotehniške fa-
kultete katedre za pedologijo,
prehrano rastlin in ekologijo.
Kmetijske površine v dolini Lož-
nice so hidromeliorirane in dre-
nirane, zato bi bila zaradi preve-
like rizičnosti uporaba gnojevke
nedopustna. Izvršni svet se sicer
ni spuščal v ekonomsko upravi-
čenost naložbenega programa,
kljub temu da ta vsebuje vrsto
nejasnosti, od stroškov nabave
telet do marsičesa drugega. Nji-
hovo negativno mnenje temelji
na osnovi prostih zmogljivosti, ki
so se in se še bodo pokazale pri
zasebnih kmetih (pri 166 živino-
rejcih je trenutno 1130 prostih
stojišč za rejo mlade pitane gove-
di na območju KZ Slovenska Bi-
strica), in na problemu zaposlo-
vanja v občini (sedaj išče delo že
918 nezaposlenih v začetku 1990.
leta pa 799), predvsem ko se bo
začel čistiti mariborski industrij-
ski bazen in bo občina Slovenska
Bistrica dobila nazaj veliko svo-
jih ljudi) dnevna migracija je
okoli 2000 ljudi). Prepričani so,
da bo prav z obnovo družinskih
in tudi gorskih kmetij možno
prezaposliti in preusmeriti mno-
ge, ki bodo in so že v družbenih
firmah ostali brez zaposlitve.
V prihajajočih razmerah in
slovenski kmetijski politiki kme-
tijski kombinati v družbeni lasti
ne morejo več pričakovati vse-
stranske družbene pomoči kot
do sedaj, načrtovana farma pa
ob nejasni perspektivi živinorej-
stva ne zagotavlja večje proiz-
vodnje. Upoštevali so tudi javno
mnenje, predvsem mnenje občin-
skih poslancev, pa tudi mnenje
Društva za varstvo okolja občine
Slovenska Bistrica; njegov pred-
sednik dr. Janko Čar med dru-
gim piše: »Kmetijski kombinati
ne morejo biti več nikakršne >sve-
te krave<, ampak se bodo morali
sprijazniti, da so poleg ožjih go-
spodarskih interesov danes enako
pomembni tudi naravovarstveni,
krajinski in demografski vidiki.«
Občinski poslanci so se potem,
ko so svoja mnenja podali tudi
direktor Kmetijskega kombinata,
predstavnik Kmetijske zadruge
Slovenska Bistrica, predsednik
SKZ — podružnice Slovenska
Bistrica, člani izvršnega sveta,
odločili z dvema glasovoma proti
in sedmimi vzdržanimi, da farme
za mlado pitano govedo v Laporju
pri Slovenski Bistrici ne bo.
Vida Topolovec
Pojasnilo
Zelo nas je začudil komentar na prvi strani vašega lista 28. junija 1990 pri fotografiji lepo po-
slikanega kesona, ki naj bi bil last Komunalnega podjetja Ptuj. pozdravljamo njihovo iniciativo za
lepo in urejeno mesto in celo mislimo, da tako urejeni kesoni pomagajo k lepšemu in bolj urejene-
mu videzu mesta.
Radi pa bi vam povedali, da je ta zamisel zrasla na našem šolskem zeljniku. ko smo tudi sami
razmišljali, kako bi s svojo ustvarjalnostjo prispevali kaj za lepši kraj. Keson, ki je šolska last. smo
prebarvali pri tehničnem pouku, potem pa so ga porisali naši likovniki. Veseli smo, da nam je zami-
sel uspela, želeli pa smo si, da bi naši komunalci vsaj z besedo povedali, da je ta lepo poslikani ke-
son last šole, če si je novica zaslužila pot na prvo stran časnika.
Vaši turistični podmladkarji
in mentorica Viktorija Dabič

Te dni je največ ugibanj o tem
kaj se dogaja v Albaniji. A je ta
država kljub vsemu veliko bolj
dostopna za tuje novinarske hiše
kot pred meseci. Tako se je izve-
delo za veliko število beguncev,
ki so se zatekli v tuja veleposla-
ništva, kakor tudi to, da je preži-
dij albanske skupščine zagotovil,
da bo, zdaj že nad 5.500 begun-
cev dobilo potne liste in bodo
lahko odpotovali, pa tudi kazen-
sko jih ne bodo preganjali. Novi-
narske hiše, predvsem nemške,
pa poročajo tudi o rahli čistki v
partiji, v kateri naj bi zamenjali
del konservativnih politikov.
Zahodne države so napoveda-
le obnovitev gospodarskih stikov
s Kitajsko. Kot je znano, so jih
prekinile zaradi pokola na Trgu
nebeškega miru in nasilja nad
svobodomiselnimi Kitajci. Prva
je obnovitev stikov napovedala
Zvezna republika Nemčija, za
njo pa Francija. Še najbolj
vzpodbuja gospodarsko sodelo-
vanje s Kitajsko ZDA. Njihov
predsednik George Bush se je
odločil, da kljub dogajanjem 4.
junija lani Kitajski ne bo odvzel
statusa trgovinsko najbolj privi-
legiranega področja. Američani
bi radi štrli ovire za vrnitev na
ogromno kitajsko tržišče.
Strokovnjaki OZN trdijo, da je
prihodnost držav v razvoju vse
bolj črna. Afriške in latinskoa-
meriške države so lani zabeležile
velike padce gospodarske moči,
povečala se je njihova zadolže-
nost, kreditni pogoji so se zao-
strili ... Problem teh dežel pa je
tudi demografska eksplozija, ki
sproti izniči skromne gospodar-
ske rezultate.
• • •
Gospodarskim težavam afri-
ških dežel se pridružujejo tudi
politične. Voditelji uporabljajo
vse bolj trde prijeme. Zadnji tak
primer je kenijski predsednik
Moi, ki je dal zapreti nekaj naj-
glasnejših zagovornikov uvedbe
večstrankarske ureditve v Keniji.
Mihailu Gorbačovu je na 28.
kongresu Komunistične partije
Sovjetske zveze uspelo omiliti
zahteve po osebni odgovornosti
partijskega vrha za dogajanja v
tej deželi. Namesto tega so dele-
gati sprejeli kolektivno oceno
odgovornosti.
Približujejo se tudi litovsko-
sovjetska pogajanja. Do 11. juli-
ja je Litva pripravila izhodišča o
gospodarskih, vojaških in politi-
čnih odnosih s SZ.
• • •
Na mednarodni konferenci so
se zbrali oporečniki iz Vzhodne
Evrope. Konferenca je bila v
Pragi, na njej pa so se zavzeli za
mirno odpravljanje federacij v
Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. V
resoluciji, ki sojo sprejeli, pa po-
zivajo tudi Zahod, naj preneha
podpirati Gorbačovovo pere-
strojko, in obsojajo Castrov ko-
munizem zaradi kršenja človeko-
vih pravic.
Kubanska vlada je ogorčena
zaradi izjave generalnega sekre-
tarja Združenih narodov, češ da
je sistem na Kubi premalo demo-
kratičen. V svoji poslanici kritizi-
ra in trdi, da nima nobene pravi-
ce ocenjevati sistema v tej deželi.
Hkrati s tem pa prihajajo s Kube
vesti o gladovni stavki kuban-
skih disidentov. Z njo so hoteli
doseči dovoljenje za preselitev v
ZDA.
• • •
Predsednik slovenskega Izvrš-
nega sveta Lojze Peterle in zuna-
nji minister Dimitrij Rupel sta na
obisku v ZDA. Obiskala sta že
zdomska društva in izseljenska
društva, v torek in sredo pa sta
imela pogovore v VVashingtonu.
Tam sta se pogovarjala s funk-
cionarji ameriške vlade in obeh
domov ameriškega kongresa.
d.l.
TEDNIK - 12-    1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
NOVO V PTUJU
Trgovina Tekstil
v Rajšpovi 1
Poleti večina dopustuje, za ne-
katere pa je ta letni čas tudi zače-
tek novega. Ta konec tedna bo v
ptuju in okolici več občanov
odprlo svoje lokale. Družina Ke-
tiš bo v soboto,
14. julija, ob 10. uri odprla novo
trgovino TEKSTIL v Rajšpovi 1
(Ormoška cesta). Uredili so jo v
svoji hiši; tako so se ognili teža-
vam pri iskanju poslovnega pro-
stora.
V trgovini bo delal Vito Ketiš,
oče Anton pa bo pomagal z dra-
gocenimi izkušnjami, saj sije vso
delovno dobo »pridelal« pri
Mercatorju. Tudi pri lokaciji no-
ve prodajalne so pomagale oče-
tove izkušnje: Ormoška cesta je
za zdaj skromna, kar zadeva no-
ve dejavnosti, možnosti pa je ve-
liko.
Trgovina Tekstil bo odprta
vsak dan od 9. do 12.30 ure in od
15. do 19.30 ure. Kupcem bodo
postregli z bogato izbiro moške-
ga, ženskega in otroškega perila,
nogavicami, majicami, brisača-
mi, posteljnino, odejami in dru-
gim. Trudili se bodo, da bo po-
nudba vedno kakovostna, da bo-
do ljudje lahko izbirali glede na
ceno in ime.
Za Ketiševe je trgovina izziv,
ki jih bo v bodoče silil v vedno
nove in nove odločitve. Že sedaj,
ko še niso praktično začeli, raz-
mišljajo, kako bodo dejavnost
obogatili, da bodo za kupce ved-
no zanimivi. Precej kanijo graditi
na akcijskih prodajah. Prvi naku-
povalni dan — 14. julija — bodo
vsakega kupca nagradili s simbo-
ličnim darilom. Pri nakupu blaga
v vrednosti 200 dinarjev bo ku-
pec prejel praktično darilo, pri
nakupu blaga v vrednosti 500 di-
narjev bodo Ketiševi odobrili
5-odstotni popust in kupcu izro-
čili praktično darilo, nakup v
vrednosti 1000 dinarjev bodo na-
gradili z 10-odstotnim popustom
in praktičnim darilom.
MG
Tekstil Je nova pridobitev za Ptuj (Posnetek: M. Ozmec)
^pismo »od daleč«-
Prav neverjetno je, kje vse so nastajala pisma »od daleč«. Da-
našnje sem v pomanjkanju časa spisal kar na kongresu borcev, ki
se je pričel brez delegatov borčevske organizacije iz Slovenije. Za-
vzemanje borcev za Jugoslavijo kot enotno demokratično socialisti-
čno federativno skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, kot
je v uvodnem referatu dejal predsednik borčevske organizacije, je
kljub resnosti trenutka izzvenelo dokaj klavrno. Nasprotovanje
predlogu, da bi na kongres povabili tudi Jovanko Broz.je bilo prav-
zaprav simbolično priznanje, da se odpovedujejo dogmam in resni-
cam neke epohe. Tako je sicer vredno razmišljanje Džunova, da so
po državi »v polni ofenzivi nacionalistične in šovinistične sile in da
njihov vpliv na volilno telo ni zanemarljiv« ter da so »vladajoče
stranke v Sloveniji in na Hrvaškem predvsem nacionalno in nacio-
nalistično usmerjene«.
Borci so prav gotovo s svojim molčanjem pripomogli, da se Jugo-
slavija definitivno razpada, in težko bodo karkoli storili zvezno
predsedstvo, vojska ali pa predsednik vlade Ane Markovič, kije da-
nes, ko nastaja omenjeno pismo, na obisku v Sloveniji in kateremu
so dali borci v svojem referatu popolno podporo kot še zadnjemu
upanju v reformiranje Jugoslavije.
Predsednik države Borisav Jovičje prav gotovo pravilno ugotovil,
da je današnji tok dogajanj predvsem posledica napak v političnem
razvoju države in daje omenjeni tok prišel do kulminacije, ki zahte-
va razrešitev. Ni težko ugotoviti, koga je imel predsednik v mislih,
ko je dejal, da morajo nove stranke, ki so v predvolilni tekmi oblju-
bljale konfederacijo, vedeti, da so osvojile republiško oblast ter da
se njihove pravice raztegajo samo na republiško pristojnost. Kar se
tiče ustave in zakonov Jugoslavije, je dejal Jovič, jih morajo spošto-
vati, dokler jih v proceduri ne bomo skupaj zamenjali. Toda ali bo-
do narodi in narodnosti do takrat, ko ho omenjena ustava zame-
njana, za kar je ob izključujočih stališčih glede federalne in kon fe-
deralne zgradbe države — kar je, mimogrede, po mojem udarjanje
po oslovi senci — ostali »prijatelji tudi, če ne bodo živeli več pod
isto hišo«'.' Časa je malo. Zaman so prizadevanja armade, da ne
bo dovolila trganja Jugoslavije niti pehanja narodov v bratomorno
državljansko vojno ter da Jugoslavija ni gola parola in umetna trd-
njava iz kart in daje potrebno pod močnim naletom separatističnih
sil političnih kameleonov, revanšistov, povampirjenih kvislingov in
izdajalcev, plačancev in najemnikov združiti sile v obrambi integri-
tete, časti in dostojanstva Jugoslavije. Mislim, da gre za nerazume-
vanje nekaterih procesov v evropskih konstalacijah, ki morda niso
nujno pozitivni, toda so realnost, saj sama ideja »bratstva in enot-
nosti«, ki je socialistične države z ideološkim plaščem držala sku-
paj, ne vzdrži in jo ho morala zamenjati resni interes, to pa je lahko
samo ekonomski. Prav zato trdim, da je vprašanje federacije ali
konfederacije udarjanje po oslovi senci oziroma največja manipula-
cija z Ijudfni, saj se nihče noče pogovarjati, katere ekonomske inte-
rese bi v državi Jugoslaviji veljalo gojiti v prihodnje.
Vladimir Vodušek
Govori se.,.
. . . da enolog magister Tonček
Skaza v svoji kleti ne »stara«
uspešno le vina in žganja, ampak
tudi jabolka. Tri leta stara so prav
tako užitna kot tista iz zadnje
ozimnice . . .
. . . da ima meter dva konca.
Eden je tisti, ki ga je imela bivša
samoupravna stanovanjska skup-
nost, ko je merila kvadratne metre
stanovanj v Volkmerjevi in se zmo-
tila v svojo korist. Drugi konec,
slabši, so- potegnil* stanovalci, ki
so in še plačujejo (kljub novi. de-
janski izmeri) kvadratne metre, ki
jih ni. . .
. . . da bodo avgusta diskoteko
Metulj zaprli. AH se skupaj z zapo-
slenimi selijo na obalo tudi obi-
skovalci, še ni znano . . .
. . . da boste oh kanci in Dravi
pri Ribiču, kot da hi bili na moiju.
Kavica velja 5 dinarjev, pri zaseb-
nih gostincih pa tri. . .
. . . da vam v tej rubriki proda-
jamo trač. kar ni demokracija, kot
graja časopis Demokracija . . .
Dober den! Kak vidite, iz poletja že tak pomalen zehamo proti tetiki
jeseni. Dnevi so že vsoki den za eno kokotovo zehaje krajši, noči pa duk-
še. Todo pismo vam pišem v nedelo, 8. julija, po meši sprave, ki sen jo na
televiziji gleda. Sedim in razmišlan. Občutki so nekšni zmešani. Smo se
Udje resen vrnoli v človeka ali bomo še dale naprej, kak hi že reka, skre-
gani med seboj in podobni psom in močkan, ki si fort naprej v dlako sko-
čejo. Lepo sta nam povedala Šuštarov Lujzek in Kučanov Milan. Vsoki
po svoji stroni, zanimivo in iz srca. Zagorele so sveče in tekle so solze.
Pesem se je pomešala z molitvijo, molitev pa s tiho kletvico. Spomini na-
zaj, spomini naprej. Tokšno nam je pač življeje. Gdo segnejo spomini 45
in več let nazaj, te je vse nekšno čudno, že malo pozobleno, pa še vseeno
frdamano živo. Žmetno je pozabiti mrtve, svoje najdražje, ki tan v Ko-
čevskem Rogi v tistih jamah počivlejo in jim zdaj po tejko letih črno mešo
pojemo. Ja, je že tak, kak je reka Kučanov Milan: »Bilo je, naj se nikoli
več ne ponovi. Zdaj je cajt mira . . .« Naj se jegove besede pozlatijo in
uresničijo, saj jih je tudi škof Šuštar požegna.
Pa pozabimo, kaj je bilo, in si rajši mislimo, kaj še vse bo. Pravijo,
da smo zaj Slovenci suverena držova. To je vredik, samo da se nam ne bi
tak zgodilo, kak se meni godi: tudi jaz sem suveren pri moji Miciki, sa-
mo da mi una že od poroke dale vlada ali, kak bi se to reklo — hlače no-
si. Saj ven, da sen si za to čisto son krif Moj oča so negda tak pravli:
»Ge baba gospodari, tan vuk mesori. . .!« Čista tak glih neje. resnica pa
je čista blizik. Oprostite, droge ženske, ne zamerte mi tote pripombe, saj
si jaz totega pregovora nesen zmisla.
Tak, pa smo drgoč na kunci. Ste vidli, Nemci so zmogali v nogome-
ti. Meh so srečo, da so naši partizani pret domu odišli, drgačik bi jih na-
hublali kam med drugo svetovno vojno. Pa srečno od nahublanega LUJ-
ZEK A.
Za volanom
Ne vem, kakšne izkušnje imate
vi, ali ste o tem sploh kdaj raz-
mišljali; veliko je ljudi, ki po-
vsem spremenijo značaj, ko sede-
jo za volan. Prej mirni, razsodni,
če že ne kar sramežljivi, za vola-
nom dobijo polet, energijo, sa-
mozavest, česar jim človek ne bi
niti v sanjah prisodil. So tudi lju-
dje, ki jih sicer ne boste slišali
preklinjati, toda ko tiščijo nogo
na plin, se boste kaj hitro naučili
kakšne nove folklorne besede za
sproščanje nestrpnosti in jeze.
Tudi Koprivnico je pred dav-
nimi leti komisija spoznala za
sposobno upravljati volan. Tako
so izkušnje tudi osebne in ne sa-
mo rezultat ankete. Da moški ze-
lo radi hupajo, če ne speljete v
trenutku, ko so si ga oni zamisli-
li, to že veste. Ne vem pa, ali se
vam je že zgodilo, kar se je oni
dan pripetilo Koprivnici. Pri pre-
čkanju magistralne ceste je glede
na gost promet kar nekaj časa ča-
kala na primeren trenutek, da se
s svojimi osemnajstimi konjskimi
močmi zapelje prek magistralke.
Glej ga, zlomka! V avtomobilu
za njo — seveda je bil tam mo-
ški-šofer vztrajno pritiska na hu-
po avtomobila, ki je imel vsaj tri-
krat več konjskih moči. Majanje
in dopovedovanje z rokami, da
je na magistralni cesti kolona, ni
nič zaleglo. Še več, nestrpni voz-
nik je stopil iz avtomobila in Ko-
privnico imenoval — saj veste
kaj vse (ni bila ne gospa, še manj
tovarišica), s pripombo, kdo da ji
je dal izpit, za dodatek pa še ne-
kaj iz srbskega besednega zakla-
da.
Možakar je seveda imel vse
možnosti prehiteti spredaj stoječi
avto, na to pa verjetno sploh po-
mislil ni. Kako je peljal naprej
tako razburjen in »razživčkan«,
mi ni znano. Zatorej pazite: za
volanom sedijo tudi norci . . .
4 - MORDA VAS ZANIMA . ■ ■
12. julij 1990 - TEDNIK
NASVETI ZA VSAK DAN
Preživimo prosti čas v naravi
SVINJINA NA RAŽNJU:
Večje kose svinjskega mesa
(nad 1 kg) je najbolje speči na
vrtljivem ražnju ob počasnem
obračanju. Kadar jih pečemo na
žaru, se preveč izsušijo; to še po-
sebej velja za občutljivejše kose,
na primer sv. hrbet, ki ga mora-
mo na enakomerni, ne prevroči
temperaturi sočno speči.
SV. HRBET (KARE V KOSU)
NA RAŽNJU
Meso s servieto obrišemo. Iz
olja, suhega rdečega vina, zele-
njavnega kisa, strtega česna, oliv,
nageljnovih žbic (klinčkov), lo-
vorjevega lista, nasekljanega pe-
teršilja, timijana in strtih zelenih
poprovih zrnic naredimo mari-
nado in vanjo postavimo meso.
Pokrito mariniramo 12—14 ur.
