B«p»i ina naših slovenskih žensk, ki so delovale pri razdelitvi božičnih daril potrebnim slovenskim • - • - , -'"..... V Slovenskem Narodnem Oomu jutri večer lahko slišite radio program Kot smo že včeraj poročali, se vrši v nedeljo, ob 8. uri zvečer, v S. N. Domu na St. Clair Ave. velika umetniška predstava, tekom katere se boste lahko čudili čarovnikom, poslušali lepo igro, končno pa se bo preskrbelo za vse navzoče, da imajo pravi vži-tek, ko bodo poslušali slovenski radio program. Ne, no ,sir, pravi slovenski radio program se bo oddajal v nedeljo, kot redno, med 5. in 6. uro popoldne, toda v S. N. Domu se bo pa zvečer ob H. uri pokazalo, kako se tak program oddaja. Pokazalo se vam 1)0 natančno, kako se razpošilja slovenski radio program vsako nedeljo po širni Ameriki. To bo zanimivost prve vrste, in bo vsakdo videl nekaj čisto novega, česar prej še nikdar niti sanjal ni, kako lahko je to delo, namreč oddajati program, ne pa pripraviti program. Ker je ves denar, ki pride ta večer v blagajno, namenjen za novo cerkev sv. Vida, in so vsi trgovci in sodelavci, ki delujejo pri tem, obljubili svojo pomoč popolnoma brezplačno, jo pač pričakovati od občinstva, da se v največjem številu udeleži prireditve. Zapletena sorodniška zadeva v Chicagi Chicago, 1. januarja, čuden "sorodnik" je postal Spletni Robert Kirchoff Fesler. Njegovi starši, Norman Fesler in Charlotte Fesler, sta se pustila ločiti. Potem sta pa ded in babica mladega Roberta, August Kirchoff in njegova žena, adopting otroka. Na ta način ni samo postal mladi Robert sin svoje stare matere, pač pa ob istem času tudi svoj lastni nečak in stric. Položaj je Še toliko bolj zapleten, ker je njegova mati zaeno postala njegova lastna sestra. Žalostna zgodba o smrti zakonskega para v naši slovenski naselbini Prva vrsta o ti leve na desno: Mrs. Caroline Nov inc. Mrs. Zupan, Mi?. Smrckar, Mrs. Makovec, Mr.--. Hrcskvar, Mrs. Gornik in Mrs. Posch. Druga vrsta: Ivan Zupan, James Gornik. George Snyder, John Gornik Jr.. Fred Makovec, A L Smrckar, Eddy Posgh in Miss Marion Makovec Kot smo že poročali pred Božičem je naša slovenska ženska organizacija, znana pod imenom "Community Welfare Club" priredila s pomočjo dobrih rojakov, lepo božičnico revnim slovenskim družinam. Na sliki zgore.j vidite košare z živili, pripravljene, da jih odpeljejo truki na razna stanovanja. Tozadevno nam sporoča Mrs. Mary Makovec, ki je bila predsednica pripravljalnega -•ega Community Welfare kluba ( čena in sicer: Pintar bratje, za izrekam tem potom najbolj; nabavljeno meso in mast, pod iskreno zahvalo vsem posame-1 lastno kupno ceno. Martin Po-znikom, posebno pa našim vrlim ljancu trgovcem, ki so na tako plemenit j peljan način pomagali dobri stvari, da in klobase. Enako tudi sloven-smo mogle tudi letos za Božič iskemu mlekarju Mr. Urbančiču odbora za razdelitev božičnih [sebno zahvalim nekaterim ti daril, sledeče: "V imenu odbora in članic na Mrs. Juliji Brezovar, predsednici društva Srca Marije (staro), ker se je na njeno priporočilo na-z Madison, Ohio, za pri-'bralo na seji $9.35, in neimeno-krompir, jabolka, zelje: vani rojakinji za $2.00. "Nadalje se izreka zahvala Mr. Frank Oglarju, ker je dal na 135 velikih in 50 manj- j na Norwood Rt!., ker je izposlo- j razpolago svoj truk ves dan za potrebnim druži- j val pri Cleveland Dairy Products smo razdelile' Co., da smo dobili 50 galon mle-med najbolj ka za razdelitev. In hvala za denarne prispevke še sledečim: da se po-! Mr. in Mrs. F. Kenik $3.00, Mr. John Strauss, $2.00, Slovenska Sporočali smo že, da je umrl te dni Milan Žagar, in v četrtek ponoči je pa umrla tudi njegova soproga Marija Žagar, rojena Kornpus, stara 52 let. lianjka Milan in Marija Žagar sta stanovala v hiši družine Mr. in Mrs. Martina Kostanjšek, na 1121 E. 68 th St. Preteklo soboto zvečer se je zbralo več njih prijateljev, ki so so veselo pomenkovali medsebojno, kakor pripoveduje družina Kostanjšek. Okoli polnoči fo se vsi prijatelji