Medtem ga večkrat obrnemo.
Hrbet vzamemo iz marinade, s
servieto obrišemo, nabodemo na
raženj in ga pričvrstimo z držali.
Pečemo ob enakomernem obra-
čanju na pravilno razžarjenem
žaru 70—90 minut, med peče-
njem pa večkrat premažemo z
marinado. Nabodeno meso vza-
memo z žara, zavijemo v alufoli-
jo in pustimo stati 15 minut. Na-
to ga snamemo z ražnja, solimo,
narežemo na zarebrnice in ponu-
dimo.
Za 6 oseb potrebujemo:
1,5 kg sv. hrbta (kotleta) v kosu
sol
Za marinado:
6 jedilnih žlic olja
5 jedilnih žlic suhega rdečega vi-
na
3 jedilne žlice zeliščnega kisa .
2 stroka česna
8 narezanih polnjenih oliv
4 nageljnove žbice (klinčke)
1 lovorjev list
2 jedilni žlici nasekljanega peter-
šilja
1 vejico timijana
1 čajno žličko strtih zelenih po-
provih zrnc
NADEVANA SVINJSKA RE-
BRCA NA RAŽNJU
Čebulo olupimo in narežemo
na večje kolobarčke. Slive (suhe)
izkoščičimo, grobo nasekljamo
in namočimo v cherryja. Oluplje-
na jabolka narežemo na krhlje,
pokapljamo z limono, potresemo
s cimetom in mletimi nageljnovi-
mi žbicami.
Rebrcem odstranimo kosti in
jih pripravimo tako, da jih lahko
zvijemo. Meso razprostremo, so-
limo in popramo. Potresemo s
čebulo, slivami, jabolki in koščki
masla (vzamemo polovico ma-
sla), zvijemo v rulado, pri tem pa
pazimo, da robove spodvijemo.
da nam nadev ne bi izhajal. Po-
vežemo z vrvico ali mrežico za
pečenje, nabodemo na raženj in
pričvrstimo z držali. Rebrca pe-
čemo med enakomernim obrača-
njem 90—110 minut. Na polovi-
ci pečenja premažemo s preosta-
lim maslom. Zadnjih 10 minut
pa jih večkrat premažemo s pi-
vom, da dobijo lepo zlatorjavo,
hrustljavo skorjo.
Pečena rebrca vzamemo z žara
in pustimo pokrita stati 15 mi-
nut, nato jih odstranimo z raž-
nja, narežemo na 1 cm debele re-
zine in ponudimo.
Za 4 osebe smo jih naredili iz:
nadev:
2 čebuli
12 dag izkoščičenih suhih sliv
6 jedilnih žlic cherryja
2 kiselkasti jabolki
1 jedilna žlica limoninega soka
1/2 čajne žličke cimeta
1/2 čajne žličke mletih nageljno-
vih žbic
in iz:
1 kg svinjskih rebrc (brez kosti)
soli
belega popra
3 jedilnih žlic masla
6 jedilnih žlic piva
ODOJEK - KRONA PEČE-
NJA - NA ŽARU
Odojka operemo pod tekočo
vodo, odcedimo in obrišemo.
Natremo ga z mešanico soli, po-
pra, strtega česna in dišavnic.
Nabodemo na raženj in pričvrsti-
mo z držali. Po potrebi ga pove-
žemo še z žico.
Nožice, rep in ušesa pokrije-
mo z alufolijo, da se ne zažgejo
(15 minut pred koncem folijo
snamemo), nekaj folije zvijemo v
kroglo in jo damo v odojkov
gobček. Prednje noge privežemo
h glavi, zadnje noge pa priveže-
mo k ražnju narazen.
Odojka premažemo z oljem in
ga damo peč na razžarjeno oglje
ali žarjavico iz bukovih drv. Med
nenehnim obračanjem ga peče-
mo 4—5 ur. Medtem pa enako-
merno dodajamo drva ali oglje
in vzdržujemo pravilno tempera-
turo. Odojka zadnjih 30 minut
pečenja večkrat premažemo s pi-
vom, da dobi zlatorjavo, hrustlja-
vo skorjo.
Pečenega damo na večjo de-
sko. Najprej odrežemo stegni in-
plečeti ter jih narežemo oz. z
ostrim nožem (sekiro) nasekamo,
nato razpolovimo in nasekamo.
Paziti moramo, da koza ostane
na mesu.
K odojku ponudimo svežo ze-
lenjavo, še bolje pa se ujemata
krompirjeva in solata iz svežega
zelja, ter omako k jedem na žaru.
Za pripravi potrebujemo:
1 očiščenega odojka (okrog 8 kg)
5 jedilnih žlic soli
4 čajne žličke mletega popra
4 stroke česna
1 vejico timijana
ščepec majarona
6 jedilnih žlic olja
1 steklenico svetlega piva
Ob pečenju na ražnju vam že-
lim dosti uspehov, zadovoljstva
in dober tek!
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj novih
receptov za pripravo in pečenje
jedi na žaru pod geslom: PREŽI-
VIMO PROSTI ČAS V NARA-
VI.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega kombi-
nata — Haloški biser Ptuj
V vrtu
v SADNEM VRTU pozorno spremljamo razvoj bolezni in škod-
ljivcev, saj so takšne vremenske in toplotne spremembe, kot so letos,
izredno ugodne za njihov razvoj. Zdravstveno stanje v fazi razvoja, ko
je prenehalo obdobje bujne rasti in ko dozoreva sadje, je pogoj, da se
ohranijo zdravo listje in poganjki za formiranje cvetnega nastavka in
rodnost v prihodnjem letu.
Pri uporabi kemičnih sredstev za preprečevanje bolezni in uniče-
vanje škodljivcev moramo dosledno upoštevati varnostno dobo. Karen-
čna doba ali karenca je čas, ki mora poteči od zadnjega škropljenja s
strupenimi sredstvi do obiranja plodov. Varnost pred zastrupitvijo
plodov ohranimo z izbiro ustreznih pesticidov, ki imajo krajšo karen-
čno dobo ali pa so nestrupeni, in da opravimo individualno škroplje-
nje po sadnih vrstah in sortah tako, da tistih, ki zorijo, ne škropimo.
V BIVALNEM VRTU sta pri vzdrževanju in negi med zahtevnej-
šimi zelena trata in živa meja.
Zeleno trato je priporočljivo po vsaki drugi košnji pognojiti s tra-
tinom ali podobnim rudninskim gnojilom, da bo boljše razraščanje in
zgoščevanje ruše, saj ta preprečuje rast širokolistnih plevelov. Pred
trošenjem gnojila pa travišče po košnji seveda dobro očistimo poko-
šene trave, nato pa zlasti na senčnih legah, če se je pričel pojavljati
mah, prečešemo z nožastimi grabljami.
V živih ograjah je mogoče gojiti najrazličnejše grmovnice listav-
cev in iglavcev. Najpogostejše so iz ligustra ali kaline, saj je to grmov-
nica^ki je skromna za rastne pogoje, se dobro razrašča in zgošča živi-
co. Zivice ligustra mnogokje napadejo glivične bolezni listna pega-
vost in rdeča sušica listavcev, čemur je vzrok letošnja hladna in deže-
vna pomlad. Četudi gre za živico ali, kot bi kdo dejal, za grmovje, teh
bolezni ne smemo zanemariti, saj je ogrožen obstoj živice in je tam iz-
vor bolezni za druge okrasne in gospodarske drevnine. Pri listni pega-
vosti se na listih pojavljajo okrogle rjave pege. Njihovo razraščanje
preprečimo, če jih poškropimo z dithanom ali antracolom v 0,2-odsto-
tni koncentraciji. Pegavost listja se lahko tako razširi, daje že v avgu-
stu vsa živica brez zelenega listja.
Hujša bolezen od listne pegavosti je rdeča sušica listavcev, ki pov-
zroča sušenje vejic. Na posušenih vejah, ki so v lesu in lubju prerastle
s podgobjem, prodre gliva na površje v obliki okroglastih blazinic ži-
vo rdeče barve, takih vej pa ni več mogoče ozdraviti. Dokler so na li-
gustru napadene le posamezne vejice, jih čim bližje zemlji porežemo
in sežgemo. Močneje prizadete grmiče pa moramo izkopati in sežgati.
Rdeča sušica listavcev je gliva, ki se pojavlja kot zajedavka še na šte-
vilnih drevninah, kot so; leska, dren, javor, jesen, ribez, murva, akaci-
ja, gaber, breza, topol.
V ZELENJAVNEM VRTU posevki fižola letos dobro uspevajo
in obilno cvetijo, iz cesarje mogoče sklepati na dobro fižolovo letino.
Pri bujni vegetaciji fižola pa je posebno izrazita občutljivost za razne
bolezni in škodljivce, še zlasti če smo sejali nekoliko gosteje. Fižol ce-
sto napada bakterijska bolezen mastna pegavost fižola, ki jo spozna-
mo po prosojnih, mastnih, svetlorumenih obrobljenih madežih na
listju in stročju. Brž ko opazimo takšno okužbo, rastline zaščitimo
pred širjenjem bolezni tako, da jih škropimo vsakih 10 do 14 dni z dit-
hanom ali antracolom v 0,2-odstotni koncentraciji. Siva plesen se naj-
prej razvije na odmrlih fižolovih delih, spoznamo pa jo po \ elikih si-
vih pegah na listju, na strokih pa povzroča trohnobo, ki se širi tudi na
zdrave obrane stroke, če smo obirali skupaj okužene in zdrave. Sivo
plesen preprečujemo enako kot pegavost fižola.
Od škodljivcev se na fižolu pogosto naselijo listne uši, in to zele-
na in črna uš. Uši sesajo listne in rastne vršičke, zaradi česar listi ru-
menijo, poganjki se zavijajo in rastline končno propadejo. Uničimo
jih s sistemičnimi insekticidi, kot so actelic ali pirimor, ki imata neko-
liko krajšo karenčno dobo.
Ko stroki za zrnje dozorevajo, pa prične posevek napadati eden
najbolj nevarnih škodljivcev fižola hrošček fižolar. Fižolar ima let-
no tri do štiri generacije, od katerih se prva pojavi že na njivi, druge
pa potem v skladišču. Zrna fižola uničijo do popolne neuporabnosti.
Fižolarja uničujemo z enakimi pripravki, kot so proti ušem, s tem da
čez deset dni, ko stroki že dozorevajo, škropljenje ponovimo. Seveda
takega zrnja fižola ne smemo uživati, dokler ne poteče karenčna doba
strupa, ki smo ga uporabili.
Po bio setvenem koledarju, katerega avtorica je Marija Thun, je
priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo za plod, 7. in
8. ter od 13. do 17. julija, rastline za korenino od 9. do 11. ter 17. in
18. julija, za list le 15. julija in za cvet 7., 11. 20. in 21. julija.
Miran Glušič, ing. agr.
Polje, kdo bo tebe ljubil
Eden večjih problemov slovenske ekologije je TGA v Kidri-
čevem in tovarniško odlagališče rdečega blata. Večkrat smo po-
ročali o iztekanju luga iz hald na mestu ob železniški progi, ki so
ga po besedah direktorja TGA Danila Toplaka sanirali. Dodatni
nasip pa očitno ne drži dovolj dobro, saj je slika nastala v četr-
tek, 28. junija. Tudi drenažni sistem za prečrpavanje luga nazaj v
okrilje nasipov je odpovedal kljub pomoči gasilcev. Le kakšno bo
opravičilo tokrat? (Foto: MS.)
OBVESTILO O VARSTVU NASADOV
Vinogradništvo
v vinogradih, v katerih so bili uporabljeni sistemični fungi-
cidi proti peronospori vsaj dvakrat, bomo prešli na kontaktne
fungicide, in sicer bomo izbrali enega od naslednjih kontaktnih
fungicidov: bakreni antracol, bakreni folpet, bakreni dithane in
dodali še fungicid proti oidiju vinske trte. Zaradi povečane ne-
varnosti te bolezni bomo izbirali med sistemičnimi fungicidi, kot i
so: bayleton special ali tilt 250 EC. i
V vinogradih, ki so odcveteli pred 15—20 dnevi, lahko upo-
rabimo herbicid ustinex, kije izredno učinkovit, saj prepreči rast
travi oziroma plevelom tudi do naslednje pomladi, vendar ga ne ^
smemo uporabljati pred cvetenjem niti neposredno po cvetenju, j
saj lahko povzroči osipanje jagod. Ustinex lahko uporabimo le v 1
vinogradih, starejših od 4 let. Enako kot pri vseh drugih herbici- i
dih ga bomo uporabili v čim ožjem pasu v vrsti zaradi varovanja
okolja, pa tudi zaradi boljše kondicije samega vinograda.
Jablane
Proti jablanovemu škrlupu priporočamo uporabo kontak-
tnih fungicidov, kot so: dithane M 45, antracol in podobni. Proti
jablanovi plesni bomo uporabili bayleton special. Škropljenje
ponavljamo vsakih 12—14 dni.
Opozoriti moramo, da so se pojavili metuljčki jabolčnega
zavijača, zato priporočamo uporabo zolona, basudina ali relda-
na.
Pred uporabo pesticidov skrbno preberite navodila proizva-
jalcev. KK Ptuj - Slovenske
gorice-Haloze
dipl. ing. Albert Gonc
POGOVOR S PROF. DR. SLAVICO ŠIKOVEC
Klepet o vinu in vinski kulturi
Aleš Gačnik
(1. nadaljevanje)
A. G. Slovenija je bogata vinska dežela. Ima-
mo dobro zemljo, dobre klimatske raz-
mere, vinogradniško in vinarsko tradi-
cijo, navsezadnje pridobivamo dobra
vina, toda naša vina niso tako cenjena,
kot bi si to zaslužila. Ali je problem v
marketingu?
S. Š. Mislim, da je, glede na prodajo na
mednarodnem trgu in zakaj niso tako
cenjena. Mislim tudi, da bi morali'
zdaj, ko so razne mednarodne razsta-
ve, bolj paziti pri odbiri vin, ki gredo
na mednarodne sejme, ker se tudi s
tem ustvarja nek image. Npr. sloven-
ska vina so dobila toliko in toliko zla-
tih priznanj. Pred leti sem bila na med-
narodnem ocenjevanju v Bratislavi in
bila je prava polomija. Nekaj zasebni-
kov je poslalo pokvarjena vina in zato
mislim, da ne bi smeli delati razlike
med družbenim in zasebnim sektor-
jem, ampak izbrati kakovost, ki naj
predstavlja našo panogo. V tujino lah-
ko gremo z vinom, za katero, da moraš
nekaj iztržiti, ne pa da dobimo negati-
ven prizvok, ko vam na takih ocenje-
vanjih izločijo vino. Potem pa trdite,
da imate doma toliko čudovitih leg,
kjer so prirodne danosti za dva do tri
odstotke vrhunskih belih vin. Drugo
pa je dejstvo, da naši izvozniki želijo
izvoziti velike količine, ki naj bi nam
odpria vrata, skozi katera bi potem po-
slali tudi vrhunska vina, in ta bi nekdo
dobro plačal. Tu je bila izbrana nepra-
vilna pot. Francoze imamo za največje
umetnike ne samo pridelovanja, am-
pak zlasti prodaje vina, ker znajo svo-
jo tradicijo, svoj image v pozitivnem
smislu vnovčiti. Oni so izbrali obratno
pot. Na trg dajo najboljša vina, naj-
boljše predstavnike in dosežejo ter
zahtevajo zato tudi zelo visoke cene.
Potem, ko ta vina in pojem francoske-
ga vina postanejo znani, za ozko odpr-
timi vrati spustijo maso tudi zelo sla-
bih vin. Ampak za tisto maso slabih
vin in zato, ker so francoska in ker
imajo pozitiven image, dosežejo zelo
visoko ceno.
A. G. Do neke mere je marketing tudi politi-
čni problem. Različna zgodovinska ob-
dobja so bila različno naklonjena vi-
nogradništvu in vinarstvu. V nekaterih
obdobjih je oblast pospeševala pride-
lavo vina in v nekaterih ne. Kaj meni-
te, kakšna je kontrola in naklonjenost
oblasti tej kmetijski panogi?
S. Š. Pospeševala jo je ali kontrolirala, tu bi
vas malo korigirala. Mislim, da oblast,
se pravi, gospodarstvo ali inšpekcija
ali uprava in nekdo, ki ima to v rokah,
celo mora to pridelovanje kontrolirati
v dobro in zaščito pridelovalca in po-
Foto: Aleš Gačnik
trošnika. Drugo, uvažali smo manj ka-
kovostno vino iz drugih republik in dr-
žav, pri tem pa je domač proizvajalec
ostal nezaščiten. To je bila slaba pote-
za. Ni pa slaba poteza, če nekdo izvaja
kontrolo nad pridelovanjem vina, kajti
nobeno drugo živilo v svetu ni podvr-
ženo tako strogi kontroli kot ravno vi-
no. Zelo slabo je tudi, da smo zaradi
nepravilnega odnosa do naših vino-
gradnikov in do kakovosti, ki tukaj
zraste, dovolili, da so se na proizvod-
nih območjih kleti spremenile iz proiz-
vodnih v trgovske kleti. To je slabo. V
svetu to ločijo; trgovske kleti potrebu-
jejo, ampak tisti, ki se ukvarjajo s trgo-
vino, z nakupom in prodajo vin, nima-
jo nič s proizvodnjo. Proizvodna klet
in možnost kontrole te kleti bi morala
biti še vedno zelo stroga. Prizadevati
bi si morali za prodajo in image svoje-
ga vina tako doma kot v tujini, ne pa
za prodajo vin, ki jih je dokupila iz
drugih republik. Vino je pijača, ki je
sestavljena iz okoli 700 do 800 aroma-
tičnih sestavin. Samo oprh na jagodni
kožici ima 99 različnih aromatičnih j
komponent. In kako to kontrolirati? V ;
svetu gradijo prodajo in marketing na :
zaupanju potrošnika do pridelovalca,
proizvajalca.
Kontrola v strokovnem smislu mora
biti, toda pri prejšnjem vprašanju sem
mislil na kontrolo oblasti in njeno
(ne)naklonjenost eni ali drugi gospo-
darski (kmetijski) panogi.
No, seveda so nekatere panoge, npr-
živinoreja, bile vedno nekako proteži-
rane, subvencionirane itd., medtem ko
seje za vinogradništvo in vinarstvo av-
tomatsko menilo, da sta to panogi, k'
sta si vedno znali pomagati, in da bo
tako tudi sedaj. Če ne drugače, da ma-
lo bolj odprejo pipe z vodo ... To je
bila namreč nepoštena mentaliteta ljU"
di, ki so bili na položajih in so menili-
da vinogradniku gre dobro, ker mu
vendo šlo. Pa to ni res. Naredili snio
zelo veliko škode, obnavljali nismo s
takim tempom, kot bi morali. Veliko-
krat je šel denar za obnovo vinogradov
za absolutno nevinogradniška tla, kaf
je tudi škoda. Sreča je, da na Štajer-
skem zaradi slane ne morejo preveč ^
ravnino.
Nadaljevanje prihodnji*^
A. G
S. G.
TEDNIK
12. julij 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 5
POGOVOR S SLOVENJEBISTRIŠKiM PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA
Naša družba je doživela
hitre spremembe . . .
Ne bomo pogrevali, kaj vse so
pred izvolitvijo novega slovenje-
bistriškega izvršnega sveta imeli
povedati nekateri občinski po-
slanci, predvsem proti takratne-
mu mandatarju Francu Jugu.
Strašili so delavce upravnih or-
ganov skupščine občine, kaj vse
se bo z njimi zgodilo, če bo ...
po mesecu nove občinske vlade
pa so ljudje prijetno presenečeni.
Zgodilo se ni prav nič, ugotavlja-
jo celo, da ima sedanja občinska
vlada velik posluh za človeka,
predvsem za mnoge, ki se v teh
hitrih družbenih spremembah ni-
so prav znašli. Mnogi so prav ta-
ko presenečeni, ker ni revanšiz-
ma, ki so ga v tako obilni meri
pripisovali novi oblasti, temveč
so občinski upravni organi do
občanov, ki prihajajo k njim po
svojih opravkih, dodobra spre-
menili svoj odnos. Zadovoljni
ljudje, hitro in strokovno dobro
opravljeno delo s strani občin-
skih upravnih organov je bila tu-
di ena od želja Franca Juga ob
predstavitvi smernic novega slo-
venjebistriškega izvršnega sveta.
Nova vlada se je zelo hitro
morala spoprijeti z delom, ki ga
noče zmanjkati, ob številnih pro-
blemih, ki jih prav tako ni malo,
za ljudi, ki žive v tej občini, pa
velikega pomena.
Predsednika IS smo najprej
vprašali, kako bodo v novi ob-
činski vladi rešili primer Pahič.
Povedal je, da bodo odgovor na
to poslansko vprašanje z vsemi
podrobnostmi občinski poslanci
prejeli pisno. Ljudje, ki jim je bi-
la pod prisilo vzeta zemlja, želijo
odgovor, kako je z vrnitvijo te
zemlje. Franc Jug je povedal, da
so se o tem vprašanju že posveto-
vali z republiškim sekretariatom
za kmetijstvo, v pripravi pa je
nov zakon o vrnitvi zadružne
zemlje kmetom. »V Slovenski Bi-
strici je vse skupaj nekoliko bolj
zapleteno, ker sta se svoj čas v tej
občini združila kmetijski kombi-
nat in zadruga. Po vsej verjetnosti
bo vračanje zemlje po svoje vpli-
valo tudi na gradnjo farme v La-
porju, ker se pripravlja vrnitev
zemlje zadrugam. Zadrugi smo že
dali priporočilo, naj začne zbirati
vse dokumente za ureditev lastnin-
skih odnosov.«
Ob vprašanju, ali bo kmetijski
kombinat kljub vsemu uspel
zgraditi farmo, ko pa je veliko
ljudi proti, je Franc Jug povedal,
da mora IS pri svojem delu upo-
števati večinsko javno mnenje, ki
pa je proti gradnji farme. Pri tem
bo potrebno upoštevati tudi
smernice razvoja kmetijstva v
Republiki Sloveniji. To pa so
družinske kmetije z možnostjo
zaposlovanja, ki bo postalo še
bolj pereče, ker bo morala indu-
strija, če bo hotela priti do proiz-
vodnje, primerne za svetovni trg,
še odpuščati ljudi. »Če pa gleda-
mo čisto s stališča te farme, kjer
naj bi bilo 1700 glav govedi, mo-
ram povedati, da imamo pri za-
sebnih kmetih za okoli 1100 glav
živine prostih zmogljivosti. Mi-
slim, da je s tem vse povedano«.
Na zahtevo SDZ je potrebno
zaščititi tovarne, da jih ne bi pro-
dali, dokler še niso podržavljene.
Kaj so glede tega naredili v obči-
ni Slovenska Bistrica? »V reševa-
nje lastnine so šli v Impolu, ki po-
staja delniška družba. Pri drugih
podjetjih v občini ni kakšnih več-
jih aktivnostih, da bi razmišljali o
delniških družbah. Nekaj korakov
v tej smeri je začrtala Planika
Slovenska Bistrica, ki načrtuje
razpis obveznic. Izvršni svet pa bo
v prihodnje bolj dosledno sprem-
ljal, da ne bi prišlo do kakih odtu-
jevanj, ki jih poznamo v sloven-
skem prostoru.«
Vsakogar, ki se v Slovensko
Bistrico pelje iz ptujske smeri, že
vnaprej skrbi, ali bo prišel ob do-
ločeni uri, ko pa je železniški
prehod na Pragerskem zelo trd
oreh, pa tudi mesto samo se vse
bolj duši v tranzitnem tovornem
promeru, kljub temu da samo ne-
kaj sto metrov od mesta pelje av-
tocesta. Nova občinska vlada do
teh vprašanj ni neobčutljiva. V
svojem programu so si zapisali,
da bodo vztrajali, naj pride čim-
prej do nadvoza ali podvoza in-
preureditve celotnega sistema že-
lezniškega prehoda na Prager-
skem. O gradnji nadvoza na Pra-
gerskem so že imeli nekaj stikov
z železniškim podjetjem, vendar
se je težko pogovarjati, če za tak-
šen korak ni dovolj sredstev.
Verjamemo pa, da bodo dovolj
trmasti in bodo denar izvrtali.
Problem, zakaj se danes mesto
Slovenska Bistrica duši v prome-
tu, pa je star celo bolj kot sama
avtocesta.Vendar bi ga takrat ob
pametni politiki lahko bili uredi-
li. Pravijo, pa, da so se takratni
občinski možje bali, da ne bi Slo-
venske Bistrice turisti obšli (tudi
sicer se kaj preveč navdušeno v
mestu ne ustavljajo). Da bi ure-
dili to problematiko, delajo meri-
tve na Veleniku o možnostih pri-
ključitve na avtocesto, a bo po-
trebno sedaj veliko denarja, ki bi
Predsednik slovenjebistriškega IS
Franc Jug
ga lahko koristno uporabili tudi
kje drugje.
Kaj so oziroma kaj še namera-
vajo storiti glede pitne vode in
Komunalnega podjetja Sloven-
ska Bistrica, je bilo naslednje
vprašanje, ki smo ga postavili
Francu Jugu.
»Skupščina je na predlog prejš-
njega izvršnega sveta še sprejela
odlok o reorganizaciji Komunal-
nega podjetja v javno podjetje.
Žal pa je ostalo samo pri odloku.
Na eni izmed zadnjih sej izvršne-
ga sveta smo se pogovarjali tudi o
tej problematiki. Postavili smo vr-
šilca dolžnosti direktorja'^javnega
podjetja v ustanavljanju, do konca
julija pa mora biti pripravljen ela-
borat o delu bodočega javnega
podjetja, ki bo delovalo na tržnih
osnovah in bo imelo v svoji vzdrže-
valni službi samo na|nujiiejše lju-
di, ki so potrebni predvsem pri di-
stribuciji pitne vode. Glede pitne
vode je bilo lansko leto sprejetih
veliko odločitev in na tem področ-
ju je bilo že veliko storjenega. Žal
pijemo še vedno vodo iz sumljivih
območij. Trenutno je vse pripra-
vljeno, da se ob primeru težav s
pitno vodo, kot jih pomnimo iz
lanskega leta, preklopimo na bolj
zdravo pitno vodo, ki pa je še ni v
zadostnih količinah. Delo pri vo-
dovodu v občini Slovenska Bistri-
ca bodo v kratkem končana.«
Ob predstavitvi smernic delo-
vanja bodočega izvršnega sveta
je takratni mandatar omenil, da
se bodo sredstva za potrebe kra-
janov zbirala po drugi poti, ne
več samo po krajevnih samopri-
spevkih. Vendar pri tem pravi,
da odločitev v krajevnem samo-
prispevku prepušča krajanom v
posameznih krajevnih skupno-
stih.
Čisto ob koncu smo mu posta-
vili še vprašanje o družbenih de-
javnostih, kjer je že sedaj vrsta
težko rešljivih problemov. Kako
bo v občini, ki ima izredno boga-
to kulturno dediščino, v prihod-
nje.
»Pred nedavnim sem zasledil
zapis Zavoda za varovanje nara-
vne in kulturne dediščine, ki pa je
zelo kritičen do politike reševanja
te problematike v občini. Govori o
nevarovanju in nečuvanju naše na-
ravne in kulturne dediščine.
Obljubim lahko, da bomo trmasto
vztrajali, da bo staro mestno jedro
ostalo nedotaknjeno, oziroma da
ga bodo spravili v prvotno stanje.
Cesa preveč obetavnega na po-
dročju družbenih dejavnosti ni
mogoče obljubljati; vemo, da sta
kultura in zdravstvo že sedaj v ve-
liki krizi,« je sklenil predsednik
slovenjebistriškega izvršnega
sveta.
Člani slovenjebistriškega izvrš-
nega sveta so mladi, strokovno
primerno usposobljeni, trmasti in
vztrajni; občino in ljudi, ki tod ži-
vijo, imajo radi. Vejamemo, da se
bodo po svojih najboljših močeh
potrudili in zastavljene naloge
uspešno uresničili.
Vida Topolovec
Foto: Lado Šteinbaher
V NEDEUO V KS MARKOVCI O NOVEM
KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU
Tudi v novem obdobju naj bi pri
reševanju življenjskih in drugih
vprašanj sodelovali krajani
24. junija je skupščina krajevne skupnosti Markovci sprejela sklep o razpi-
su referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje progra-
ma krajevne skupnosti v obdobju 1990-95.
V tem obdobju želijo urediti novi del pokopališča, prostor za telefonsko centra-
lo, odlagališče smeti, asfaltirati ceste, pomagati društvom, vzdrževati obstoječe ob-
jekte in prostore krajevne skupnosti. Krajani naj bi za uresničevanje tega programa \
v naslednjem srednjeročnem obdobju plačevali manj kot doslej: delavci od osebne- ■
ga dohodka 1,5 odstotka, upokojenci prav toliko, kmetje 3 odstotke od letnega ka-i
t as trškega dohodka in podobno: '
Z denarjem dosedanjega samoprispevka so v Markovcih zgradili odvodni •
kanal v Zabovcih, sofinancirali gradnjo trgovin v Markovcih in Stojncih, uredili j
nove prostore krajevne skupnosti, ki jih uporabljajo tudi društva, uredili mrli-
ško vežico in stari del pokopališča ter asfaltirali krajevne čete v Zabovcih in
Markovcih v dolžini štirih kilometrov. S pomočjo sredstev krajevnega samopri- \
spevka so tudi lažje prišli do novih telefonskih številk v Borovcih, Strelcih,
Markovcih, Zagorcih, Prvencih in Novi vasi, četudi so pretežni del bremen no-
sili krajani sami. Za vsako novo telefonsko številko so plačali okrog 2100 nem- ]
ških mark. Krajevna skupnost je pri gradnji telefonskega omrežja plačala pro- 1
jekte. Telefone je dobilo okrog 220 naročnikov, v krajevni skupnosti pa bodo
naredili vse, da bi do telefonov prišli tudi v Bukovcih in Stojncih. Akcija že te-
če, graditi pa bodo pričeli takoj po izdaji gradbenega dovoljenja.
V tem srednjeročnem obdobju je krajevna skupnost pomagala tudi pri de-
javnostih posameznih društev. Del sredstev samoprispevka pa so uporabili tudi
pri postavitvi javne razsvetljave v posameznih naseljih.
Krajevna skupnost Markovci ima okrog 4000 prebivalcev, ki živijo v deve-
tih naseljih. Zbrana sredstva samoprispevka bodo uporabili za skupne potrebe
in za potrebe posameznih vaških skupnosti. Delitev bo v razmerju 30 proti 70,
največ denarja pa bo šlo za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov.
Skupščina je sklep o razpisu referenduma sprejela v obdobju, ki samopri-
spevkom ni najbolj naklonjeno. Zavedajo pa se, da brez tega denarja tudi v no-
vih časih ne bo šlo. Računajo, da bodo tudi tokrat zmagali argumenti in da bo
nedeljska odločitev v korist posameznika in skupnosti. MG
Množično grobišče tudi
pod Borlom
V zadnjem času lahko precej beremo o množičnih grobiščih poražencev v
zadnji svetovni vojni v Kočevskem Rogu, Teharjah in v Zasavju. Gre predvsem
za maščevanje zmagovalcev nad poraženci. V okviru sprave (pod tem nazivom,
si predstavljam medsebojno odpuščanje, ne pa tudi pozabljanje dogodkov) so v
Kočevskem Rogu v teh dneh potekale spravne ceremonije.
Malokdo, razen domačinov, pa ve, da so se podobni dogodki izvršili tudi
na Ptujskem, v neposredni bližini gradu Bori, tik po koncu druge svetovne voj-
ne. O tem sem se po naključju pogovarjal z nekaterimi ostarelimi prebivalci
okoliških vasi. Le-ti se spominjajo protitankovskih jarkov na desni strani ceste
od Borla proti Zavrču, nekaj sto metrov od borlskega gradu. Takoj po koncu
vojne so vozili na ta kraj pripadnike poraženih sil s kamioni. Domačini iz Bu-
kovcev in Stojncev se spominjajo nočnih rafalov
Od ene bivših domačink sem izvedel, da so se iz smeri Leskovca skozi Cir-
kulane ponoči pomikale stotine ujetih vojakov, civilistov, žena in otrok, za kate-
rimi se je za Borlom izgubila vsaka sled.
Domačini se spominjajo, da seje na omenjenem mestu pod Borlom še kak-
šno leto ali dve širil neznosen smrad razpadajočih trupel.
Menim, da bi bilo treba omenjeno grobišče urediti ne glede na to, čigave
kosti trohne v njem (morda so med njimi tudi kosti množice Ptujčanov, ki so ta-
koj po koncu vojne izginili neznano kam).
Po koncu španske državljanske vojne so zmagovalci v znamenje sprave po-
stavili spomenike tudi padlim poražencem. Podobno bomo, upam, sčasoma sto-
rili tudi pri nas — čas je že, da mrtvi počivajo v miru. A. Ž.^
V. B. j
SPOMINI NA BORI
1941 —1»43
(38. nadaljevanje)
Alojz Štrafela
23. septembra 1941 so nacisti
v Mariboru v skupini desetih
talcev ustrelili Alojza Strafelo,
strojnega ključavničarja iz
Markovcev na Ptujskem polju,
kjer se je rodil 15. maja 1920.
Zaposlen je bil v trgovini z ga-
lanterijo Fini Vugove v Ptuju,
kar že vemo. Vemo tudi, da je
bil pri Vugovi zaposlen tudi tr-
govski pomočnik Kazimir Ko-
želj z ženo Milko. Oba sta bila
trgovska pomočnika. Koželja
so jugoslovanske oblasti prega-
njale, še preden je prišel leta
1934 v Ptuj. Zaradi komunizma
je bil obsojen na večletno za-
porno kazen in jo je prestajal
najdlje v Sremski Mitrovici.
Mlademu Lojzetu je predstavil
svet v novi socialistični družbi
v tako lepi luči, da se je ta za
socialistično revolucijo močno
ogrel. Vemo že, da je bil Lojze
navdušen sokol, telovadec in
domoljub, kar je ostal še dalje,
le da je med člane sokolskega
društva v Markovcih vnašal
kritične misli o dogodkih po
svetu in v domovini in še bolj
podžigal sovraštvo do nevarne-
ga nemškega soseda. Že aprila
1941 je začel zbirati in skrivati
orožje, ki so ga odmetavali vo-
jaki poražene jugoslovanske
vojske.
Nemci so ga aretirali 23. ma-
ja 1941 in ga iz ptujskega zapo-
ra poslali na Bori, kjer so ga
mučili do krvi in nezavesti. Z
Borla je moral proti koncu avr
Razglas o talcih^ ustreljenih 10. 10. 1941, ko sta padla borlski talec
Miha Anžel iz Zabjaka pri Ptuju in Alojz Zorman iz Sakušaka v
Slovenskih goricah.
Alojz Štrafela, ustreljen 23. 9. 1941 lVI«ha Anžel, ustreljen 10. 10. 1941   '
gusta nazaj v ptujski zapor, na-
to pa 4 septembra na morišče v
Maribor. Med Borlskimi jetni-
ki sta zavladali strah in žalost.
Med talci je padel že peti borl-
ski jetnik!
Miha Anžel
Za Štrafelo so Nemci ustreli-
li 10. oktobra 1941 v Šoštanju
borlskega jetnika Miha Anžela,
ki seje rodil leta 1913 v Žabja-
ku pri Ptuju. Študiral je agro-
nomijo. V letih pred vojno seje
družil z levo usmerjenimi ptuj-
skimi študenti. Po nemškem
vdoru je bil v tesnih stikih z or-
ganizatorjem Osvobodilne
fronte na ptujskem območju.
Slovenskih goric dr. Metodom
Spindlerjem in študentom
kmetom Jožetom Lackom iz
Nove vasi pri Ptuju. Ti stiki so
bili še posebno ugodni, ker sta
Nova vas in Žabjak sosednji
vasi. Poleti 1941 je skupaj z
Lackovim sinom Milanom, sta-
rim tedaj petnajst let, prepeljal
nekaj orožja od Rudija Koroš-
ca iz Zabovec in ga oddal sku-
pini, ki, se je v tistem času pri-
pravljala na odhod k partiza-
nom na Pohorje. Udeleževal se
je sestankov OF, ki so vplivali
na razvoj osvobodilnega giba-
nja na ptujskem območju. Po-
vezan je bil z organizatorjema
upora  v juršinskem  predelu
Francem Toplakom.
Gestapovci so ga aretirali 13.
septembra 1941. Najprej so ga
zaprli v ptujski zapor, kjer je
vpisan v indeksu zapornikov s
št. 357. Od tu je moral čez ne-
kaj dni na Bori; to je povedala
njegova sestra Marija Obran iz
Budine pri Ptuju. V svojih spo-
minih na Bori ga omenja tudi
Milena Boksa. Z Borla so ga
odpeljali v Šoštanj. Tu so ga
ustrelili med desetimi talci,
med katerimi je bil tudi njegov
znanec, abiturient klasične
gimnazije v Mariboru, doma iz
Sakušaka v Slovenskih goricah,
LOJZE ZORMAN. Verjetno
je, da so oba skupaj prepeljali
iz Ptuja na kraj smrti.
Lojze Zorman, star dvajset
let, je bil v osvobodilnem giba-
nju povezan z dr. Spindlerjem
in Toplakom iz juršinskega ob-
močja, kamor je spadala tudi
njegova domača vas. Nemci so
ga prijeli na njegovi kurirski
poti v Maribor proti koncu av-
gusta.
Skupna smrt je verjetno vsaj
nekoliko omilila Mihu in Aloj-
zu duševne muke v zadnjih živ-
ljenjskih trenutkih. Obe druži-
ni, Anželovo in Zormanovo, je
okupator preganjal. Anželov
brat Jože, čebelar, je umrl v ta-
borišču, star petintrideset let.
Se nadaljuje
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
12. julij 1990 -
TEDNIK
častni vod ob spominskih kamnih Natašine čete v Bratislavcih. (fb)
Spominska slovesnost
v Bratislavcih
z združenimi močmi borcev NOV, pripadnikov civilne zaščite,
gasilcev in lovcev krajevne skupnosti Polenšak so v počastitev dneva
borcev v Bratislavcih izvedli spominsko slovesnost. Zbranim kraja-
nom so na prizorišču poslednjega boja Natašine čete o njenem boju
in vrednotah narodnoosvobodilnega boja govorili: Ivan Bevk, pred-
sednik Krajevne organizacije ZZB NOV Polenšak, Milan Lacko,
predsednik občinske organizacije ZZB NOV Ptuj, in Ivan Školiber,
preživeli borec Natašine čete. Delegacija je položila venec k spomin-
skim obeležjem, lovci pa so izstrelili častno salvo. Kulturni program
so izvedli vojaki ptujske vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža. Milan
Lacko je v imenu občinske organizacije ZZB NOV Ptuj izročil prizna-
nje gasilskemu društvu Polenšak.
Spominska slovesnost je bila skrbno pripravljena, njena vsebina
pa je poudarila globoko spoštovanje do vseh borcev, aktivistov, talcev
in internirancev, ki so svoja življenja darovali za svobodo slovenskega
in vseh drugih narodov in narodnosti. Po končani slovesnosti so se
udeleženci še dalj časa zadržali na prizorišču boja Natašine čete in v
tovariškem pogovoru obujali spomine na vojni čas, še zlasti pa govo-
rili o sedanjosti in prihodnosti, v kateri smo dolžni ohraniti in spošto-
vati vrednote, za katere so se v narodnoosvobodilnem boju bojevali
najzvestejši, najplemenitejši in najpogumnejši sinovi in hčere sloven-
skega naroda.
FB
Prostozidarji znova na sceni
Zasnove prostozidarstva (ki nima ničesar skupnega z zidarji) oziroma tako
imenovanih »prostozidarskih lož« segajo še v srednji vek. V takšne »lože«
(združenja) so se povezovali posamezniki, ki so bili že dokaj vplivni, vendar so
želeli ob medsebojni podpori svoj družbeni vpliv še povečati. Članstvo v pro-
stozidarski loži je bilo strogo tajno. V okviru svojih sestankov so imeli posebne
duhovne obrede, v okviru katerih so častili posebne simbole, med drugim tudi
zvezdo petokrako. Danes vemo že precej o bioenergiji. Energijo, ki so jc ob teh
obredih prostozidarji vlagali v svoje simbole, so lahko izkoriščali za pridobitev
oblasti sami, njihovi sodobniki ali tudi potomci.