poslovili, in družina se je podala k počitku. V nedeljo zjutraj so pa čutili Kostanjškovi, da vhaja v njih stanovanje smrad nezgorelega plina. Poskusili so s trkanjem na vrata pri žagarjevih, toda vselej je zalajal pes v stanovanju. Tekom nedelje so poskusili še trikrat s trkanjem na vrata stanovanja Žagarja, toda vselej se je oglasil samo pes. Popoldne v nedeljo se je pa družini Kostanjšek vseeno zdelo, da je nekako čudno, ker se nihče ne oglasi, nakar je Miss Albina Kostanjšek malo bolj trdo prijela za vrata, ki so se nato odprla. Ko je vstopila, je takoj opazila, da je kuhinja polna plina, ki je vhajal iz peči. Mr. in Mrs. Žagar sta pa v stranski sobi ležala v nezavesti. Mož je že težko so-pel, žena pa je bila kot bi spala. Obveščena je bila policija, ki je oba odpeljala v bolnico. Ko je niku, slovenskemu fotografu, ki bila pozneje preiskana peč se je je prišel zastonj slikat, ko smo dognalo, da plin ni mogel uha-začele razdeljevati darila, še po- jati iz peči, ker so bile vse zasebno lepa hvala Mr. in Mrs. Ed. tvornice dobro zaprte. Moralo razdelitvi. Lepa hvala g. Bukov- razdeliti šili besketov nam. Poleg tega tudi mnogo obleke revne družine. "Dolžnost me veže, govcem in drugim darovalcem, lekarna Komin $2.00, Mr. N. G. katerih imena še niso bila priob- Richman od Richman Bros. $25, razvažanje in Mr ju, ki je truk vozil. Istotako naj bo izrečena zahvala vsem dru-gim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago in so sami pomagali pri razdelitvi besketov. Hvala tudi ženam, ki so pomagale pri ozirih tako na Geo. Snyder- [ uverjeni, da je |Pcsch, ker sta nam 'šla v roko. Bodite vsi vsak dar, bodisi v denarju in blagu dobrodošel, šc enkrat vsem skupaj: prisrčna hvala. Priporočamo se še nadalje vaši naklonjenosti. — Mary Makovec, predsednica pripravljalnega odbora za razdelitev bo- pripravljanju besketov in pri žičnih daril. Novi uradniki _.__ Društvo sv. Antona Padovan- skega v Newburgu je izvolilo sle- Osem ameriških vojakov j Kako bi vam ugajalo, ako! Musso izjavlja, da je la-! Ako nimate nove licenčne Mestu Detroit preti defi- deče uradnike za 1931: predsednik Louis Gliha, podpredsednik Jos. Globokar, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., blagajnik Frank Marinčič, zapisni ubitih v spopadih v Južni Ameriki Managua, Nicaragua, 2. jan. Uporniki v republiki Nicaragua kar Frank Papež, nadzorni' od- s0 včera-i iz zaledja ubili osem bor: Frank Perko, Frank Gla- ameriških marinov in ranili dva, Rus. Zastopnika za ko 80 nena(loma planili nad nje v bližini mesta Ocotal. Kot se poroča, so bili ameriški vojaki ubiti od uporniške čete pod poveljstvom poročnika Miguel Or-tez, ki je zastopnik vodje uporniškega gibanja v Nicaragui, Augustino Sandina. Ameriški marini so bili na delil pri popravljanju in upeljavi telefonskih žic, ko so bili nenadoma napadeni od ustašev. Branili so se hrabro. Enajst upornikov je padlo, predno so Nicaraguanci ubili osem ameriških vojakov in .•anili dva. Vstaši so imeli tudi dvanajst ranjenih. Kaj bo ameriška vlada odredila v tem slučaju, da se ni moglo še dognati iz glavnega mesta. bi segli v roke 6,429 osebam za voščilo ški narod skrajno miroljuben in prijazen številke, tedaj ostanite doma z avtom cit, ki znaša nad 21 milijonov dolarjev vič, Anton S. N. Dom Frank Marinčič in Fr. Perko. Zastopnik za S N Dom v Maple Heights Louis Hočevar. Društveni zdravnik dr. A. J. Perko. Društvo obhaja 25 letnico svojega obstanka 1 februarja ljfel. "Mešuge" C ul 1 um a n obomb u s selant jelve semenvia tianchausky shorikov, Protabambus lapponicus karni-shuticus occultodislenatus sub- drenowskiam---ne, ne, dragi naročniki, našim stavcem se ni zmešalo v glavi ali v črkah, Pač pa so zgorejšnje besede opis marljive čebelice, kot jo učenjaki imenujejo v latinskem jeziku. In ti učenjaki sedaj zborujejo v Clevelandu in se na zgorej navedeni način med seboj pomenkujejo. In hvaležni ste, ker vam ni treba jezika lomiti nad gorejšni-mi besedami. Nov kolodvor