Pred kratkim smo lahko prebrali v Delu, česa vsega si ne laste prostozidarji
(framasoni) v novem veku; od francoske revolucije, ustanovitve Združenih dr-
žav Amerike, sarajevskega atentata (Angleži ga pripisujejo jugoslovanskim na-
cionalistom), preleta Atlantika pa do poleta na Luno.
V novem veku segajo začetki prenovitve prostozidarstva v začetek 18. stole-
tja, zlasti aktivni so bili pri tem pri nas Hrvati. Po koncu prve svetovne vojne so
ustanovili pri nas tako imenovano »jugoslovansko prostozidarsko ložo«, ki je
imela v prejšnji Jugoslaviji močan vpliv na dogajanja. Od leta 1941 do danes
prostozidarstva pri nas uradno ni bilo, ker ni bilo dovoljeno.
V tem, da se pri nas prostozidarstvo znova oživlja, ne vidim ničesar pozitiv-
nega — ponovno se pojavljajo posamezniki, ki bi radi anonimno vplivali na
oblast.
A. Ž.
Pri Komunalnem podjetju kljub novi
organiziranosti še vedno težave
ORMOŽ
Komunalno podjetje Or-
mož, ki je v letošnjem letu or-
ganizirano kot javno podjetje,
je v bolj ali manj podobnih te-
žavah kot pred več kot letom
dni, ko so njegovo poslovanje
obravnavali na 60. seji takrat-
nega izvršnega sveta.
Pavla Majcen, dipl. ing. grad-
beništva, sicer direktorica Komu-
nalnega podjetja Ormož (ki pa
ima v tem podjetju tudi edina
takšno izobrazbo), je ob najinem
pogovoru uvodoma povedala, da je
dediščina, ki jo je prejela, zelo
klavrna. Strojni pa^k je dotrajan,
ljudje so nezadovoljni, delovna
morala, je pri tleh, delovna disci-
plina tudi, to pa je tudi del minule
dediščine. »Komunala smo vsi, to
je odnos človeka do svojega oko-
lja,« je z dokaj trpkim glasom
povedala mlada direktorica, ki
se sicer zelo pogumno otepa s te-
žavami, ki so v njihovem javnem
podjetju.
Pričeli sva pri vodovodu. Nje-
govi začetki segajo v leto
1962/63. Danes obsega 279 km
dolgo omrežje, ki oskrbuje 71 go-
spodarskih objektov in 4320 go-
spodinjstev. V vodovodnem si-
stemu je 7 črpališč in 10 vodo-
hramov, trenutno zmogljivost še-
stih vodnjakov pa je 60 litrov vo-
de na sekundo.
Ob vsaki podražitvi vode in
komunalnih storitev razpravljajo
na ormoškem izvršnem svetu tu-
di o količini načrpane vode. To
je še vedno neznanka. V črpališ-
ču v Mihovcih pri Veliki Nedelji,
kjer so vodnjaki, števca nimajo
(še vedno pa črpališče nima tele-
fonske povezave bodisi s podjet-
jem ali Postajo milice Ormož);
tako ne vedo, koliko vode načr-
pajo, koliko je gre v obtok, koli-
ko je prodajo in kolikšen je iz-
pad.
Direktorica je povedala, da je
bivša SIS za cestno in komunal-
no dejavnost že novrembra lani
plačala pri Jeklu Ruše števec, pa
še do danes ni montiran. Po vsej
verjetnosti pa še nekaj časa ne
bo, ker je Jeklo Ruše na robu ste-
čaja.
Vodovodni sistem v občini Or-
mož je bolj ali manj star, mese-
čno je kar 16 okvar ali vsak drugi
dan po ena. To vzdrževalci sicer
hitro uredijo, vendar mnogokrat
za njimi priteče rjava voda kljub
čistilni napravi. Vzrok je pre-
prost: v ceveh so usedline, ki pa
se pri večjem pritisku vode dvi-
gnejo. Za vodovod skrbi devet
vzdrževalcev.
Vsako leto, predvsem v pole-
tnih mesecih in začetku jeseni,
nastopijo težave z oskrbo s pitno
vodo na območju Jeruzalema,
kjer so ob vinski cesti kar štirje
večji gostinski objekti: Taverna,
Malek, Jeruzalem in Vinski
hram. Ob pomanjkanju vode se
je tžeko iti turizma. Pavla Maj-
cen je povedala, da ob gradnji
vodovoda na to območje niso ra-
čunali, da bo ob gostinskih ob-
jektih še velika poraba vode tudi
v vinogradih, kjer prav takrat
škropijo vinograde.
Ob ceni vode pogosto tarna-
mo, češ kako je visoka, kljub te-
mu da v kubični meter pitne vo-
de še niso vračunani vsi realni
stroški vodovoda, cena pa bo še
višja, ko bodo pričeli obračuna-
vati tudi nekatere stroške čistilne
naprave.
Velik del vodovodnega siste-
ma je še vedno zunaj upravljanja
ivumunainega podjetja. »Kako je
z vodovodom, kvaliteto del iz vse-
ga, se je v Ormožu vedno nekako
prikrivalo. Delalo se je na prigla-
sitev, nad delom ni bilo pravega
nadzora, saj je bil izvajalec del in
nadzorni organ bolj ali manj ista
oseba. Posledice pa bodo Komu-
nalno podjetje pestile še dolgo ča-
sa,« je med drugim povedala di-
rektorica Pavla Majcen.
Tudi poletno kopališče, ki ga
ima v upravljanju Komunalno
podjetje, je vsaj zadnja leta kljub
nekoliko večji prispevni stopnji
za to finančno šibko podjetje ve-
lik zalogaj. Že nekaj let ga krpa-
jo, k pošteni ureditvi pa se niso
spravili. Pravijo, da bodo o tem
pričeli bolj intenzivno razmišljati
še to jesen. Tudi letos so ga zakr-
pali po najboljših močeh. Delo
pri strojnici in filtrih je opravilo
podjetje Jeklo Ruše, vse drugo
pa Komunalno podjetje Ormož.
Tudi odprli so ga letos mnogo
prej kot prejšnja leta, težave pa
so seveda ob muhastem poletju.
Na voljo imajo ob dnevnih ko-
palnih kartah tudi sezonske,
podjetjem oziroma sindikatom
so poslali tudi prednaročniške
ponudbe, pravega odziva pa ni
bilo.
Kako naprej? »Želja je veliko,
problem pa je denar. Delavci, ki
delajo v tem sistemu, so tudi lju-
dje, ki bi mogoče želeli delati in
imeti takšen osebni dohodek kot
drugje. Želimo oziroma nujno po-
trebujemo nov smetarski avto, av-
to za odvoz velikih smetnjakov, či-
stilec cest, da mesta ne bomo več
čistili samo z brezovo metlo. Seve-
da se v vse to minula leta ni kaj
dosti vlagalo, zato pa je danes ta-
ko, kot je,« je sklenila svoja raz-
mišljanja o bodočnosti Komu-
nalnega podjetja mlada, vendar
odločna direktorica Pavla Maj-
cen. Ob vsem tem želi seveda še
večje sodelovanje tudi z občino,
predvsem pa več razumevanja z
nekadnjim sisom za cestno in ko-
munalno dejavnost.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Pogled na ormoško poletno kopališče, ki je bilo dolga leta zelo obiska-
no tudi od drugod.
Skrivnost Kozoderčeve jame II
Napaka v sistemu, pravi podatek ob nepravem ča-
su ... To bi lahko bila kratka oznaka lanskih doga-
janj na Dravskem polju. Če bo kronist čez nekaj let
šel gledat, kaj je ptujska skupščina na predlog ptuj-
skega izvršnega sveta potem, ko je bilo najhujše mi-
mo, sprejela kot sklepno poročilo o katastrofi na
Dravskem polju, bi videl v njem zgolj medlo frazo:
vzroki za onesnaženje so večplastni, gre za splet me-
teoroloških pogojev in kmetijske uporabe prostora,
ni jasno raziskano, kaj je poglavitni vzrok ... kata-
strofa je podobna naravni katastrofi... skratka
fraze, ki o vzrokih onesnaženja ne povedo ničesar.
In še pripomba izvršnega sveta, da so bili v Pinusu
in so jim tam rekli, da oni niso nič krivi. In neskon-
čna naivnost, da za tako onesnaženje pač posebej ni
nihče kriv.
Zgodba bi se lahko tukaj končala, vsi prizadeti
ob lanskoletni katastrofi pa bi se znašli v čudnem
položaju; nihče ni kriv, nihče ne more ničesar
ukreniti, nihče ne ve, kdaj bodo pesticidi ponovno
presegli dovoljeno mejo. In čakamo in tavamo kot
slepec v temi.
Zgodba bi se zares lahko končala s tako klavr-
nim koncem in se za večino najbrž tudi je. A na
srečo imamo na našem štajerskem koncu strokov-
njake v Zavodu za zdravstveno varstvo, ki so že
nekajkrat javno povedali, da je izključni krivec za
onesnaženje s pesticidi starejšega datuma odloženi
material iz Pinusa. Glede tega se, kot meni mag.
Stanko Brumen, ni slepiti in njihove raziskave jasno
kažejo, da je tako.
Ta resnica je torej že nekaj časa v predalih in-
špektorjev v obliki študije vsebine Kozoderčeve ja-
me, kakor tudi v javnosti. Z nekaj truda pa je bilo
mogoče te rezultate izvedeti že lani v začetku sep-
tembra. Zakaj tega nihče ni storil, pa je povsem
drugo vprašanje. Odgovorna sanitarna inšpektorica
v Ljubljani je ob ponovni sprostitvi uporabe vode
iz črpališč na Dravskem polju namignila, češ da
ves cirkus ni bil potreben, ker so naši normativi pre-
rigorozni in v primeru, če ona ne bi šla na dopust, do
zaprtja črpališč sploh ne bi prišlo. Njen namestnik
pa je očitno dosledno upošteval normative in s
tem pravzaprav zelo veliko prispeval k temu, da
smo vsaj približno zvedeli, kakšno vodo smo pili
in kaj vse se skriva v jamah Dravskega polja.
Potem je prišlo zatišje. Republiška inšpektorica
je dovolila uporabo vode, jugoslovanski inšpekto-
rat pa je pohitel z izdelavo normativov, po katerih
bil, če bi obveljali, lahko pili tudi vodo, kakršna je
bila Krupa na vrhuncu svoje onesnaženosti. In ti
normativi visijo nad slovenskimi inšpektorji, nihče
pa, razen strokovnjakov z Zavoda za zdravstveno
varstvo, očitneje ne nasprotuje počasnemu zastru-
pljanju samih sebe.
V gašenju znakov katastrofe in po silnem hite-
nju z gradnjo vodovoda na Dravskem polju so vsi
pozabili na odgovornost za nastanek katastrofe.
Iskanje krivca je bilo celo očrnjeno kot nasilno in
povrh vsega še nerazumevajoče do tistih časov, ko o
ekologiji na tem koncu nihče sploh pojma ni imel.
Zdaj pa je vendarle dovolj teh sprenevedanj. In-
špektorji imajo študijo strokovnjakov. Sami še ni-
so ničesar jasneje povedali in ukrepali, čeprav je
to njihova pristojnost. Kdo se pravzaprav boji spro-
žiti postopek proti dokazanemu onesnaževalcu? V
čem je ta prekleta skrivnost, zaradi katere nihče ne
vzame v precep Pinusa? Je za tem kak poslovni inte-
res?
Normalno, seveda je. Toda ne strah pred preve-
liko odškodnino, ki je morda ne bi zmogel onesna-
ževalec plačati. Problem je, kot kaže, še globlje.
Ameriški strokovnjaki so vedeli pred kratkim po-
vedati, da gre najbrž za nič kaj pošteno potezo s
strani Pinusa. Saj veste: v svoji vlogi med vzho-
dom in zahodom smo predvsem po gospodarski
plati marsikdaj igrali čudno. In strokovnjak, ki de-
la od časov lanske katastrofe pri Republiškem ko-
miteju za varstvo okolja, ve povedati, da so v jami
odloženi pesticidi, ki jih ameriška firma, s katero je
Pinus sodeloval, ni nikoli proizvajala ali vsaj take
kvalitete ne. Sum, ki pa je zadnje čase že precej gla-
sen, je v tem, da so v Pinusu pred davnimi leti z
vzhoda uvozili velike količine »poceni« sestavin, ki
pa so jih zaradi slabe kvalitete in nadzora nad kro-
ženjem teh snovi po svetu bili prisiljeni »na tiho« za-
kopati. Tako na tiho, da niti mi nismo zaslužili, da
bi to izvedeli, čeprav stanujemo dobesedno na tej
ekološki bombi. Vprašanje je seveda, ali tega ra-
zen navadnih smrtnikov niso vedeli tudi inšpektor-
ji in načelniki občinskih organov. Tega najbrž brez
globlje analize nihče ne bo ugotovil. Pa ne bi bilo
slabo, če bi se tega lotili. Še prej pa zbirmali sku-
paj denar, da bi Zavod za zdravstveno varstvo sku-
paj s še kakšno organizacijo poskušal izkopati iz
zemlje, kar se da.
Morda bi se vsaj za spoznanje bolj varno počutili,
če bi vedeli, da je nekaj tisoč kilogramov strupenih
snovi pod nadzorom. Še vedno bi bilo bolje kot molk
in sprenevedanje, češ ne vemo nič natančnega. Mor-
da bi se tu morali obnašati bolj ameriško. Ta isti
ameriški strokovnjak, ki je te dni obiskal skupaj z
Zelenimi tudi gudronsko jamo v Pesniškem Dvoru,
je na vprašanje, kaj je mogoče narediti, brez premiš-
Ijanja ustrelil: »Za božjo voljo, spravite že te snovi
iz zemlje, pa četudi jih boste odložili v nepropustne
kontejnerje! Vsaj vedeli boste, s čim morate računa-
ti ...«
Darja Lukman
SKUPŠČINA ZELENIH SLOVENIJE
Stranka, ki ji ne bo
zmanjkalo dela
Prejšnjo soboto so se v Mariboru sešlipredstavniki Zelenih Slove-
nije. Ocenili so dosedanje delo, sprejeli statut in izvolili novega predsed-
nika; to bo poslej mag. Bojan Brumen. Ogledali so si še odlagališče od-
padnega olja v Pesniškem Dvoru.
Zbrane je pozdravila predsed-
nica skupščine občine Maribor
Magda Tovornik, v pozdravnem
govoru pa je poudarila, da se bo
zavzemala za teze iz volilnega
programa Socialistične zveze. V
njem so socialisti zapisali, da si
bodo prizadevali za takšno me-
sto ob Dravi, ki ne bo več indu-
strijsko, škodljivo za vse oblike
Na skupščini Zelenih Slove-
nije prejšnjo soboto v Maribo-
ru so za novega predsednika
izvolili mag. Bojana Brumna
iz Maribora. Zaposlen je na
mariborski Pedagoški Fakulte-
ti kot predstojnik Oddelka za
predšolsko vzgojo. Član Zele-
nih je od njihovega nastanka,
je predsednik Izvršnega odbo-
ra Zelenih Maribora in posla-
nec v mariborski skupščini. Dr.
Dušan Plut se z vodilnega po-
ložaja Zelenih umika zaradi
preobremenjenosti z delom v
Predsedstvu Slovenije.
življenja, pač pa mesto možnosti.
Zelene Slovenije je pozdravil tu-
di mariborski minister za okolje
in poudaril velik pomen gibanja
Zelenih predvsem na področju
Maribora, ki ima »zasvinjano«
vodo, zrak in industrijo, ki je za-
starela in zaradi drugih težav na
okolje ne pazi dovolj.
Poročilo o dosedanjem delu je
podal bivši predsednik stranke
dr. Dušan Plut. Povedal je, da je
Stanka Zelenih preživela obdob-
je pubertete. Z izidi volitev so v
stranki zadovoljni, prav tako z
mnogimi akcijami v dobro oko-
Ija.
Zelene je na skupščino prišla
pozdravit tudi predstavnica Zele-
nih iz Avstrije. V pozdravnem
govoru je povedala, da so njeni
kolegi na avstrijski strani zado-
voljni s sodelovanjem ne le na
kongresnem področju, pač pa še
bolj pri konkretnih nalogah, na
primer pri posvetovanjih o jedr-
ski elektrarni in gradnji avtocest.
Zeleni so v Mariboru sprejeli
nov, dopolnjen statut stranke, ki
se od prejšnjega razlikuje po na-
tančnejši definiranosti nekaterih
pojmov in po večjih možnostih
samostojnega delovanja lokalnih
teles stranke.
Večji del časa so Zeleni pora-
bili za medsebojno seznanjanje o
največjih problemih okolja v ob-
činah. Tako se v sodelovanju s
strokovnjaki nameravajo lotiti
raziskave pesticidov, predlagali
so zmanjšanje davkov za uvoz
avtomobilov s katalizatorji, ki
kot gorivo lahko uporabljajo na-
ravi prijaznejši neosvinčeni ban-
cin. Predlagali so, da se poseže v
pristojnosti doslej zaprtih orga-
nov, na primer vojske, ki je do-
slej po svoji volji lahko obreme-
njevala ljudi s hrupom letal, kar
zelo občutijo ljudje iz okolice
Brežic . . .
Ivan Jazbinšek, vodja sekrefa-
riata za varstvo okolja in ureja-
nje prostora pri slovenskem iz-
vršnem svetu je prisotne seznanil
z osnovnimi načeli nacionalne
ekološke politike. Ta temeljijo
Novoizvoljeni podpredsedni-
ki Zelenih Slovenije so Vane
Gošnik. Mateja Poljanšek in
Srečo Kirn. Programski svet
bo poslej vodil Mitja Bricelj,
izvršni odbor pa Peter Jamni-
kar. Izvolili so 21 članov pred-
sedstva. Za podpredsednico je
bila predlagana tudi Ptujčan-
ka Darja Lukman. a je kandi-
daturo zavrnila zaradi dela, ki
ga opravlja v novinarski hiši
Radio Tednik. ^
na načelu, da ne more na smetiš-
če odpadek, ki ni recikliran in
razgrajen. Dotaknil se je tudi
problema z vodnogospodarskimi
podjetji, ki skrbijo za sanacijo
večine ekoloških katastrof. V
vladnih krogih namreč razmišlja-
jo o centralizaciji na jugoslovan-
ski ravni.
Republiški poslanec Zelenih
dr. Božidar Voljč je od Zelenih
Slovenije zahteval rang listo pro-
grama Zelenih, da bodo poslanci
pripravljeni z argumenti na raz-
prave, ici se dotikajo okolja v
skupščini. Dogovorili so se, da
bodo gradivo z argumenti pri-
pravljali Zeleni v posebnih pro-
gramskih skupinah.   M. Samec
Po končanem uradnem delu so si udeleženci skupščine Ze-
lenih v Mariboru ogledali Petrolovo odlagališče gudrona in od-
padnih olj v dolini Pesnice. V Pesniškem Dvoru je kontaminira-
nih s težkimi kovinami in olji 15.000 kubikov zemlje. Odlagališ-
če ima čistilno napravo, ki čisti vodo, pojavljajočo se ob večjih
nalivih, sicer pa ne obratuje. Predstavnik čistilne naprave je po-
vedal, da tukaj ni nobenih težav, ko ni dežja, tudi prečrpavanje
vode ni potrebno. Grozen smrad v okolici in nevarnost poruše-
nja obrambnega nasipa Petrola ne moti. Odlagališče sije ogle-
dal tudi strokovnjak za vode. ameriški geodet William H. Colo-
na m. in se čudil temu. da že nismo poiskali rešitve za gudron,
saj bi si lahko taka odlagališča in rešitve ogledali v katerikoli
državi. Tehnično bi se po njegovem lahko devetdeset odstotkov
kontaminirane zemlje odstranilo v sedmih dneh bodisi s prede-
lavo v kemični tovarni in zmanjšanjem na najnižjo možno koli-
čino škodljivih odpadkov, te pa namestijo v nepropusten kontej-
ner in počakajo na napredek kemije ali uničijo kako drugače,
na primer s kontroliranim sežigom. Potrebno se je le odločiti za
metodo, organizirati in voditi postopek. Predstavnik Petrola je
seveda tarnal nad pomanjkanjem denarja, pa je nekdo od pri-
stojnih predlagal, naj prodajo katero od modernih poslovnih
stavb.