Washington, 2. jan. Predsednik Hoover je imel na novoletni Jan priliko seči v roke 6,429 osebam. Novoletna navada v Beli hiši je, da se sprejme kolikor mogoče ljudi, ki pridejo v uradno stanovanje predsednika, da mu voščijo srečno Novo leto. Sprejem se je začel ob 1. uri po-poldne. že v zgodnjem jutru so se pričeli ljudje zbirati pred Belo hišo. In prvi, kateremu je predsednik segel v roko, je bil železniški uslužbenec Charles Ruby, ki je prišel iz Baltimora, da doseže to čast. In predsednik, ko je zvedel, da čaka Charles že cd zgodnjega jutra, je naročil, da se ga pripelje takoj v Belo hišo, kjer so mu predložili izvrsten zajtrk, sveža jajca, slanino, piškote in tečno kavo. In ko New York, 2. januarja. Na novoletni dan je govoril laški ministerski predsednik, diktator Benito Mussolini, potom poseb- Ob polnoči 31. decembra, je, Detroit, Mich., 2. januarja :1 zadnji čas, da si nabavite svo-j Mestna uprava Detroita bo na- je nove licenčne številke za vaš avtomobil. Danes že ustavljajo prosila državno postavodajo, da se mestu dovoli, da najame posojilo v svoti $21,500,000, ker preti mestni blagajni deficit v tej svoti za prihodnje leto. Najprvoj gon>s vseh se -ic pripetiti kaj druzega. Mož je bil najhuje prizadet in je podlegel že v torek zvečer, a soproga je pa preminula na posledicah v četrtek, na Novega leta dan. Ranjka sta bila poročena tri leta. Mož je bil doma iz Sa-vorja, komaj uro hoda od slovenske meje, soproga je pa bila doma iz sela Tehenpuh, 1'ara Borovec. Oba sta imela med Slovenci kot med Hrvati obilo prijateljev. Pogreb preminulega zakonskega para se vrši v pon-deljek iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons, 1053 E. 62nd St., kamor pridete trupla tudi lahko pokropit. Za pogreb preskrbi Mrs. Poje, 1114 E. 63rd St., sestra pokojnega Milana Žagar. Te informacije je uredništvo prejelo od tvrdke A. Grdina & je bilo precej: Clevelandu prijeli nad 100 avto-j bo dobilo mesto Detroit $10,000, COO posojila, a pozneje bo mora- Umrla v cvetu mladosti V petek večer ob osmi uri je preminula v cvetu mladosti ne radio oddaje prebivalcem Ze-; policisti avtomobiliste, ki vozijo dinjenih držav. Govoril je ne- j okoli s starimi številkami, žena kako ob L uri popoldne na novo- novoletni dan so samo v East letni dan. Govor dobro slišati, kot tudi orkester, | mobilistov, ki so vozili okoli ki je sledil govoru laškega dikta-1 starimi licenčnimi številkami. V lc najeti nadaljnih $11,500,000. t-or j a. V svojem govoru je Mus-1 Clevelandu policisti sicer niso bi-; Davki v mestu se bodo morali solini izjavil, da je Italija zad-1 li še tako nasilni, pač pa so pusti- j precej povišati, da bo mesto lah- Kristina Struna, v starosti 17 nja dežela na svetu, ki bi mislila j H avtomobiliste pri miru, dočim j ko plačevalo obresti na posojeni iet, na domu svojih starišev 1537 na vojno. Vse prizadevanje laške vlade, da cilja za tem, da se ohrani mir v Evropi, in obljubil je, da Italija ne bo nikdar napadla drugih narodov, toda branila se bo, ako bo napadena. Končno je povdarjal prijateljstvo Zedi-| njenih držav napram Italiji in I prosil za simpatije ameriškega so v sosednjih vasicah nekoliko | denar in odplačevalo dolg. Nik-iE. 172nd St. Rajna je bila roje-bolj nagajali. Toda danes bo po- dar v zgodovini mesta Detroit ni na tukaj v Ameriki in zapušča licija tudi v Clevelandu aretira- bila mestna vlada še v takih za-jočeta Joseph in mater Anna Stila vse one, licencami. dobite, ako se oglasite pri J. Miller & Sons, 6231 St. Clair Ave., v Gornikovem poslopju. je Ruby stresel roko predsedni- j naroda za Italijo. Napravil je ku, se je ves zadovoljen poslovil. I pač dobro reklamo. Ali ne bi ju- katere dobi s starimi dregah kot je v letošnjem letu. Nove licence lahko j Približno bo veljalo davkoplačevalce 60 centov več od vsakih $100.00 vrednosti kot lansko leto. Državljanska šola V četrtek, 8. januarja se zopet prične s poukom v državljanski i šoli na 55. cesti in St. Clair Ave. Potem je pa