TEDNIK -12- j"'u 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
Radioaktivnih
odpadkov
nočemo
za nobeno ceno!
Pred štirimi leti v Žetalah, dve leti
kasneje v Majšperku so nam z razni-
mi zvijačami hoteli vsiliti skladišče
radioaktivnih odpadkov iz JE Krško:
v Žetalah skladišče za plin, v Maj-
šperku pa z odprtjem kamnoloma in
odvzemanjem peščenca, ki ga sodob-
no gradbeništvo že zdavnaj ne upora-
blja več.
Temu lahko verjame še samo naj-
večji bedak in nekateri veljaki naše
oziroma majšperške krajevne skupno-
sti.
No — dve leti kasneje, to je danes,
pa slovenska televizija kar javno ome-
nja Haloze kot najbolj primerno ob-
močje za odlagališče radioaktivnih
odpadkov. Zakaj? Ali smo Haložani
res najmanj vredno ljudstvo na svetu?
Haloški človek nikoli ni kaj dosti uži-
val dobrin, ki jih prinaša sodobna
tehnika. Danes pa, ko se svet tako re-
koč duši v smradu, ki ga izloča, pa
hoče nekdo v našo rodno zemljo za-
kopati najhujše zlo današnjega časa.
Čeprav nekateri to zanikajo, pa nika-
kor ne verjamem, da bi se tak objekt
lahko gradil brez vednosti občinskih
organov prizadete občine. Če bi ptuj-
sko občinsko vodstvo pristalo na
gradnjo odlagališča radioaktivnih od-
padkov JE Krško, bi s tem storilo naj-
hujše zlo, kar ga lahko stori neka
oblast svojim ljudem.
Zadnje čase mnogo govorimo o na-
rodni spravi in odkrivamo razna gro-
zodejstva, ki so se dogajala ob koncu
druge svetovne vojne. Prav je, da taka,
gnusna dejanja odkrivamo. Pa ne za-j
to, da bi drug drugemu odpuščali, ker:
mrtvi človek ne more več odpuščati,,
ampak kot opozorilo oblastem. Mi-|
slim na vse oblasti sveta, da ne bi svo-
jih ljudstev pošiljali več v takšne mo-
rije.
Po eni strani bi se torej radi otresli
strupov, ki smo jih zagrešili pred sko-
raj pol stoletja nad takratnim sovraž-
nikom, po drugi strani pa bi danes
prijatelju, ki ni storil nič hudega, za-
kopali smodnik pod noge.
Ne, oblastniki, ni nam treba čez
petdeset ali več let postavljati sj)ome-
nika, na katerem bi pisalo: »Žrtvam
radioaktivnega sevanja«, če pa nas
sedaj, ko še živimo, zavestno rinete v
nesrečo.
Haložani, ne predajmo se usodi!
Jože Ebed i
MLADI RAZISKOVALCI PONOVNO NA TERENUl
Interdisciplinarni raziskovalni tabor Vino plus
v letu 1989 smo uspešno končali Študentski interdisci-
plinarni raziskovalni tabor »Vino 1989«. Tabor je pome-
nil enega od začetkov sistematičnega raziskovanja ljudi in
vina v ptujsko-ormoški občini. Rezultati raziskovalnega
tabora so bili:
— okoli 20 ur sistematično posnetega videomateriala
— okoli 300 fotografij
— deloma so rezultati uporabljeni v diplomskih nalo-
gah na Oddelku za etnologijo Andreja Malniča: Slovenci,
vino, država; Štajerci in šmarnica ter Aleša Gačnika: Vi-
nologija — mogoče in nemogoče v raziskovanju ljudi in
vina (mentor obema je bil prof dr. Janez Bogataj)
— rezultati bodo predstavljali tudi raziskovalno osno-
vo bo^dočega muzeja Kulture vina / vinske kulture
Na raziskovalnem taboru se je pokazalo izredno zani-,j
manje in potreba po nadaljnjem raziskovanju vinorodnih
krajev, zato bomo tudi letos nadaljevali delo na razisko-
valnem taboru »VINO PLUS«, ki že poteka od 9. do 19.
julija. Teme raziskovalnega tabora so: simboli vinorodnih
krajev, viničarstvo, pivska kultura, običaji, povezani z vi-
nom, registrirali bomo premično in nepremično vinološko
kulturno dediščino, nadaljevali bomo snemanje intervju-
jev z vinogradniškimi in vinarskimi strokovnjaki, gostilni-
čarji itn.
Delne rezultate raziskovalnega dela bomo predstavili
javnosti v obliki problemske razstave ali v obliki okrogle
mize.
O tem KJE in KDAJ boste pravočasno obveščeni!
Aleš Gačnik, kustos etnolog.
Pokrajinski muzej Ptuj
ZGODOVINARJI AVSTRUE, MADŽARSKE, SLOVENIJE IN HRVAŠKE DRUGO LETO V PTUJU
Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci 90
v Koszegu na Madžarskem je bil od 2. do 6. ju-
lija že 22. Mednarodni kulturnozgodovinski sim-
pozij zgodovinarjev Slovenije, spodnje Avstrije in
zahodne Madžarske. Tema je bila zgodovina meš-
čanstva v obdobju 1830 — 1867 na prostoru Slove-
nije, Gradiščanskega v Avstriji in Železne župani-
je ter županije Zala na Madžarskem.
Iz Slovenije sta imela referata Peter Vodopivec
Prispevek k zgodovini mentalitete na Slovenskem
v času bidermajerja in Antoša Leskovec iz Mari-
bora Mesta na Slovenskem med 1830 in 1867. Iz
Ptuja pa sta se udeležila simpozija Ivan Lovrenčič
in Brane Oblak iz Zgodovinskega arhiva.
Gre za redna srečanja zgodovinarjev, ki se vsa-
ko leto dobijo v drugi državi. Poleg strokovnih
predavanj so si udeleženci simpozija ogledali vr-
sto kulturnih prireditev, od razstav, orgelskega
koncerta do nastopov folklornih skupin, ogledali
pa so si tudi znamenitosti sosednjih krajev. Doslej
so bila ta srečanja v Sloveniji že v Mariboru in Ce-
lju, drugo leto pa se bodo zgodovinarji srečali v
Ptuju. Gre za enkratno priložnost ne samo pred-
staviti kraj in njegovo zgodovino, ampak odpreti v
knjigi ptujskega turizma nov list, to je kongresni
turizem.
NaV.
NOVO V SPUHUI
Bolcar — Agroavtometal
Prve kupce pričakujejo že v soboto. (Posnetek: M. Ozmec)
Tudi v ptujski občini je vseVeč
zasebnih podjetnikov. Če je še
do nedavnega večina »delala«
na papirju, danes ni več tako.
Med zadnjimi, ki sta ustanovila
zasebno podjetje, sta Branko
Bolcar, kmetovalec in zdajšnji
direktor, ter Stanko Rašl*, zapo-
slen v Stanovanjski zadrugi Žab-
jak. »Testirala« sta tržišče in
ugotovila, da manjka podjetje, ki
se bo ukvarjalo s prodajo kmetij-
ske mehanizacije, zagotavlja-
njem rezervnih delov zanjo in
podobnim.
V okviru novega zasebnega
podjetja Bolcar — Agroavtome-
tal, ki ima sedež v Spuhlji 53, bo-
do v soboto, 14. julija, odprli tu-
di prodajalno. Ta je v novozgra-
jenem objektu, ki ima 170 m^
prodajne površine in 600 m' zu-
nanjega razstavnega prostora. Za
stranke bodo poslovali vsak dan
od 8. do 16. ure in ob sobotah od
7. do 12. ure. Poleg tega bodo
prodajali avtoelektrični material,
vodovodni in toplovodni mate-
rial ter izdelke barvne metalurgi-
je. V začetku bo delal en delavec
oziroma prodajalec, glede na po-
trebe pa jih bodo zaposlili še več.
Nova podjetnika napoveduje-
ta precej ugodnosti za bodoče
kupce, predvsem pa nižje cene.
MG
Pogled na zunanjost modne trgovine Tara.
Modna trgovina Tara
v Ormožu je minulo soboto Sonja Marin iz Velike Nedelje odpr-
la novo zasebno modno trgovino TARA v stari- Hanželičevi hiši na
Ptujski 17, nasproti poslovni zgradbi Kmetijskega kombinata Jeruza-
lem. Na 32 kvadratnih metrih je prodajalna in priložnostno skladišče.
Posebno lično je opremljena in urejena prodajalna, kjer prodajajo
kozmetiko Krke iz Novega mesta ter otroško, žensko in moško kon-
fekcijo in trikotažo, ki jo v celoti kupuje v Medžimurski trikotaži Ča-
kovec. Konfekcijo za modno trgovino, ki je unikatna, šivajo v zaseb-
nih butikih v Celju, Vojniku in Velenju. Ponudbo zaokrožuje tudi z
modno obutvijo.
Zakaj ravno ime Tara? Sonja je povedala, da jo to ime spremlja
že dolga leta. Vedno si je želela, da bi imela svojo trgovinico s tem
imenom, kjer naj bi bilo vse lepo, lično in za vsakogar, ki želi nekaj
posebnega. To se ji je uresničilo, kljub temu da potarna, da je v pro-
stor, ki gaje vzela v najem, morala vložiti veliko denarja, ki seji ne bo
nikoli povrnil.
Trenutno ima težave samo s telefonom, ki ji ga pošta še ni priklo-
pila.
Modna trgovina Tara je odprta vsak dan med 8. in 12. ter 14. in
16. uro, v soboto pa med 8. in 12. uro. Prve dni se je v lepem, a bolj
majhnem prodajnem prostoru trlo kupcev; nekaj iz radovednosti, ne-
kaj pa iz potrebe, saj ima nekaj nižje cene kot v družbenih trgovinah.
Vida Topolovec
- ^-^^-.-.-.^.^_._Fnrn: F.ma Ž.alar
V Kidričevem nov frizerski salon Milena
Med tistimi, ki so se v zadnjem
času odločili za delo na svojem,
je tudi Milena Purg, Frizerski sa-
lon si je uredila v sobi hišnega
sveta, v kleti stanovanjskega blo-
ka v Kajuhovi sedem v Kidriče-
vem. Pred tem je vrsto let delala
v frizerskem salonu Fenos v Ptu-
ju.
V ženskem frizerskem salonu
Milena so prve stranke sprejeli 2.
julija. Najnovejše modne priče-
ske za ženske so po zelo konku-
renčnih cenah. Začetek je po Mi-
leninih besedah obetaven; obisk
v prvih dneh kaže, da so Kidri-
čanke takšen salon že dolgo pri-
čakovale.
Za stranke posluje vsak dan
od 7. do 11.30 ure in od 14.30 do
19. ure, ob sobotah pa od 7. do
12. ure. MG
Pri Mileni je ceneje, pa tudi okolje je privlačno.
(Posnetek: M. Ozmec)
Kulturni center v Slovenski Bistrici
2. julija so se zbrali na iniciativnem posvetoval-
nem sestanku slovenjebistriški kulturni delavci, da
bi prevetrili sedanje stanje kulture v občini. Ugo-
tovili so, da imajo za seboj bogato in pestro kul-
turniško delo in da bi bila neprecenljiva narodna
škoda, da se tako delo ne bi še naprej nadaljevalo.
Ogrevajo se za ustanovitev KULTURNEGA CEN-
TRA, ki naj bi imel svoj sedež v slovenjebistriškem
gradu, kjer bi potekala vsa kulturna dejavnost in
od koder bi tudi prihajale spodbude za kulturno
delo na vasi. Slovensko ljudsko in umetno kulturo
je potrebno znova oživeti, ker so v njej korenine
slovenstva.
Razmišljali so tudi o možnostih ustanovitve kul-
turnega foruma (odbora), ki bi dajal vzpodbude s
področja kulture. Občini so predlagali, da ustano-
vi iniciativni odbor za ustanovitev kulturnega cen-
tra Slovenska Bistrica, in predlagali nekatere kul-
turnike v ta odbor, seznam pa naj dopolnijo na
skupščini občine.
Strokovni delavec pri Zvezi kulturnih organiza-
cij občine Slovenska Bistrica Stane Gradišnik je o
bodočem kulturnem centru povedal: »Kulturni
center je bodoča vizija kulturno — prosvetnega
dela v občini. Zgleduje se po podobnih centrih
drugod po Sloveniji. Najbližji nam je Kulturni
center Ivan Napotnik iz Velenja. Takšna organiza-
cija kulture je šele ideja, ki jo želimo spraviti v ži-
vljenje. Seveda bi bil center v gradu. Sem bi spra-
vili vse od razstav dalje, veliko skrbi pa moramo
posvetiti tudi ljubiteljski kulturi ter seveda ohra-
njanju naravne in kulturne dediščine.«
Da te besede niso kar tako, pove podatek, da se
je včeraj že sestal iniciativni odbor za obnovo in
ohranitev cerkve pri Arehu na Pohorju.
Vida Topolovec
Šmarski
most
Slovenska Bistrica je že v pre-
teklosti imela težave z gorskim
potokom Bistrico, ki ob obilnem
deževju rad postane hodourni-
ški. Težave nastopijo, ko se viso-
ka voda, ki prinaša s sabo vse,
kar na svoji poti najde, zagozdi
ob mestnih mostovih, to pa pov-
zroči izlitje vode.
Mostovi so še vedno neugodne
točke v prometu. Skoraj vedno
so bili preozki in tudi nepravilno
postavljeni, pač tako, kot je
ustrezalo prometu pred 100 leti,
danes pa seveda ne zadošča več.
Največja ovira v prometu je bil
tako imenovani šmarski most, ki
so ga postavili na cesti, ki vodi iz
mesta proti Šmartnu na Pohorju.
Že v letošnji zimi so se lotili
obnove struge potoka Bistrice,
toda žal se ni nihče pozanimal
pri ljudeh, kakšna je bila bistri-
ška struga pred nekaj desetletji.
Sedaj so strugo samo nekoliko
razširili, namesto da bi jo poglo-
'^ili, kot je bila nekoč. Ob širitvi
So pričeli še gradnjo novega
šmarskega mostu. Most je širši
^d prejšnjega, pa tudi višji. S tem
so utesnili življenjski prostor
prebivalcev Čelanove hiše, ki so
ob lanskoletni ujmi doživeli naj-
hujšo poplavo, saj je hišo voda
zalila do višine 130 cm. Z novim
nasipom, ki so ga zgradili pred
hišo, se je ta še bolj pogreznila,
življenje v njej bo hudo utesnje-
no, problemi pa bodo tudi pri
dovozu za druge sdsede.
V teh dneh bodo šmarski most
dokončali in ga predali prometu,
ne da bi upoštevali negodovanje
sosedov.
Upamo lahko, da se bodo lju-
dje hitro navadili na novo in da
bo investitor ugodno rešil tudi
težave bližnjih sosedov mostu.
To ljudje tudi pričakujejo in
upajo, da »nova oblast« ne bo
delala po navadah stare.
Test in foto: Vida Topolovec
Pogled na nov most in bližnjo Čelanovo hišo, ki je sedaj še bolj pogrez-
njena.
Pijem — ali sem alkoholik?
PRI NAS V KLUBU
Ali je nekdo, ki pije in si sam zagotavlja, da je
še zmeren pivec, alkoholik, nam pove njegov orga-
nizem, saj ta ne laže. Spreminja se in posledice pi-
tja alkohola se morajo poznati. Zadnjič smo ome-
nili okvaro jeter, saj pri vsakem uporabniku najde-
mo zamaščena jetra in pozneje pri večini vnetje in
cirozo. Od drugih telesnih posledic pitja smo ome-
nili okvaro trebušne slinavke, srca, kože, živčevja,
želodca, spolovil in okvaro telesne zmogljivosti.
OKVARA TREBUŠNE SLINAVKE
Nemalo ljudi, odvisnih od alkohola, zboli za
VNETJEM TREBUŠNE SLINAVKE. Če gre za
nenadno AKUTNO vnetje, utegne biti bolezen
smrtna. To je namreč izredno težka bolezen, ki se
začne z nenadno hudo bolečino v zgornjem delu
trebuha in z bruhanjem. VNETJE TREBUŠNE
SLINAVKE. KI GA ČLOVEK, ODVISEN OD
ALKOHOLA, PREŽIVI, SE LAHKO PONA-
VLJA ALI PA POSTANE KRONIČNO.
V tem primeru ima lahko alkoholik nenehno te-
žave s prebavo (zaradi pomanjkanja prebavnih so-
kov, ki jih sicer izloča trebušna slinavka) in lahko
ima občasne bolečine v trebuhu. LAHKO PA
ZBOLI ZA SLADKORNO BOLEZNIJO, ker se
zaradi vnetja okvarijo otočki tkiva v trebušni sli-
navki, ki proizvajajo inzulin. Ta je namreč nujno
potreben za normalno presnovo sladkorja v krvi.
Ce inzulina ni, se razvije sladkorna bolezen. Lju-
dje temu rečejo, da ima bolnik povišan sladkor.
Takšni bolniki se zdravijo na internem oddelku in
bi o njihovem številu lahko rekli specialisti.
OKVARE SRCA
Kako pomembno je za življenje srce, ni potreb-
no posebej poudarjati. Srčna mišica, ki poganja
kri, v kateri sta hrana in kisik, po telesu, je never-
jetno marljiv in sposobne organ. Spomnimo se, da
utripne (in potisne kri v žile) približno 70-krat v
minuti, in to vsaKo minuto, vsako uro m vse ure
našega življenja. Si lahko zamislite, kolikokrat se
ta mišica skrči v prsih človeka, ki živi približno 80
let? In ta izjemna mišica je prav tako občutljiva za
nenehno zastrupljanje z alkoholom. Če poteka to
zastrupljanje hkrati s pomanjkanjem vitaminov
skupine B, potem dobi človek, odvisen od alkoho-
la, okvaro te mišice.
OKVARA SRČNE MIŠICE JE LAHKO KOT
VtClNA ORGANSKIH OKVAR ZARADI AL-
KOHOLA MAJHNA, NEOPAZNA IN SE PO-
PRAVI ŽE, ČE ALKOHOLIK NEHA PITI,
LAHKO PA SE POSTOPOMA RAZVIJE HUDA
OKVARA SRČNE MIŠICE, KI SLEJ KO PREJ
NE ZMORE VEČ DELA IN SE USTAVI. Člo-
vek, odvisen od alkohola, umre.
OKVARE KOŽE
Okvare kože pri človeku, odvisnem od alkohola,
so pogoste in spremembe na koži obraza so tako
značilne, da je to nekakšen znak alkoholika. Go-
vorimo o t. i. alkoholnem rdečem obrazu. Majhne
žilice v koži obraza se namreč razširijo in se vidijo
skozi kožo. Seveda pa nima vsak človek, odvisen
od alkohola, te okvare, hkrati pa presevanje žilic
skozi kožo obraza še ne pomeni, daje človek odvi-
sen od alkohola (da se ne bi po nepotrebnem tru-
dili in poskušali le po videzu nekoga opredeliti za
človeka, odvisnega od alkohola). K videzu oziro-
ma spremembam na koži spada tudi ZABUH-
LOST OBRAZA Z OTEČENOSTJO VEK. To sa-
mo potrjuje, kako se lahko koža odziva na spre-
membe splošnega človekovega počutja.
Nadaljevanje prihodnjič
Z. I.
8 — OD TU IH TAM
12. julij 1990 -
SLIKARSKA KOLONMA GORCA '90 NA BORLU
Haloze v očeh
slikarjev
v organizaciji likovne sekcije Delavskega prosvetnega dru- \
štva Svoboda Ptuj in pod pokroviteljstvom gostilničarja Bojana \
Kocjana Je prejšnji teden na Borlu ustvarjalo 10 ljubiteljskih li- i
kovnikoviz Slovenije, med njimi pa tudi en ISizozemec. Kot za-\
gotavljajo udeleženci likovne kolonije Gorca 90 (svoja dela so \
postavili na ogled minuli petek). Je bilo druženje prijetno in tudi \
strokovno poučno. Za kratek klepet pa sta se povabilu našega \
časopisa prijazno odzvala Andrej Velikonja in Zdrav ko Patty s
Sladkega Vrha, člana tamkajšnje likovne skupine Paleta.
Tednik: Andrej Velikonja, vi
ste likovni pedagog. Kako povezu-
jete šolsko delo in likovno ustvar-
janje po šoli?
A. Velikonja: Učni program
sam prilagajaš interesom učen-
cev, preskočiš kakšno temo v
Andrej Velikonja
programu, ki je nezanimiva, ob-
delaš tehnike. Menim pa, da je
bistvo to, da učenec razvija svoje
ustvarjalne sposobnosti, domiš-
ljijo, da sam ugotovi, česa je spo-
soben. Zato tudi nisem navdušen
nad najrazličnejšimi likovnimi
natečaji, kjer se na koncu ugoto-
vi, da so sprejeta dela, v katera
so veliko svojega dela vložili ne
učenci, ampak pedagogi.
Tednik: Zdravko Patty, kako
pa vi krmarite med službo obliko-
valca v Palomi in slikanjem v pro-
stem času?
Z. Patty: Moram reči, da je
med enim in drugim velika razli-
ka. Zame je slikanje sprostitev,
svoboda izraza, v službi pa se
podrejam temu, kar zahteva trg.
Tednik: Kako kot likovnika
ocenjujeta estetski čut ljudi v na-
šem prostoru?
Z. Patty: Lahko bi rekel, da je
pretežni del našega vsakjlanjega
življenja vezan na likovno kultu-
ro. Kar poglejte, kakšne hiše gra-
dimo. Marsikaj smo zapacali.
Svojo lepo deželo smo nasilno
spremenili s tujimi materiali, sti-
li, kakor da bi se ljudje sramova-
li svojega zgodovinskega izroči-
la, svojih korenin.
A. Velikonja: Občutek za lepo
se da pridobiti. Čeprav so seveda
kriteriji različni in ni vsakomur
lepo to, kar je meni. Vendar ob-
stajajo splošni kriteriji za lepo ne
samo v likovnem izrazu, ampak
za vse, kar nas obdaja . ..
Tednik: V slikarski koloniji
Gorca sta letos prvič. Se pogosto
udeležujeta takih likovnih sre-
čanj? Menita, da je to tudi ena od
oblik izobraževnaja, pridobivanja
novih znanj o risbi, olju ...?
A. Velikonja: Likovnih kolonij
se udeležujeva bolj redko, razen
kadar naša likovna skupina orga-
' nizira v domačem kraju kakšno
takšno srečanje. V času pouka
nimam ne časa in ne priložnosti
za delo v kakšni slikarski koloni-
ji. Poleti je organiziranih več li-
kovnih šol, ki pa v sledenju no-
vosti zaostajajo. Če utegneva,
greva v kakšno kolonijo, sicer pa
v Sloveniji večkrat pripravijo
kakšen seminar za nas likovnike,
in če je mogoče, se ga uoeležim,
čeprav je prijavljenih običajno
zelo malo. Ljudje imajo pač bolj
malo časa za konkretno študij-
sko delo.
Z. Patty: Udeležba v slikarski
Zdravko Patty
koloniji pomeni zame sprostitev,
beg iz vsakdanjosti. Zelo rad se
srečujem z ljudmi, s sorodnimi
dušami . . . Srečam se z novimi
idejami, vidim, kako slikajo dru-
gi, se učim. Pri nas so kolonije
premalo uveljavljene. Na njih
nastajajo zelo kakovostna dela,
čeprav so jih naslikali ljubiteljski
likovniki. Akademski slikarji se
otepajo takih srečanj; zdi se mi,
da menijo, da bi se s tem spustili
na nižji nivo, v njih obstaja ne-
kakšen odpor, da bi z nami delili
svpje znanje — vsaj nekateri.
Prepričan sem, da pri kakovost-
nem likovnem izdelku ni ločnice,
ali ga je ustvaril ljubiteljski ali
akademski slikar. Če imaš kaj
povedati, če imaš ustvarjalno
energijo in voljo do dela, ti vrata
v uspeh niso zaprta, lahko posta-
neš dober umetnik. Zdi se mi, da
smo ljubiteljski likovniki veliko
manj obremenjeni, saj vsak pro-
fesor na akademiji zagovarja
svoje. Menim, da so samorastni-
ški ustvarjalci vezni člen med ra-
zumevanjem naive in velikih
umetniških del. Mislim, da prav
s pomočjo njihovih del lahko ne-
kdo vzljubi likovno umetnost in
jo razume, tudi tisto abstraktno.
Tednik: Oba živita kar precej
oddaljena od likovnega dogajanja
v centrih, kot sta Maribor ali celo
Ljubljana. Kako občutita to, po-
grešata neposredni stik z aktual-
nimi likovnimi dogajanji?
A. Velikonja: Da, precej. Jaz
sem prišel na Sladki Vrh iz Mari-
bora. Prej sem vsako sobotno ju-
tro odšel v Umetnostno galerijo,
zdaj je to težje izvedljivo, težje
sledim dogajanjem v likovnem
svetu, pogrešam to.
Z. Patty: No, tudi jaz to pogre-
šam, čeprav, če govorimo o Ma-
riboru, v tem smislu ni kakšen
poseben center. Gotovo je v več-
jem okolju življenje bolj ,dinami-
čno, več je ljudi, ki se s tem
ukvarjajo in s tem so tudi mož-
nosti komuniciranja večje. Ima
pa eno in drugo svoj čar. Mislim,
da imaš v takem malem kraju, v
kakršnem živiva midva, več mi-
ru, več časa in s tem več prilož-
nosti, da se posvečaš temu, kar te
veseli. Seveda pa velikokrat po-
grešaš neposredni stik z aktual-
nostmi.
Tednik: Svoja dela tudi proda-
jata. Je slika tržno blago?
A. Velikonja: Če delaš bolj ko-
mercialne stvari, lahko z izkupič-
kom [ ikriješ materialne stroške
in potem lahko naslikaš kaj tudi
za svojo dušo. Ta dela težje pro-
daš, kupujejo jih resnični ljubite-
lji likovne umetnosti, ki tudi ne-
kaj več vedo o tem.
Z. Patty: Težko kaj rečem. Ka-
dar je delo tvoja osebna izpoved,
se od njega težko oziroma se
sploh ne ločiš. Od časa do časa
je treba naslikati kaj komercial-
nega, da si proračun opomore.
NaV
Fotografiji: M. Ozmec
OB DNEVU BORCEV SLOVESNOST NA JELOVICAlfUHII
Na Štajerskem ni bilo
državljanske vojne
Pri Planinčevi domačiji na Je-
lovicah je bila letos osrednja ob-
činska slovesnost ob dnevu bor-
cev 4. juliju, ko so tudi odkrili
obnovljen zaznamni kamen. Tam
je bilo pred 20 leti postavljeno
spominsko obeležje na kraju,
kjer so se 17. januarja 1945 spo-
padli borci specialne čete Koz-
janskega odreda z nemškimi po-
licisti. Padlo je 13 policistov,
smrtno zadet pa je omahnil tudi
mitraljezec Joško Petančič-lvan.
Zob časa in neurja so storili svo-
je, zato je bilo treba letos spo-
minsko obeležje obnoviti.
Na kraju slovesnosti se je
zbralo več kot 70 udeležencev,
med njimi tudi skupina vojakov
ptujske garnizije JLA. Goste in
borce je pozdravil v imenu kraje-
vne skupnosti in krajevne bor-
čevske organizacije Majšperk
njen predsednik Rafko Mohor-
ko. Med gosti je bil tudi Vojteh
Rajher, predsednik Skupščine
občine Ptuj, ta je pozdravil nav-
zoče in obljubil pomoč za hitrejši
razvoj Haloz.
Slavnostni govornik je bil Ivan
Rau-Brnako, podpredsednik ob-
činske borčevske organizacije, ki
je bil tudi sam borec na tem ob-
močju in nazadnje komisar Ha-
loške čete. V svojem govoru je
orisal narodnoosvobodilni boj
na tem območju Haloz, kjer seje
od leta 1944 zadrževalo tudi po-
litično vodstvo ptujskega okraja
in je bilo polosvobojeno ozemlje.
Opisal je potek spopada pri Pla-
ninčevi domačiji in vlogo 2. čete
1. bataljona Kozjanskega odre-
da, ki jo je na to območje poslal
Štab IV. operativne cone. Potem
je prešel na aktualna dogajanja
današnjega časa in poudaril, da
je ZZB NOV Slovenije organiza-
cija udeležencev NOB in bo v
bodoče delovala kot enotna, sa-
mostojna, nestrankarska organi-
zacija. V svojem govoru je med
drugim dejal:
»Narodnoosvobodilni boj na
Spodnjem Štajerskem je potekal
v izredno težkih razmerah. Nem-
ci so se dosledno držali Hitlerje-
vega naročila: »Naredite mi to
deželo zopet nemško!« S tem
smo bili Slovenci na Štajerskem
zapisani uničenju. Nezaslišani
okupatorjev teror je terjal velik
krvni davek. Naj navedem le ne-
kaj številk: 1.590 ustreljenih tal-
cev, 21.300 ubitih in poklanih v
zaporih in ob kazenskih poho-
dih, več kot 18.000 mučenih v za-
porih, 72.800 preseljenih, 15.600
interniranih, 37.600 poslanih na
prisilna dela, več kot 3 tisoč
umorjenih ranjencev in vojnih
ujetnikov. To so podatki, ki jih je
ugotovila komisija za ugotavlja-
nje vojnih zločinov. Koliko gor-
ja, solza in trpljenja je v teh šte-
vilkah! ...
Tukaj v Halozah smo se spo-
padali in srečevali partizani le z
nemško soldatesko, nismo vedeli
za nikakršno državljansko vojno.
Ta teza je nevzdržna, če vemo,
da NOB ni bil samo v okviru ta-
ko imenovale Ljubljanske pokra-
jine, temveč je njegova veličina v
tem, da se je razširil na vso slo-
vensko etično ozemlje — tudi
Primorsko in avstrijsko Koro-
ško . . .
Narodnoosvobodilni boj je bil
na Slovenskem končan 15. maja
1945 in z dogajanjem po tem da-
tumu nima nobene povezave . . .
Borci iskreno obžalujemo po-
samezna ekscesna dejanja in kri-
vice, povzročene hote ali nehote
v vojnem metežu. Želimo, da se
ne bi nikdar več ponovilo stanje,
ki bi posameznike postavljalo
pred dileme s strahotno odgo-
vornostjo. Pretreseni in človeško
prizadeti smo ob tolikšnih ugaše-
nih življenjih po končani vojni.
O tem pa tudi borci — enako kot
naša javnost — vse premalo ve-
mo. Upamo, da bodo nepristran-
ske znanstvene raziskave omogo-
čile strpnejše razumevanje in
ocene zapletov po drugi svetovni
vojni.. .«
Po slavnostnem govoru je Mi-
lan Lacko, predsednik občinske-
ga odbora ZZB NOV Ptuj, odkril
prenovljeni zaznamni kamen in
povedal, da naj nas stalno spo-
minja na spopad borcev čete
Kozjanskega odreda z nemškimi
policisti, ki so hoteli 17. januarja
1945 požgati tukaj stoječo doma-
čijo Planinčevih, družino pa izse-
liti. Ta družina je enako kot
mnoge druge nudila v letih
1944—45 partizanom varno stre-
ho.
Na slovesnosti so podelili pi-
sna priznanja občinskega odbora
ZZB NOV Ptuj, ki jih je letos
prejelo 15 zaslužnih posamezni-
kov, organizacij, skupnosti in
društev. Priznanja so prejeli:
Zgodovinsko društvo Ptuj, ob-
činska Zveza društev upokojen-
cev Ptuj, dispanzer za borce Ptuj,
4 osnovne šole, 2 krajevni skup-
nosti in 1 svet KS, 3 gasilska dru-
štva in 2 posameznika.
Po slovesnosti in kulturnem
programu je bilo na Jelovicah še
partizansko srečanje. Za dobro
počutje borcev in drugih udele-
žencev je poskrbelo GD Maj-
šperk.
FF
DR. VANEK ŠIFTAR
France Jeza —
dijak s Spodnje Hajdine
Nedavno objavljeni zapis Francija Goličnika'
mi je ponovno oživil spomin na sošolca, sostano-
valca in dobrega sodelavca.
Jeza je po vrnitvi s popotovanja po Evropi z
mnogimi neprilikami uspešno opravil privatni iz-
pit čez peti razred in od VI. razreda naprej — vse
do konca — sva sedela v isti vrsti. V zadnjem šol-
skem letu je med najinima klopema bila klop z
bratoma Kolarič.
Kaj hitro sva se srečala na literarnem, kultur-
nem izvenšolskem področju. K razgibanemu druž-
beno-političnemu življenju na ptujski gimnaziji je
veliko prispevala tudi literarna družina »Setev«. V
okviru njene dejavnosti je bilo med šolskim letom
tudi do 20 sestankov s predavanji oziroma razgo-
vorov. Na njih so sodelovali z referati dijaki, ne-
kdanji dijaki, ki so bili že na univerzi, pa tudi po-
samezni profesorji. V šolskem letu 1936/37 je bil
Jeza predseddnik »Setve«, jaz pa član upravnega
odbora. Naslednjega leta sem bil izvoljen za pod-
predsednika in po Francetovi bolezni tudi vodil
»Setev«'.
Organizirane razprave o mnogih zelo perečih in
aktualnih socialnih in političnih vprašanjih so bile
zelo živahne; mnenja in stališča so se kresala ob
veliki toleranci uradnega »nadzornika Setve«, di-
rektorja gimnazije dr. Maksa Kovačiča. Tako smo
na rastoči vpliv nemškega fašističnega nacionaliz-
ma reagirali po izidu brošure Hitlerjevci v Sloveni-
ji (Ljubljana, 1937). Organizirali smo sestanek,
nanj smo v gimnazijski veži vabili s plakatom —
izostreno naslovno stranjo brošure. Sestanka pa ni
bilo: prišla je »oblast«, strgala plakat in ga odne-
sla (bilo je nekaj zaslišanj pri detektivu Megli na
sreskem načelstvu). Ogorčenost nad tako »demo-
kracijo« smo izrazili z organiziranjem povorke do
pošte, od koder smo hoteli telefonično protestirati
v Ljubljano. Med potjo proti pošti so se nam pri-
ključevali ljudje z ulice in kaj kmalu smo bili že
precej glasni.
Ker na gimnaziji ni bilo dijaškega glasila (Setev
je poskušala kot odgovor na listič osmošolcev sku-
pine Praper »Klasje«, a ni uspela), smo se začetni
literarni ustvarjalci (Jeza, KriveC in jaz) povezali z
uredništvom »Mladega Prekmurca«, ki gaje 1936.
izdajalo Sokolsko društvo v Murski Soboti kot
glasilo dijaškega naraščaja. S tem se je vsebina
dvomesečnika začela spreminjati in ni bil več ozko
regionalen. Tako je že drugi letnik prešel v roke
naprednjakov iz kluba akademikov in drugih kul-
turno-prosvetnih delavcev. Dvomesečnik je izdajal
poseben konzorcij in je izhajal do začetka vojne.
France Jeza je v prvem letniku objavil štiri pesmi
in potopis »V Berlinu« v petih nadaljevanjih. Pod-
pisoval se je s Kurent; ta simbol pomladi, šegavo-
sti in neizprosne stvarnosti mu je izredno ustrezal.
France je bil med nami setvaši na področju »pisa-
teljevanja« najboljši in je kaj kmalu že dosledno
izražal svojo ideološko-politično zrelost. Imel je
tudi veliko izkušenj. Na popotovanju po Evropi se
je neposredno srečeval z mnogimi vprašanji, pred-
vsem z usodo malih narodov, katerim je pisal uso-
do »novi nemški red«. To pa je bila tudi ena iz-
med glav;iih tem njegovega gimnazijskega literar-
nega ustvarjanja.
Kako je gledal na razmere, je z vidika usodnosti
slovenskega naroda izrazil v pesmi »V naših
dneh«'. Odveč — tudi za naš čas — ne bo odlo-
mek:
» Veliki dnevi prihajajo
v našo deželo!
Smo pripravljeni, bratje?
Odpustimo si vsi
vse,
kar je hudega med nami!
Podajmo si roke,
sklenimo vrste
in oboroženi pričakujmo velikih dni!
Kako nam bo treba tedaj
vere in ljubezni in pogumne, jasne moči!. . .«
Skoraj v vsakem šolskem letu smo priredili kak
literarni večer; brez Franceta ni šlo.
V našem predzadnjem šolskem letu se je »Se-
tev« kar neverjetno opogumila. Izdali smo »mlado
setev«^ almanah, zbornik 28 prispevkov 9 avtorjev.
Jeza je objavil 10 prispevkov (pesmi in prozo) in
napisal tudi »Našo uvodno besedo«. Zaradi bolj-
šega dojetja razvoja naj navedem nekaj stavkov:
»Če je kdo upravičen, da gleda z grenkim pesi-
mizmom na naše slovenske in evropske razmere,
smo to mi, ki smo preživeli svoja »zlata otroška le-
ta«, v dovolj grenkih razmerah in časih. Okusili
smo »krizo« in »socialne probleme« na sebi, še
preden smo vedeli za pomen teh besed . . . Noče-
mo si prisvajati vloge sodnika. Nočemo pomagati
rušiti tega, kar nam je v teh težkih dneh, ki jih Slo-
venci in z nami ves svet preživljamo, ostalo celega
in neoblatenega.«
Nadaljevanje prihodnjič
Viri:
1) Franci Goličnik: Pisateljevega dela ni bilo
mogoče odriniti v pozabo. Delo, Književni listi, 7.
junija 1990.
2) Izvestja državne realne gimnazije kraljeviča
Andreja v Ptuju: letniki 57. 58, 59 in 60.
3) Kurent (France Jeza): V naših dneh. Mladi
Prekmurec, letnik 1936, str. 35.
4. Mlada setev. Založila »Setev«, kulturno dru-
štvo gimnazijcev v Ptuju; brez letnice (dejansko le-
ta 1937). Komisijska prodaja: Tiskarna sv. Cirila,
podružnica v Ptuju. Slovenski trg št. 149.
Po poti kulturne dediščine
v Ljutomeru so v nedeljo, 24. junija, že tretjič
zapored organizirali Pohod po poti kulturne dedi-
ščine. Domačini in gostje so se zbrali pred spome-
nikom dr. Frana Miklošiča in od tam krenili proti
Radomerju, kjer so se pridno pripravljali na po-
poldanski sprejem pohodnikov in kulturno-zaba-
vno prireditev. Nekaj domačinov pa je našlo čas
za spremstvo pohodnikov k domačiji dr. Frana
Miklošiča v Radomerščaku. Redkokdo obišče to
skromno domačijo in muzej med letom, čeprav so
Ljutomerčani pot označili s planinskimi markaci-
jami in lepimi smerokaznimi tablami. Tudi tako bi
radi prebivalci teh lepih vinorodnih krajev poča-
stili spomin na svojega velikega rojaka.
Na rojstni hiši Stanka Vraza v Cerovcu so vzida-
ne že tri spominske plošče, ki so jih postavili hr-
vatski rodoljubi v spomin na velikega pesnika.
Slovenci ga še vedno premalo cenimo, kar dokazu-
je tudi edina spominska plošča, s katero so se veli-
kega Štajerca lani spomnili slovenski etnologi v
zahvalo za zbrano narodno blago iz teh krajev. Že
tretjič smo na tem pohodu imeli občutek, da so na-
ši obiski tukaj nezaželeni, saj nihče noče nič vedeti
za material, ki je bil nekoč hranjen v posebni spo-
minski sobi. Trdijo, da so vse skupaj odnesli ne-
kam v Ormož. Ali imajo takšen odnos do ki''»"rne
dediščine samo lastniki te hiše ali je to splošen po-
jav, ki je plod naše neosveščenosti v preteklosti?
Ljutomerčani in Radomerščani skušajo to napako
vsaj malo popra\iti tudi na tem pohodu.
Cilj pohoda je vinski hram v Jeruzalemu, ogled
znamenite cerkve ter vrnitev skozi Železne Dveri
do Radomerja. Tam so pohodnike pričakali s pe-
strim kulturnim programom in nagradami.
Prihodnje leto bomo na Slovenskem praznovali
stoletnico Miklošičeve smrti. Na ta jubilej se pri-
pravljajo tudi domačini, ki si želijo večjo udeležbo
na pohodu tudi od drugod. Delavni so, vztrajni,
pa tudi malo trmasti. Obljubljajo, da bodo storili
vse, da bo tudi ta košček njihove domovine zaživel
ne samo v zlati jeruzalemski kapljici, ampak tudi v
kulturni zavesti slehernega Slovenca.