imel Hoover skozi Igoslovanska vlada ob priliki sku-pet ur dovolj dela, da je stresal f šala narediti kaj enacega? roko tisočim, ki so navajeni, da prihajajo na novoletni dan voščit predsedniku srečno Novo leto! Brata Van Sveringen, ki sta Začetek točno ob 7. uri zvečer, postavila v Clevelandu novo že- Sprejemalo se bo nove učence in lezniško postajo in terminal, ki učenke, poleg tega naj se pa je veljal $70,000,000, namerava-, oglasijo tudi vsi oni, ki so lan-ta sedaj v New Yorku zgraditi z a N. "i. C. ž el e z n i c o novo j se bo šola vršila enkrat na. teden, Rev. Jos. škurj u iz Pittsburgha Poslopje, ki bo veljalo in ako nanese potreba, se pouk za doposlano brzojavko na No-!)>180,000,000. vrši lahko dvakrat na teden. Iskrena hvala Iskrena hvala prijatelju Ivan Zormanu za tako goreče simpa-šolo. Sprva tije, in enako iskrena zahvala voletni dan. Louis J. Pire. Delniška seja Vljudno se vabijo vsi delni-J čar j i Slovenskega Doma na ! Holmes Ave. na letno delniško sejo, ki se vrši v nedeljo 11. jan. 1931 v gornji dvorani Doma. | Pričetek ob 1. uri popoldne — skupnih društev fai'e|-pajnik_ Skupna društva mac, tri sestre Julija, Anna in Mary ter brata Jakoba. Bila je članica druztva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote. Pogreb preskrbi pogrebni zavod A. Gr- --dina in sinovi. Čas pogreba bo Dr. Leonid Pitamic na radio naznanjen pozneje. Smrtna kosa Ob 10 uri v petek večer je preminul Frank Kostelic, v starosti Odbor sv. Vida nam sporoča, da priredijo plesno veselico v nedeljo, 11. januarja, v S. N. Domu v Posebno dovoljenje Društvo Napredne Slovenke obeh dvoranah. Sviral bo dobro št. 137 S. N. P. J. naznanja, da poznani Ho.jerjev orkester v gor- ima za svojo plesno veselico no- nji dvorani, v spodnji pa Špeh- coj zvečer, ki se vrši v S. N. Do-orkester. Vstopnina samo J mu, dovoljenje za ples do 1:30 Prvič v zgodovini bomo imeli priliko poslušati govor dr. Leonid Pitamica, jugoslovanskega poslanika v Washingtonu. Dr. j Pitamic bo govoril v nedeljo l (jutri) cer po Clevelandu navadno razpošilja kot vezalka imenovane kompani-je postaja WHK. V programu bo vključeno tudi jugoslovansko petje in glasba. kov 50c. zjutraj. 68 let, stanujoč na 1137 E. 167th St. Rajni je bolehal par tednov. ob 1:30 popoldne, in si-lDoma ->e bil iz fare Zatična" V Columbia System. V Ameriki je bival 40 let. Zapušča tukaj soprogo Alojzijo, 2 sina Frank in Vergil in 3 hčer«, Anna, poročena Legat, Kristina sedaj sister R a m o n v Notre Dame Convent, in Alice. Spadal je k društvu sv. Vida št. 25 K. S. Uporniki so se polastili via- K. J. Pogreb se vrši v torek pod vodstvom A. Grdina & Sons, I AMERIŠKA AlviFRiČAN iN SPIRIT FORFIGN iN I.ANGI i A C, P ONi V DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 2. LETO XXXT1I—VOL. XXXIII C AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3D, 1931 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta »3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto »5.60; pol leta »3.00 Za Evropo celo leto »7.00, pol leta »3.50. Posamezna številka 3 cente. Po tedenskem počitku so šle tako. in opisal tako natančno nje- malo je manjkalo" in sem vesel, naše kegljačice "Ray's" zopet v; govo zgodovino. Zato mu na tem da „j postal Jaka kak fajmošter, delo. Zanimajo se zelo, da odne- mestu Čestitam. In ker je Ame- ker kdo bi nas pa potem zabaval j sejo prvenstvo. Malo so zaosta- riška Domovina prinesla sliko in v tjstj njeir0Vj koloni? Pozdrav | le radi bolezni načelnice Jennie zgodovino mojega rojstnega kra-|černe, katero je zastopala za ta ja, tem potom postanem naroč- fčas sestra Rose Smole. Ostale nik na list. Louis Prečital sem tudi črtico "Prav ' 3604 E. 81st St. vsem čitateljem tega lista, Žura, Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0828. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publisher« Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. Že ves teden me ljudje sprašujejo, kaj je to: davek na sam- i članice tega kegljaškega odseka j so: Mary Tomšič, Johanna De-bevec, Frances Breščak, Angela I Kozjan in Mary Smole, tako da imamo še rezervo v slučaju potrebe. Naše kegljačice bi se rade spo- ce. Posebno več samcev se je at the Post omce . prijele s članicami drugih dru- oglasilo na mojem stanovanju, ki __štev Slovenske Dobrodelne Zve- so me prosili da jim to razložim. No. 2. Sat. Jan., 3rd, 1931. ze kot v Clevelandu, Newburgu, Povedal sem jim pa, da vsakemu _ Collimvoodu, Euclidu, Barber- posebej ne bom razkladal, zato tonu, kjer bi bil kak ženski keg- bom pa v kratkih besedah tukaj ljaški odsek pri društvu. Ne vem, opisal vso stvar. Saj ne bodo na-če je že kak odsek pri naši Zvezi, ložili davek na vse samce, ampak --Ker je pa to jako zanimivo in to je samo igra, ki se tako ime- Naši brati Hrvati imajo sijajno organizirano bratsko dobra vaja za ude, posebno za nuje. To igro se bo videlo v ne-podporno organizacijo, Hrvatsko Bratsko Zajednico, ki ima one, ki mnogo sede, da se malo. del j o 4. januarja na odru Sloped svojem okriljem nad 70;000 članov in članic v obeh od- razgibljejo, bi želela in priporo- venskega doma na Holmes Ave. delkih. To je največja hrvatska bratska podporna organiza- čaia> da se zbere pri kakem dru- Pri igri nastopi trinajst oseb; DAVEK NA SAMCE "Zajedničar" cija v Ameriki, in menda nima para niti v stari domovini. V jtvu pet deklet ali žena ter usta-pogledu bratskega zavarovanja imajo bratje Hrvati to svojo novijo kegljaški odsek društva, organizacijo kot kompaktno, dočim smo Slovenci v tem k0 bi se malo privadile, bi se po- oziru bolj raztreseni in dasi nas je manj v Ameriki kot bratov Hrvatov, pa imamo več organizacij na podpornem polju. Edina druga organizacija med brati Hrvati je še Hrvatska K a to lička Zajednica, ki tudi lepo prospeva. Hrvatska Bratska Zajednica v Ameriki izdaja -svoje menile načelnice takih odsekov vrši se v treh dejanjih in je vesela burka. Na programih boste videli, da imajo vloge v rokah osebe, ki so zmožne to izpeljati. igrah so otroci zasedli vse sprednje sedeže in so taki, ki so plačali po 75c sedeli z a de. j ali pa celo stali. V nedeljo je vstopnina 50c in 75c. Tudi otroci bodo morali plačati, če bodo hoteli sedeti. Otroci, ki sedijo pri starših, so vstopnine prosti. Pa da še tega ne pozabim: kadar bo igre konec, ne hodite domov. Tam v zgornji dvorani boste imeli prosto zabavo. Upati je, da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Opozarjam tudi direktorje in delničarje Slovenskega doma na Holmes Ave., da pridete pogledat, kako zna društvo Lilija napraviti za v ko- Gliha F................. 154 Russ J................. 142 Kic ........................ 124 Sulen .................... 127 Globokar .............. 155 Plute .................... 162 Hočevar ................ 164 Novak A............... 174 Glavič F...........176 Žagar .................... 166 Zupančič .............- 122 Miller .................... 148 Novak R............. 163 Rus A................. 145 Mirtel ,.................. 186 Strainer ..'............... 170 Gliha L................. 150 VESTI IZ DOMOVINE in določile datum ter prostor za Igra je taka, da se že sedaj opo-r tekmo, kjer bi se kosale za zrna- zarja cenjeno občinstvo, da se go. preveč doma ne naje, ker pri igri V naši naselbini imamo usta- se ne boste samo smejali, narav- vsa slovenska moška in ženska društva raznih jednot in zvez. V tej ligi razni odseki tekmujejo med seboj za čast in kredit društev, h katerim spadajo. lastno glasilo tedensko, in to glasilo praznuje letos 25. let- novljeno ligo, h kateri spadajo nico svojega obstanka. Uradno glasilo, "Zajedničar," ki nam je prišel te dni v roke, se lepo spominja ob priliki 25. letnice svojega obstanka nekdajnih urednikov, borb in težav, s kate-iimi se je moralo boriti uradno glasilo, da je prišlo do pri-poznanja. Tekom petindvajsetih let obstanka "Zajedničarja" je Vsak pristopli član plača v bla-imelo uradno glasilo Hrvatske Bratske Zajednice osem Rajno