Ptujčani, ali ne bi kazalo posnemati njihove za-
misli? Nihče ni lepše opisal naše Drstelje kot dr.
Matija Murko v svojih Spominih. Kjerkoli je bi-
val, nikoli ni pozabil na ta prelepi košček sloven-
ske deželice in vsakomur ga je s ponosom opiso-
val. Kot da se teh sporočil včasih sramujemo in ce-
nimo samo tisto, kar je tuje! Škoda. Kazalo bi raz-
mišljati drugače.
D. V.
f EDNirC - ^2^ julij 1990
OD TU IN TAM — 9
Na obisku pri
ormoškem županu
dr. Jožetu Bešvirju
Prve besede ob najinem sreča-
nju so bile namenjene deklaraciji
o suverenosti države Slovenije,
ki so jo sprejeli na seji republi-
ške skupščine večer prej. Menil
je, da se je to sicer dogodilo ne-
koliko na hitro, vendar je boljše,
da je ta odločitev sprejeta na hi-
tro, ker bi sicer po naši stari na-
vadi s tem dejanjem odlašali.
Pogovarjala sva se o njegovih
prvih političnih spoznanjih. Do-
bil jih je že pred drugo vojno, ko
je bil še majhen ministrant.
Odprte glave je hitro spoznal, da
le »ni vse zlato, kar se sveti«,
predvsem pa da nobena ideolo-
gija ne dela tega, kar uči. Vse to
ga je »oviralo«, da bi se vključe-
val v politične grupacije; vedno
je bil pri svojem političnem pre-
pričanju dokaj neodvisen.
»Vedno sem spoštoval človeka
in človečnost v njem, ne pa njego-
vo politično pripadnost.» Pravi,
da ne verjame, da je ena ideolo-
gija lahko stoodstotno dobra,
druga pa slaba; kako bodo vodi-
le politiko posamezne ideologije,
pa je odvisno od ljudi.
V zrelih letih se je priključil
Slovenski demokratični zvezi, ki
je spočetka v občini Ormož pred-
stavljala DEMOS skupaj s Slo-
vensko kmečko stranko; kasneje
se jim je priključila še SKZ. Na
volitvah je dobil med ormoškimi
občinskimi poslanci največje šte-
vilo glasov, kar je znamenje, da
ga ljudje poznajo in cenijo.
Rojstne podatke je povedal
kar na hitro; nekateri jih v njego-
vih letih nečimrno skrivajo. 21.
avgusta letos bo dopolnil 59 let.
Njegov rojstni kraj je Trgovišče
pri Veliki Nedelji, kjer je pred
vojno obiskoval dva razreda os-
novne šole. Nižjo gimnazijo je
obiskoval v Ormožu, višjo pa v
Ptuju, veterinarsko fakulteto pa
v Zagrebu. Po končanem študiju
seje zaposlil v Ormožu, kjer je še
danes, kljub temu da so se tam
menjavali gospodarji oziroma
organizacija same službe. Tre-
nutno so povezani v Obdravski
zavod za veterino in živinorejo
Ptuj — PE Ormož; tu je zadnja
leta tudi vodja.
Ob delu je 1980. leta naredil
magisterij, konec 1988. leta dok-
torat (Preučevanje endohelmin-
tov iz prebavil govedi v Sloveni-
ji). Vseh službenih let ima 31.
Spominja se, da je bilo delo spo-
četka močno neurejeno. Takrat
so delali brez delovnega časa, na
razpolago so morali biti kar 24
ur. To se je dogajalo tri leta; na-
dur niso dobili plačanih, samo
golo plačo. Ko je na to območje
prišlo več veterinarjev, se je delo
bistveno spremenilo.
Iz prvih začetkov svojega služ-
bovanja na območju občine Or-
mož se spominja še cest, ki so bi-
le vse prej kot primerne; veliko
je bilo blatnih kolovozov, ki so
bili neprehodni predvsem v času
dežja. Ko je pričel delati, si je na
kredit kupil moped, s katerim se
je vozil po terenu. Dogodilo se
je, da je moral moped, če se je
peljal kam proti Runču, nesti
prek blata, ker ga je bilo le pre-
več.
Sedaj poleg vodenja ormoške
poslovne enote veterinarske po-
staje in neprofesionalnega pred-
sednikovanja opravlja kontrolo
nad prometom živali in živil ži-
valskega izvora. Sicer še vedno
hodi na teren, vendar je tega ob-
čutno manj kot prejšnja leta.
Ko sva obrala po dolgem in
počez njegovo službo, sva se
ustavila pri njegovi družini. Ima
ženo, sina in hčer, ki sta že pri
kruhu. Ob hiši ima za rekreacijo
v Litmerku še košček vinograda
in počitniško hišico. Delo v vino-
gradu, ki ga opravljata s sinom,
je, kot pravi, sicer naporno, ven-
dar prijetno.
Pri jedi in pijači ni izbirčen,
predvsem zaradi tega, ker kot te-
renec ni imel nikoli urejene pre-
hrane.
Pri svojem delu se srečuje z ra-
zličnimi opravili v enem dnevu,
zato je pristaš bolj prikladnega
oblačenja. Pri svečanostih, še ko
je bil delegat republiške skupšči-
ne, pa tudi sedaj, ko gre na kakr-
šno koli svečanost, kjer zastopa
občino, pa tudi na sejo skupšči-
ne, se obvezno obleče bolj sveča-
no, s kravato.
Čisto ob koncu sem ga vpraša-
la, kako se kot predsednik znaj-
de v večstrankarski skupščini.
Povedal je, da se pred skupno se-
jo skupščine stranke sestajajo in
o nekaterih vprašanjih izobliku-
jejo svoja stališča, ta pa kasneje
predstavniki posamezne stranke
posredujejo na skupščini. »Sicer
pa vsi delamo za isto stvar: za hi-
trejši razvoj naše občine. To mo-
ra biti skupno vsem, ne glede na
strankarsko pripadnost,« je skle-
nil svoje razmišljanje o tem pro-
blemu ormoški župan dr. Jože
Bešvir.
Popila sva vsak svojo kavo in
se poslovila z obljubo, da se ob
takem klepetu še kdaj srečava.
vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Ormoški župan dr. Jože Bešvir nekam resno gleda v svet
10 - OD TU IN TAM
12. julij 1990 —
TEDNIK
z ŽALNE KOMEMORACIJE V KOČEVSKEM ROGU
Zasuta usta
. v Kočevskem Rogu, na kraju, od koder so po besedah preživelih vo-
dili vojne ujetnike na mor išče, imenovano Pod hrenom, se je zbralo v ne-
deljo okrog .10.000 ljudi. Mnogi so imeli tokrat prvič priložnost pokloni-
ti se spominu aa svoje sojrodaike na kraju, kjer so pokopani.
Dostojno so se ljudje, zbrani
na komernoraciji, poklonili tukaj
pobitim. Žalno mašo in simbolni
pogreb je vodil ljubljanski nad-
škof in metropolit dr. Alojzij Šu-
štar.
Iz govora dr. Alojzija Šuštarja:
». . . Kaj nam govorijo mrtvi, ko
jim danes izkazujemo spoštova-
nje in molimo zanje? Prvo, kar
nam pravijo je: Odpuščamo
vsem, ker smo pri Bogu sami na-
šli odpuščanje. Odgovorimo jim:
Tudi mi odpuščamo vsem in vsa-
komur, da bi tudi sami našli od-
puščanje pri Bogu. Drugo, kar
nam govorijo mrtvi, je: Rotimo
vas, storite vse, kar je v vaši mo-
či, da se nikdar več ne ponovi
kaj takega, kot se je dogajalo v
Kočevskem Rogu. In tretje: Iz-
polnite vrzeli, ki so nastale z na-
šo prezgodnjo smrtjo: gradite
boljšo prihodnost slovenskega
naroda, naše skupne domovine
in celotne Evrope in človeštva na
trdnih temeljih resnice, svobode,
pravičnosti, spoštovanja, prija-
teljstva in ljubezni. Podajte se na
pot sprave med živimi, na dolgo
in težko pot, ki pa je edina pot v
življenje . . .«
Po cerkevenem delu in pesmi
Lipa zelenela je je govoril pred-
sednik Predsedstva Slovenije Mi-
lan Kučan. V govoru je med dru-
gim povedal: »Kočevski Rog,
spokojno urejen in miren, ostaja
in postaja zdaj eden simbolnih
pomnikov zgodovine in prihod-
nosti tega občestva. Čez te kraje,
ki jih obdaja nepregledni sloven-
ski gozd in ki so prevotljeni z ne-
dostopno podzemeljsko skriv-
nostjo, so šli najhujši viharji naše
bližnje preteklosti. Tu so nas po-
bijali. Tu smo se pobijali. Tu
smo se borili in se skrivali pred
nasiljem. Tu smo zmagovali in
skrivali zlo, ki ga je povzročalo
naše bojevanje in zmagovanje.
Tukaj seje zmaga dostikrat spre-
vračala v poraz. Povejmo si: Tu,
kjer so posute kosti vseh, ki so se
borili za takšno ali drugačno res-
nico, s takšno ali drugačno misli-
jo, je pravi kraj za tisto spravo,
ki jo kot narod, zazrt v prihod-
nost, potrebujemo. Kar se je zgo-
dilo, iskreno obžalujemo! Kon-
čujemo, zdaj in tukaj. Bilo
je . . .«
Sledil je kulturni del, v kate-
rem je Dare Valič recitiral Po-
mladno pesem Ivana Hribovska,
Boris Cavazza pa pesem Zasuta
usta Franceta Balantiča. Slišali
smo pesem O, Doberdob, origi-
nalni posnetek domobranskega
zbora iz leta \9AA. Potem so Jože
Snoj, Rudi Šeligo, Dane Zaje,
Tone Kuntner, Drago Jančar in
Niko Grafenauer prebrali svoja
besedila.
ste kvislinške oddelke, ki so se
vdali britanski vojski, izročijo ju-
goslovanskim oblastem. Ta svoj
sklep je angleško poveljstvo spo-
ročilo tudi Josipu Brozu-Titu.
Britanska vojaška poveljstva
na Koroškem so jugoslovanske
kvislinške vojake začela z želez-
niškimi transporti pošiljati v Ju-
goslavijo 18. maja 1945 iz ve-
trinjskega ujetniškega taborišča.
Med njimi je bilo tudi 6000 slo-
venskih civilnih beguncev. Od
tukaj naprej obstajajo le ustni vi-
ri o dogodkih, uradnih ali drugih
pisnih virov še ne poznamo. Po
do sedaj znanih virih so bili pre-
peljani v Teharje pri Celju, v
Šentvid pri Ljubljani, pa v Kranj
in Škofjo Loko, pozneje v Ko-
čevski Rog.
Tisti domobranci, ki so bili
pripeljani v Teharje pri Celju in
ki niso bili izpuščeni ali pOslani
na prisilno delo, so končali svoje
življenje v opuščenih premogov-
niških rovih pri Hrastniku in Hu-
di jami pri Laškem, nekaj pa tudi
na drugih mestih. Ne ve se, koli-
ko jih je življenje končalo v Ko-
Spravni govor je imel Milan Kučan.
čevskem Rogu. Obstajajo le
ustni viri, saj je masaker v kočev-
skem gozdu preživelo vsaj pet
ljudi, nekaj pa je o številu vedelo
povedati tudi 700 izpuščenih iz
Kočevja. Na Titov ukaz namreč
niso smeli zapreti ali usmrtiti lju-
di, mlajših od sedemnajst let.
KAKO JE
POTEKALO
SOJENJE?
če je do sojenja prišlo, je to
potekalo tako, da so pripadniki
OZNE za Slovenijo, kot je moč
sklepati, na kratko zaslišali veči-
no vrnjenih domobrancev. Izja-
ve, ki so jih dobili od njih, so pri-
merjali s podatki, ki jih je zbrala
OZNA v letih 1944—45. Ta orga-
nizacija je takrat razpolagala s
kakimi 5000 kartotečnimi listi,
med njimi so imeli podatke že iz
leta 1942. Takrat je slovensko
Ozno vodil Ivan Maček-Matija.
Nikolai Tolstoy v svoji knjigi
The Minister and the Massacres
trdi, da je poboje ukazal Vlado
Jovanovič, za krivce pa dolži an-
gleško vojsko, ki je ljudi predala
jugoslovanski vojski.
Z raziskovanjem usode sloven-
skih domobrancev in pripadni-
kov drugih, nemškemu okupa-
torju podrejenih oboroženih sil
se ukvarja skupina, ki je nastala
na pobudo Predsedstva Sloveni-
je marca letos. Vodi jo univerzi-
tetni profesor dr. Tone Ferenc, v
njej pa so še štirje zgodovinarji,
dva pravnika in priznani obram-
boslovec dr. Adolf Bebler. Zad-
nje čase imajo dostop do vseh ar-
hivov, ki so bili doslej strogo za-
varovani pred očmi javnosti. Ta-
ko bomo več uradnih podatkov o
umrlih v jamah Kočevskega Ro-
ga lahko izvedeli v kratkem. Po
dosedaj znanem so vsaj štiri ja-
me, največja pa je tako imenova-
na Macesnova gorica, kjer naj bi
bilo deset do dvanajst tisoč tru-
pel, v glavnem hrvaških domo-
brancev.
M. Samec
Foto: Darja Lukman
Večino enot, ki so se v prvi
polovici maja 1945 umikale na
Koroško, so zajeli vojaki jugo-
slovanske vojske. Po ohranje-
nih virih je število teh zelo ra-
zlično. Veliko jih je bilo pobi-
tih na Lijevičevem polju ali v
ujetništvu v Jasenovcu in Stari
(•radiški. i
Po besedah očividcev je bilo včasih tukaj globoko brezno, na dnu je bila
voda. Po vojni je bilo vse ravno, danes pa je ponovno brezno: jama Pod
Krenom.
Komemoracije se je udeležilo okrog 30.000 ljudi; med njimi so bile žene, sinovi, nečaki, hčerke umrlih. Mnogi|
so za grobove najdražjih izvedeli šele sedaj.
Mašo za pokojne in cerkveni pogreb je vodil metropolit in ljubljanski
nadškof dr. Alojzij Šuštar ob pomoči številnih duhovnikov, med njimi so
tudi sorodniki umrlih.
Hrastov križ kot opomin na trpljenje.
Žalost, spomini
Dane Zaje:
Ozka jama
človek, ki bi se spustil v Ozko jamo, bi videl
črepinje, črepinje, črepinje
z zelenimi votlinami, ki so se navadile,
da nič več ne služijo svojemu namenu,
z zelenimi zato, ker so jih prerasli vlažni mahovi,
ki so večnejši kot votline, ki so jih prerasli
globoko pod zemljo, kjer je čas
eno s tišino in odejo teme,
pokrito z dlako črnega kozla.
Človek, ki bi padel v Ozko jamo,
bi mogoče videl roko, odcepljeno od zmešnjave teles,
roko, ki je segla v mrak, da bi se rešila telesa,
ki ga je zvila bolečina v svoj klobčič,
da bi se dotipala do svetlobe,
ne veš, kaj se dogaja v roki,
ki se je odtrgala od mrtvega telesa
samo zato, ker je živa.
Kaj misli roka, ki ne zna misliti,
kaj čuti roka, ki ne zna čutiti sama,
ko začno padati nanjo mrzle kaplje s kapnikov,
težke kaplje počasi v enakomernih presledkih
ji povejo, nepomirljivi roki, da mora umreti
in jo, trmastega otroka, potrpežljivo preoblačijo
v zelene plenice iz mahov.
Kadar se ti odpre ruša pod nogami
in kadar padeš globoko in stopiš v mravljišče kosti,
ki so se razbežale od svojega središča
in so kot gnezdo crknjenih rakov ali duplo zamrznjenih
škorpijonov,
se vrni tiho tja, kjer se je skril Enooki Nace v zasedo,
od koder bo prežal nate.
in ne sprašuj, kje je Ozka jama,
kjer očetje odgovarjajo svojim sinovom:
Ko dorasteš. Ko bo nedelja.
In ko pride murnovska kmečka nedelja,
gresta oče in sin iskat Ozko jamo.
Ampak sredi poti se oče zarije v prvo zasipnico, češ,
samo malo počakaj,
in potlej potegne sin njegovo truplo iz zemlje,
belo kot repa v decembru,
truplo, ki mu visi iz železnih zob mrliča
kot list suha beseda: Ozka jama.
KDO SO POBITI?
Britanska vojska, ki je prišla 8.
maja 1945 na slovensko narodno
ozemlje na Koroškem, je spreje-
mala predaje jugoslovanskih kvi-
slin ških enot, ki so delovale sku-
paj z nemško vojsko in policijo
vse do 14. maja 1945. Po tem da-
tumu so poveljstva britanske voj-
ske odločno odklanjala njihove
predaje, jih zavračala in zahteva-
la, da se predajo jugoslovanski
vojski. Do tistega dne so britan-
ske enote na Koroškem sprejele
vdajo okoli 11.000 slovenskih
domobrancev, 24.000 vojakov
Nedičeve Srbske straže in Ljoti-
čevega Srbskega dobrovoljnega
korpusa, okoli 4.400 pripadnikov
Ruskega zaščitnega korpusa in
okoli 18.000 hrvaških ustašev in
domobrancev. Približno takrat,
če ne že prej, so v zavezniškem
glavnem stanu za Sredozemlje, v
italijanski Caserti, sklenili, da ti-
Ko sta Ivanu Mački-MatijI;
junija 1988 Janez Stanovnik;
in Milan Kučan pripravila;
sprejem ob njegovi osemdeset-'
letnici, je v intervjuju dejal, da!
so bile za dejanja v maju in ju-^
niju 1945 krive neutrjene raz-j
mere, ko so s težavo utrjevali]
mlado oblast. Sta mu gostite-
lja verjela? Tako je zapisal v;
članku o Ivanu Mačku-Matiji;
Gregor Preac v Tribuni marca;
letos. Sicer pa Ivan Maček-i
Matija zae:^krat še zanikaj
svoje sodelovanje pri pobojih, j
f CDNIK - 12-       1990
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
Zmagal VM Simič, Brglezu drugi bal
z velikim uspehom se je v ne-
deljo končal 3. mednarodni ša-
hovski turnir KURENT 90. Naj-
večji uspeh je dosegel domačin
Rado Brglez, ki si je s 7 točkami
delil 2. do 4. mesto, osvojil pa je
tudi drugi bal za mednarodnega
mojstra (prvega je dosegel lani
na Dunaju).
Po nekoliko slabšem začetku
je Rado v nadaljevanju pokazal
odlično igro in zmagal štirikrat
zapored: v 7. kolu proti domači-
nu Žlendru, v 8. proti Težaku, v
9. je odigral najlepšo partijo pro-
ti Nemcu Bluhmu, v 10. pa je
premagal še MM Madžara Eper-
jesija.
Turnir je dal še dva junaka.
Prvi bal za MM sta osvojila še
mladi Veličkovič iz ŠK Polskava
in Nemec Blasek. Dokaj solidno
je igral tudi Danilo Polajžer in
osvojil nekaj ratinških točk.
Vsekakor pa je najboljšo igro
na turnirju "prikazal velemojster
Radoslav Simič, ki je z 8 točkami
osvojil prvo mesto in prav tako
nekaj dodatnih točk.
Škoda, da je domačin Boris
Žlender v predzadnjem kolu v
dobljeni poziciji slabo nadaljeval
in po 6 urah igre izgubil proti
Zahodnemu Nemcu Blaseku — s
tem pa tudi možnost za osvojitev
naslova M K. Kljub temu pa je
prikazal solidno igro in pred-
vsem borbenost, kar pa je bila
sploh odlika tega turnirja (v zad-
njem kolu je n.pr. Danilo Polaj-
žer končal partijo šele po 6 urah
z zmago proti Avstrijcu Waller-
ju).
Pri dnu lestvice sta se razvrsti-
la M K Milan Kocman, ki je po-
samezne partije igral odlično,
vendar ga je premagovala utruje-
nost, saj je med turnirjem redno
opravljal še delovne obveznosti
(to velja tudi za Žlendra in Teža-
ka).
Enotna ocena udeležencev tur-
nirja je bila, da si organizator ŠD
Ptuj zasluži vse priznanje. To ni
samo uspeh domačega društva,
ampak slovenskega šaha.