te lige 50c. Za vsako tek-M-ednikov, in sicer: G. A. Škrivanič, Gabro Rački, Franjo !mo z drugim odsekom plačajo Kolander, [uraj Ubojčič, Niko Grškovič, M. Vrkljan, Milan 20c, to je 60c na večer na osebo. Petrak in M. |. Horvath. "Zajedničar" prinaša tudi dve ali Od tega gre od vsake igre 5c v tri strani angleškega čtiva vsak teden za hrvatsko mladino, blagajno lige za nagrade zmago-ki je bila rojena v Ameriki, in ki se jako zanima za napredek valcem. Za vaje, ki jih imajo svoje organizacije. Uredništvo "Ameriške Domovine" je ves čas verno spremljalo poslovanje Hrvatske Bratske Zajednice v Ameriki, ker so nam brati Hrvati najbližji po rodu, in ker imamo sami slovenske bratske podporne organizacije. In taka organizacija kot je Hrvatska Bratska Zajednica seveda potrebuje svoje lastno glasilo, katero mogoče ne bi bilo primerno mlajšim organizacijam, ki ne štejejo nad 10,000 članov. Priznati moramo, da je. bil "Zajedničar" ves čas svojega obstanka, ko je še izhajal mesečno na štirih straneh, pa vse do danes, jako dobro urejevan in je mnogo pripomogel k boljšemu razumevanju med Hrvati v Ameriki, k boljši sistematični organizaciji in sporazumom med hrvatskim narodom v Ameriki. lenem društvu, če se priglasi za- Danes je "Zajedničar kot glasilo Hrvatske Bratske dostno levilo članic. Naredite Zajednice velik časopis. Izhaja tedensko na šestih, osmih po,sebno mlajšim veselje, da ima-ali desetih, pa tudi dvanajstih straneh in prinaša vrlo izbrano čtivo. Brez dvoma je bil "Zajedničar" mogočen faktor ves čas svojega obstanka za boljši napredek hrvatskega naroda v Ameriki. Imel je svoje boje, toda v vseh svojih bojih je bil vedno takten, pošten, iskren, vedno imajoč pred očmi interese, duševne in telesne, bratskega hrvatskega naroda v Ameriki. Hrvatska Bratska Zajednica je lahko ponosna na svoje glasilo, pa tudi uredniki glasil slovenskih bratskih podpornih "ko'm'_ organizacij. Omeniti je treba, da je "Zajedničar" ves čas deloval in pisal v narodnem smislu, da so imeli brati Hrvati v tem svo-jem bratskem listu ves čas svojega najbolšega in zelo pošte-i.ega zagovornika, in je pripisati delovanju "Zajedničarja" v veliki meri velik uspeh, ki so ga dosegli bratje Hrvati v Ameriki. Ob petindvajsetletnici obstanka "Zajedničarja" tudi uredništvo "Ameriške Domovine" iskreno čestita bratom Hrvatom, Hrvatski Bratski Zajednici in vsemu članstvu in iskreno želimo, da bi "Zajedničar" podvzel še marsikatero dobro in koristno šaz nisem imel sreče tisti večer, prišel sem bil prezgodaj. Nič lili bilo ku- Rainbow Hunting & Fishing Club (Piše LOUIS HOCHEVAR) Menda sem jim napotje, ker ko sem se po- DOPISI Cleveland (Newburg), O. — 'Tisti pOndeljek pred prazniki sem bil pri mojem znancu, kateremu je neki deček prinesel celo butaro.papirja. Začudim se in .premišljujem, še ni morda ne- Cleveland, O.—Nedeljski slo-j nami je novo leto, čas dela v kul-venski radio program je bil še! turnem, kakor tudi v privatnem delja, dasi se mi je na vse načina,jboljši, kar sem jih še sliša- j življenju. Člani, spadajoči k raz- ne zdelo, da je pondeljek. To la, posebno neprekosljiv je biljnim društvom in klubom, ki so omenim tudi mojemu znancu in g. Šli bel j v pesmi v počast rajni bili decembra meseca zaposljeni, vpraša me po čem sodim, da bi materi Mr. Pirca. človek si kar j ko so se vršile glavne seje, se se- bila nedelja. "Zato, ker si dobil ne more misliti, da more človeš-j daj oddahnejo in marsikateri nedeljske časopise," mu odgovorim. "To ni nedeljski časopis, to je božična izdaja Ameriške Prvi dan lova v pretečeni se-1 pa zapazili Novakove lovce, ki /.oni, nekako ob eni uri popoldne' so se nam počasi bližali. Mi pa se je naša skupina lovcev podala j kar hitro vsak svojo puško v ro-proti Novakovi farmi, da vidi-j ke in jo udarimo v nasprotno mo, kakšno srečo imajo Novako- smer. še danes ne vem, kako vi lovci. Ko pridemo na Nova- se je Mr. češnovar izgovoril pri kovo dvorišče, dobimo tam Mr. svojih tovariših radi praznega