REZULTATI:
5. kolo: Bluhm-Žlender 1:0,
Brglez—Waller 1:0, Kocman —
Blasek 0:1, Eperjesi —Pojažer re-
mi, Veličkovič—Simič remi,
prost Težak
6. kolo: Simič—Kocman 1:0,
Waller—Veličkovič 1:0, partije
Polajžer—Brglez, Žlender—
Eperjesi in Težak —Bluhm remi,
prost Blasek
7. kolo: Blasek —Simič remi,
Kocman —Waller 0:1, Eperjesi —
Težak 1:0, Brglez-Žlender 1:0,
Veličkovič—Polajžer 1:0, prost
Bluhm
8. kolo: Waller-Blasek in
Žlender—Veličkovič remi, Polaj-
žer—Kocman 1:0, Težak —Br-
glez 0:1, Bluhm —Eperjesi 1:0,
prost Simič
9. kolo: Blasek —Polajžer re-
mi, Simič—Waller 1:0, Koc-
man—Žlender 0:1, Veličkovič—
Težak 1:0, Brglez-Bluhm 1:0,
prost Eperjesi
10. kolo: Polajžer—Simič re-
mi, Žlender—Blasek 0:1, Te-
žak—Kocman 0:1, Bluhm —Ve-
ličkovič 0:1, Eperjesi —Brglez
0:1, prost VValler
11. kolo: NValler—Polajžer 0:1,
Simič—Žlender 1:0, Blasek—Te-
žak 1:0, Kocman —Bluhm 0:1,
Veličkovič—Eperjesi 1:0, prost
Brglez.
V imenu organizatorja sta se
igralcem zahvalila glavni sodnik
Janko Bohak in predsednik orga-
nizacijskega odbora Slavko Br-
glez, v imenu Šahovske zveze Ju-
goslavije in Šahovske zveze Slo-
venije pa njun predsednik Milan
Kneževič, ki je obenem tudi
predsednik ŠD Ptuj.
Zmagovalec turnirja VM Ra-
doslav Simič je ob koncu dejal:
»V Ptuju sem nastopil že drugič.
Turnirje bil odlično organiziran,
udeleženci pa izredno borbeni in
malo organizatorjev se lahko po-
hvali s takšnimi rezultati. Vesel
sem tudi svoje zmage.«
Ralf Blasek, ZRN: »Prvič sem
igral v Jugoslaviji in neverjetno
sem zadovoljen. Ptuj je prekra-
sno zgodovinsko mesto, organi-
zatorji pa so se izredno potrudili.
Vedno se bom z veseljem odzval
povabilu v Ptuj, saj sem prav tu
dosegel rezultat, ki mi daje mož-
nost za napredovanje v medna-
rodno areno.«
Zoran Veličkovič: »Turnir je
bil izredno borben. Pred nasto-
pom takega uspeha nisem priča-
koval. Vse priznanje organizator-
ju.«
Rado Brglez: »Vesel sem, da
sem po nekoliko slabšem začet-
ku zaigral dobro in osvojil drugi
bal za MM. Za osvojitev tega na-
slova mi tako manjka še en bal,
doseči pa moram tudi še višje ra-
tinške točke. Zdaj bo nekoliko
lažje.«
Končni vrsti red: Simič 8, Br-
glez, Blasek in Veličkovič 7, Po-
lajžer 6,5 Waller 5,5, Bluhm 4,5,
Eperjesi 4, Žlender 3, Kocman
1,5 in Težak 1 točka.
Silva Razlag
Izvrsten rezultat Jerenka
v avstrijskem mestu Linz so
potekale športne igre Alpe-Ja-
dran, na katerih so bili športniki
iz 6 držav (Italije, Avstrije, ZRN,
ČSFR, Madžarske in Jugoslavi-
je). Jugoslovansko reprezentanco
so sestavljali mladi športniki iz
Hrvatske in Slovenije. Med njimi
sta bila tudi dva mlada ptujska
atleta; oba sta se odlično uvrsti-
la, to še posebno velja za Jerenka
v teku na 400 m. V tej disciplini
je osvojil prvo mesto z novim
osebnim rekordom 49,30, kar je
letos v Sloveniji prvi rezultat ozi-
roma v državi drugi. Jerenko je
drugi dan tekmoval še na 200 m
in s časom 22,76 osvojil šesto
mesto. Robi Prelog je bil v teku
na 3000 m z 9:13,72 sedmi.
1. Z.
ŠPORTNO DRUŠTVO
LOVRENC PRIREJA
TURNIR V MALEM
NOGOMETU, KI BO V
PETEK, 13. JULIJA, V
LOVRENCU OB 19.
URL ORGANIZATOR
PRIPRAVLJA LEPE DE-
NARNE NAGRADE.
PRIJAVNINA JE 500
DIN.
Ptuj
LdODNO l/l'()S().ll VA\.ll.
NASl.l.DNJIH I VO/IL:
R 4. ShAl \ 55. (iOI F.IMh K \-
DFTI IJ IS
BRt/IM ACNA l)()SrA\ \ DO
M) km IN ŠK RA/.\K DRI (.V.
I (.ODNOSTI.
(MSSA   - /A   PO-
SI()\NK/K
IM()R\1A(
DA SILO POI.AJ/.IR
®        774-Sl.i hS.    /.?. un-i
Ptujski košarkarji pripravljajo
nočni turnir trojk
Poletno ptujsko športno mrtvilo bodo za kratek čas prekinili
ptujski košarkarji^ 20. julija popoldne bodo na športnem igrišču osno-
vne šole Toneta Žnidariča (pri športni dvorani Mladika) organizirali
drugi tradicionalni nočni turnir trojk v košarki »Ptuj 90«.
Pionirji do 15 let bodo turnir pričeli ob 16. uri, ženska košarkar-
ska tekma bo ob 19. uri, košarkarji nad 16 let pa bodo pričeli tekmo-
vati ob 20. uri. Tekme bodo potekale skladno z veljavnimi košarkar-
skimipravili, sodili pa jih bodo izprašani sodniki.
Če bo vreme slabo, bo prireditev naslednji lepi petek. Košarkarji
ptujske Drave bodo poskrbeli tudi za lačne in žejne gledalce turnirja.
MG
FINALE REPUBLIŠKE TRAP LIGE
Veliki uspeh strelcev iz Ormoža
V soboto, 16. junija, je bilo na
avtomatskem strelišču v Ormožu
zadnje, peto kolo — finale letoš-
nje republiške lige v streljanju na
slinaste golobe v disciplini
TRAP. Na njem je nastopilo 12
^l^ip iz vse Slovenije.
Prvo mesto sta si v ekipni kon-
^renci delili ekipa domačinov
"1 ekipa Štefana Kovača iz Mur-
^l^e Sobote. Tretje mesto je osvo-
jila ekipa iz Ptuja. Za ekipo Mur-
^l^e Sobote so nastopili: Pojbič,
'jergar, Benko in Maček. Za eki-
Po Ormoža, ki je sestavljena iz
%elcev lovskih družin občine
^■"niož, so nastopili: Stanko
pfangež, Dušan Cvetko, Franček
^■"aprotnik in  Franc Čavničar.
strelsko ekipo iz Ptuja so na-
^^opili: Verdenik, Rakuša, Ivan
'^^etko in Turnšek.
^ posamezni  konkurenci je
•^agal Karel Pojbič iz ekipe Šte-
Kovača iz Murske Sobote
domačinoma    Stankom
rangežem in Dušanom Cvet-
P"^. četrto mesto je zasedel član
Jf'Pe Dolomiti z Vrhnike Tine
\'ofman. Vsi štirje strelci so za-
devetdeset golobov od 100
oJPžnih. Vendar so se razvrstili
Prvega do četrtega mesta po
k ^^Uatih zadnje serije.
V skupnem seštevku letošnje- \
ga tekmovanja v republiški ;
TRAP ligi je v ekipni konkurenci
zmagala ekipa Strelskega društva
Dolomiti Vrhnika. Drugouvršče-
no je Strelsko društvo TRAP Or-
mož in tretje Iverka z Otiškega
Vrha pri Dravogradu.
V posamezni konkurenci je za
letošnje leto šampion. Savo Str-,
mole iz ekipe Dolomiti Vrhnika
pred Stankom Frangežem in Du-
šanom Cvetkom, oba iz ekipe
TRAP Ormož.
Strelsko društvo TRAP Ormož
šteje v 1990 letu 41 članov. Vzor-
no je organiziralo tekmovanje na
prenovljenem strelišču. Člani do-
mače ekipe pa so ob enajsti oble-
tnici društva dosegli lep tekmo-
valni uspeh, poskušali pa ga bo-
do še potrditi n^ republiškem in
državnem prvenstvu.
Anton Kacf
Ekipa domačinov — strelcev iz Ormoža.
12 - TV SPOREDI
12. julij 1990 - TEDMK
TEDNIK
ZA RAZVEDRILO - 13
- 12. julij 1990
14 - OGLASI IN OBJAVE
12. julij 1990 -
TEDNIH
TEDNIK
- 12. julij 1990
OGLASI IN OBJAVE - 15
Kaj menite o suverenosti Slovenije in o spravi?
TEDNIKOVA ANKETA
Med našimi občani smo izbra-
li nekaj naključnih sogovornikov
in jih povprašali, kaj menijo o
deklaraciji o suverenosti države
Republike Slovenije in kaj o
spravni slovesnosti v Kočevskem
Rogu.-
Srečko Pal, prevoznik iz Ptuja:
»Kaj menim? Ja, mislim, da je to
čisto v redu za naš narod. Tudi
Srečko Pal
sprava je bila slej ko prej potreb-
na; sicer pa se vse skupaj dogaja
deset ali dvajset let prepo-
zno . . .«
Rudolf Ceh, upokojeni profe-
sor iz Ptuja: »S suverenostjo dr-
žave Republike Slovenije se po-
polnoma strinjam in si tako kot
drugi enostavno želim, da bi se
čimprej tudi realizirala. Tudi za
spravo menim, da je bila potreb-
na, vendar kaj drugega o tem ne
morem povedati, ker mi zadeve
še niso popolnoma razčiščene.
Vendar upam, da smo le na pravi
poti«.
Anica Masten, gospodinja iz
Ptuja: »Mislim, da je to resnično
hotenje naroda, da smo lahko tu-
di sami — država zase. Ker pa se
tiče spravne maše, moram reči,
da je vse skupaj zelo žalostno.
Zakaj nam niso teh grobov raz-
krili že prej? V olajšanje mi je
Kučanov govor, ki daje upati, da
bo odslej le drugače in da se kaj
takega ne bo nikoli več ponovi-
lo.«
Marjetka Eberl, uslužbenka s
Ptujske Gore: »Sem za suvere-
nost, vendar sem prepričana, da
je bilo pri odločitvi o tej deklara-
ciji     premalo     dogovarjanja.
Rudolf Ceh
Upam, da v državnem vrhu Ju-
goslavije ne bodo napačno reagi-
rali. Kar pa se tiče spravne slo-
Anica Masten
VLOM V ŠOLO
V osnovni šoli Pohorski odred
v Slovenski Bistrici so 4. julija,
na dan borcev, ponovno imeli
nočni vlomilski obisk, ki je pov-
zročil precejšnjo materialno ško-
do. Odnesli so barvni televizor in
kasetofon. Zanimivo je, da se je
vlomilski podvid ponovil prav
na obletnico lanskega vloma.
Mnogi se ob tem sprašujejo, ali
ni to morda delo povratnika.
Menijo tudi, da so nekatere v
mlajših   letih   premalo   resno
Marjetka Eberl
vesnosti, sem bila presenečena,
ker je bil obisk tako velik. Malo
me je motilo, ko so naštevali lju-
di, katerim je bila spravna maša
posvečena. Mislim, da bi lahko
omenili tudi vse druge žrtve voj-
ne, ne le belogardiste.«
Anketiral: M. Ozmec
osebna kronika
Rodile so:
Jožica Leben, Prvenci l/a —
Matjaža; Marija Škrjanec, Ul. 5.
prek. brigade 15 — Blaža; Darja
Avguštin, Draženska c. 27 ~
Aleša; Silva Lazar, Gradišča 30
— Patricijo; Zdenka Dobrijevič,
Zecherjeva 4 — Jano; Silva Sr-
nec, Ivanjkovci 71 — Mihaelo;
Mira Hergula, Cvetkovci 14 —
Matejo; Mojca Kelemina, Or-
mož, Ljutomerska 5 — Tino; Sa-
bina lenart, Kratka ul. 1 — Do-
ra; Marjeta Zupanič, Markovci
28/a — deklico; Silva Hergula,
Trgovišče 27 — Sandro; Biserka
Vidmar, Kovača vas 139, Slov.
Bistrica — Boštjana; Darja Sker-
lovnik, Ul. 5. prek. brigade 4 —
Kajo; Bernardka Trafela, Pod-
lehnik 7/c — deklico; Natalija
Strajnšek, C. Na Hajdino 21 —
Ines; Sonja Mislovič, Strelci 3 —
Anjo.
Poroke •
Pjetei Matiqi, Zagrebška 5, in
Mira Krasnič, Lasovac 3; Ivo
Baklan, Prešernova 23/a, in Bri-
gita Mohorič, Prešernova 23/a;
Rudi Kolar, Dobrina 36, in Vale-
rija Kajzer, Zakl 5; Branko Maj-
hen, Gradišča 21, in Štefanija
Štrucl, Gradišča 21; Marijan Ko-
derman, Linhartova 2/a, in Ivan-
ka Potrč, Drstelja 1; Marijan
Škvorc, Središče ob Dr., Breg 1,
in Ana Flajs, Pobrežje 88.
Umrli so:
Jožef Fideršek, Kočice 60, roj.
1931, umrl 1. julija 1990; Alojzij
Koželj, Trdobojci 73, roj. 1929,
umrl 2, julija 1990; Konrad
Krajnčič, Spuhlja 29, roj. 1951,
umrl 30. junija 1990; Rozalija
Rajh, Šardinje 44, roj. 1901, umr-
la 3. julija 1990; Alojzija Erja-
vec, Maistrova 40, roj. 1917,
umrla 4. julija 1990; Viktor Brez,
Tibolci 2, roj. 1915, urml 4. julija
1990; Otilija Jurkovič, Dom
upok. Ptuj, roj. 1907, umrla 4. ju-
lija 1990; Julijana Širovnik, Ma-
riborska 8, roj. 1990, umrla 3. ju-
lija 1990, Marija Sužnik, Jiršovci
70, roj. 1914, umrla 6. julija
1990; Janez Štrafela, Borovci
29/a. roj. 1933, umrl 5. julija
1990.
Poroke v Ormožu: 30. junija:
Dušan Pajtler, Godeninci 42.
in Bojana Srša, Središče ob Dra-
vi, Šinkova ul. 10.
7. julija:
Ivan Glas, Pršetinci, in Marija
Viher, Bratonečice 19; Jožef
Bombek, Hardek 36, in Filipina
Babic, Pušenci 9.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela. I<i
ga je ustanovil Okrajni odbor Of
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik).
Ludvik Kotar (odgovorni urednik).
Jože Šmigoc (namestnik odgO'
vornega urednika in lektor), Šte-
fan Pušnik (tehnični urednik): JO'
že Bračič, Ivo Ciani, Majda Gozd-
nik, Dar;a Lukman, Martin OZ'
mec, Vida Topolovec, Nataša Vo-
dušek in Milena Zupanič (novinar-
ji). PROPAGANDA: Oliver Težak
NASLOV Radio — Tednik. Ra''
čeva 6, 62250 Ptuj, p. p. 99: tel
(062) 771-226: fax (062) 771-223
Celoletna naročnina 250 dinarje^,
za tujino 480 dinarjev. ŽIROR^-
ČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma;
riborski tisk Maribor. Na podla9'
zakona o obdavčevanju proizvO'
dov in storitev v prometu je TED'
NIK uvrščen med proizvode,
katere se temeljni davek ne p'^'
čuje.
ČRNA KRONIKA
obravnavali ob podobnih »pod-
vigih«, češ saj so še otroci in se
bodo popravili. Toda še vedno
velja: Kar se Janezek nauči, to
bo Janez znal. VT
DOJENČKA VRGLO IZ MA-
TERINEGA NAROČJA
Kako tragične posledice lahko
ima neprevidna vožnja in nespo-
štovanje cestnoprometnih pred-
pisov, zgovorno opozarja huda
prometna nezgoda, ki je bila v
petek, 6. julija, nekaj po 16.30 na
magistralni cesti v naselju Ro-
šnja. Proti Mariboru je vozil
osebni avto Renault 4 Milan
Šprah iz Zlatoličja 95. K vozilu
je imel pripeto še manjšo prikoli-
co, naloženo z ladijskim podom.
Zaradi prehitre vožnje je v bla-
gem ovinku zapeljal na levo
stran cestišča in trčil v osebni av-
to Zastava 128, ki ga je iz nas-
protne smeri vozil Franc Šeruga
iz Maribora. Pri trčenju se je Se-
rugov avto prevrnil na bok, vanj
pa se je zaletel še osebni avto
znamke BMW, ki ga je vozil Sa-
ša Samardžija iz Zagreba. Ob tr-
čenju je iz Šerugovega avtomobi-
la padla na cesto njegova komaj
4-mesečna hčerka Tea, ki jo je
mati na prednjem sedežu držala
v naročju. Deklico so takoj pre-
peljali v mariborsko bolnišnico,
kjer pa je zaradi hudih poškodb
kmalu umrla.
ZASEGLI PRVO ČEBELICO
Čeprav velja novi zakon oziro-
ma njegovo dopolnilo že od fe-
bruarja letos, so na postaji milice
v Ptuju šele v torek, 10. julija, za-
segli prvo kolo z motorjem več-
kratnemu mladoletnemu kršilcu.
Na podlagi odločbe sodnika za
prekrške so namreč za tri mesece
odvzeli »čebelico« mladoletni-
ku, ki so ga večkrat zaporedoma
zasačili brez potrdila o opravlje-
nem izpitu cestnoprometnih
predpisov. Ker predvideva za ta-
ke prekrške zakon odvzem kole-
sa z motorjem za najmanj I in
največ 6 mesecev, je sodnik iz-
bral srednjo kazen; kot opozori-
lo pa vendarle dovolj, saj je zad-
nje čase vse več mladoletnih krši-
teljev.
ZAPRL POT KOLESARJU
Po cesti od Svetincev proti De-
strniku se je v četrtek, 5. julija,
okoli 17.30 peljal z osebnim av-
tomobilom Janez Irgl iz Janežo-
vec 6 C. Na križišču s prednostno
cesto in znakom »ustavi« ni
zavrl, temveč je zapeljal naprej
in zaprl pot 14-letnemu kolesarju
Damjanu T. iz Ptuja, ki je padel
in se hudo poškodoval. Za njim
seje peljal drugi kolesar, 13-letni
Miran K., ki je tudi padel, a seje
na srečo le opraskal.
MOTORIST V MOPEDISTA
Od Ljutomera proti Miklav.^u
se je v soboto, 7. julija, z mope-
dom peljal Mirko Šulek iz Her-
mancev 7, KS Miklavž pri Ormo-
žu. V križišču je nakazal spre-
membo poti in zavijal v levo. Ta-
krat je za njim pripeljal motorist
Davorin Pulko iz Presike in trčil
v zadnje kolo mopedista. Šulek
je padel in se huje poškodoval.
ZAPRLA POT MOPEDISTU
V križišču ceste v Gradišču,
občina Lenart, je v soboto, 7. ju-
lija, ob 14.40 Marija Kraner iz
Zgornjega Porčiča z osebnim av-
tomobilom zavijala v levo. Pri
tem je zaprla pot mopedistu
Slavku Serčiču iz Peščenega Vr-1
ha 6; ta je padel in se huje po-j
škodoval. \
KOLESAR PADEL PO KLAN-
CU NAVZDOL
Od Benedikta proti Lenartu se
je v nedeljo popoldne peljal s ko-
lesom Tibor Balaš. Za Spodnjimi
Žerjavci mu je med vožnjo po
klancu navzdol zablokiralo zad-
nje kolo. Kolesarja je začelo za-
našati, padel je in se huje poško-
doval. FF.
Prvi ptujsici podvoz
Pred dnevi smo že pisali o novi trasi ptujske obvoznice, namen katere je razbremenitev križišča pri železni-
škem prelazu. Tokrat dodajamo še skico. MS^