češnovarja. Sedel je pri ognju, j lonca. Zdelo se mi je, da sem nad katerim je visel za kakih de-i slišal od ognja sem neko kriča-set galon velik lonec. Ko ga j nje, pa nisem utegnil nazaj povprašamo, kaj kuha v njem, je j gledati. padel, da si je črepinjo. Zdravil se je doma, moral pa je naposled v ljubljansko bolnico. — V ljubljansko danega, nič pečenega, torej smo- bolnico so te dni pripeljali tudi V8ej črti. 7-letno Ljudmilo Gornikovo z Gore pri Kočevju. Njena 10- slovil- ^ ^ strnad kar hitro letna sestrica jo je po nesreči po- rekel: "Lahk<> se bova pa lila z vročo mastjo po obrazu, drugikrat kaj pomenila." In če Poškodbe male deklice so zelo *e Lova res kaj pomenila, se tudi hude.—Vršnik Jože, 28-letni de- bova v kratkem, .poprej ko bo lavec iz Luč, je sekal v Solčavi klobas zmanjkalo. Pozdrav! — drva, pri čemer mu je odletel v oko kos lesa in mu ga nevarno povedal, da se v loncu kuha par kokoši, ki bodo vsak čas gotove. Potem je pa še rekel, da bi rad ranil. Tudi Vršnik je moral v ljubljansko bolnico. Velik požar v Metlmurju. V Šcgovini pri čakuvcu je iz neznanega vzroka nastal ogenj, ki je uničil šest hiš in več gospo ko bitje tako ganljivo in prisrč- j reče: "Hvala Bogu, da je ko-no izraziti svoje občutke, in jazinec." A član, katerega zanima mislim, da samo on, „ zna kaj takega. Poslušalo nas \ obiskovalec sej, ne čuti te teže. je precejšnje število in vsi smo j Kaj pa tajniki? Njim seje de-se zjokali do solz. Tudi druge |j0 pomnožilo s pripravami za pesmi so bile zlasti za nas stare I prihodnje leto, da lahko vestno ljudi zelo lepe. In že dolgo ni-jvrše njim izročeno delo. Pri na-smo slišali tako lepih pesmic. šim društvu, Jutranja Zarja št. nem stran, kjer je bila slika No-Tudi Hojer trio je bil prav iz- 46 SI)Z so izvoljene za leto 1931 vega mesta. Kar ostrmel sem, vrsten; le tako naprej, si boste j vse prejšnje uradnice in sicer: ko sem zagledal to lepo sliko, ker pridobili dosti prijateljev. Ve- Predsednica Angela Kozjan, prav tam zraven je moj rojstni selo in srečno novo leto želim j podpredsednica Amalija Uršič, dom in gotovo vsak rad pogleda vsem skupaj. tajnica Vida Kumše, zapisnika- sliko svojega rojstnega kraja. In Mrs. M. C (jok. rica Angela Eisenhardt, blagaj- kako je bila zanimivo opisana videl, da bi šel eden izmed nas j vsakim strelom sem pa slišal, ka-klicat Novakove lovce, da naj ko se Globokar na vse grlo shie-pridejo takoj h kosilu. Mi smo I je. Grem torej h Globokarju, mu pa povedali, da smo prebred- da zvem kaj več od njega o tej li vso tamešnjo gmajno, pa jih j stvari in pove mi, da je on tiste- Začeli smo stikati po grmovju za zajci in kar naenkrat začne .. Kic streljati pod neki grm. Med darsklh ^^»J- A oliko zanimanje za jugoslovanske pridelke se je pokazalo zadnje dni na tržišču v Grčiji. Zlasti povprašujejo po rogati ži- John Terlep. (Op. Jakata: John, toliko pišeš o teh klobasah, da si moram jaz kar naprej brisati solzne oči. Praviš, da bom klobase dobil, pa jih še nisem in lvikor zgleda, jih tudi ne bom. Mar bi bil molčal in mi ne delal skomin in težkega srca, in bi ga). 'A Ampak sem pa nekaj drugega dobil, da se mi je res izplačalo biti na svetu. Frank Suhadol- nismo nikjer videli in da so šli Iga zajca, v katerega je sedaj Kic najbrže vsi domov. Začeli smo j streljal, že dopoldne ustrelil in mu prigovarjati, da bo škoda ta-1 ga položil tako, da se je videlo, ko dobro župco stran vreči in da j kot bi spal. Potem je pa "slu-naj jo raje nam da, ki smo fejst j čajno" Kiča pripeljal do tega fantje in pa še lačni po vrhu. Po mesta in ker je Kic mislil, da je je je g. Šubelj j napredek društva, in ki je reden Domovine," mi odgovori prijatelj. "Daj jo malo sem, da tudi jaz nekoliko pogledam, kaj je pisano v listu, ki je videti danes tako obsežen!" Pričnem listati in kmalu obr- par požirkih ohajčana nam res izročil lonec in vse, kar bilo v njem. Mi si pa tega nismo pustili j slal dvakrat reči, in smo hitro pobrali lonec z ognja in mahnili po njegovi vsebini: najprej smo --j ničarka Mary Tomsic; nadzorni zgodovina Novega mesta. Doti- obrali kurja bedra, potem paše Loran, O._Dolgo pričakova- odbor: Frances Breščak, Johan- čnemu, ki je pisal to zgodovino, župco. Vsak si je pomagal, ko- ni božični prazniki so za nami,! na Debevec in Jennie Svet-čer- mora imeti srce za dotične kra- likor mu je držal želodec. Kose staro leto se loči od nas in pred i ne. je, ker drugač bi se ne potrudil je pokazalo dno pri loncu, smo ložje ustreliti spečega zajca, je začel tako.j bombardirati vanj, kakor hitro ga je zagledal. Poje vanj toliko strelov, da ni vini, svinjah, mesu, perutnini, nik iz Norvvooda in John Novak lesu za kurjavo, fižolu, sladkor- sta zložila skupaj (in mi kupila ju, pšenici in maslu. Posledice tako cigaro, da sem jo prižgal ukinitve trgovskih pogajanj med na starega leta večer, jo kadil Bolgarijo in Grško. ves novoletni dan in je je še da- -o--, nes za par sto dimov. Poleg te- Gdvctniški urad tfa sta mi poslala tri leta staro Slovenski odvetnik Mr. Victor; "špago," da se bom mazal ž njo H. Karlinger, sin Mr. Charles in jo eleval na zob, kadar bo po- Karlinger ja, naznanja, da je od- treba pri svoj odvetniški urad v 402 že vesta, kaj Jaka lajka. Lohlo- ostalo od zajca drugega kot pol Engineers Bldg., dočim ima sta- neJ" levega ušesa. novanje na 1086 Addison Rd.. A Pa še drugič kaj. Mr. Karlinger želi vsem Sloven- "Natakar, voda v kozarcu je Zadnjo soboto smo tako stre- cem srečno in veselo Novo leto! umazana!" ljali: --"Saj voda umazana, gospod. Jerič ........... ..... 159 * Maršal Joffre se nahaja še Voda je čista, samo kozarec je Marinčič J. 167 vedno pri življenju. j umazan." AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3D, 1931 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV wwwmiiwwwwwuwww Anton Novačan: NASA VAS JANUAR 3.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 4.—Zabavni večer fare sv. Kristine v spodnjih šolskih prostorih. na Bliss Rd., Euclid, O. 8.—Delniška seja S. N. Doma v Avditoriju S. N. D. 8.—Jolly Trio Club, ples v spodnji dvorani S. N. D. 10.—Društvo Naprej št. 5 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 10.—Collinwood Boosters Club, plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 11—Skupna društva fare sv. Vida, skupna prireditev in ples v obeh dvorana S. N. Doma. 11.—Pevsko društvo Ilirija, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 11.—Dramatično društvo Naša Zvezda, igra v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 12—International Savings & Loan Co. delniška seja v spodnji dvorani S. N. D. 17.—Skupna društva S. S. P. Z., ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 17.—Progressives plesna veselica v Slov. Društvenem Domu 20713 Recher Ave.. Euclid. Ohio. 18—Euclid Rifle and Hunting Club, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 18.—Društvo Spartans št. 198 SSPZ, predstava v avditoriju S. N. Doma, in p0 predstavi'ples v spodnji dvorani. 18—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 21.—Društvo Balkan ima Ples v S. D. Dvorani na Prince Ave. 24—Društvo Slovan št. 3 SDZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 24—Društvo Collinwoodske Slovenke SDZ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 24.—Dramsko društvo Adri-ja plesna veselica v Slov. Društvenem Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. 25.—D r a m a t i č n o društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 25. -Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ, maškeradna veselica v S. D. Domu. 25 -Pevsko društvo Ilirija, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 29.—Inter Frat League, ples v spodnji dvorani S. N. D 31,—Društvo Sv. Janeza Krstni k a št. '37 JSKJ plesna veselica v spodnji dvorani S. 31.—Društvo Novi Doni št. 7 plesna veselica v Grdino- vi dvorani. 31—Sports plesna veselica v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio ' februar 1— Dramsko društvo "Abra-sovič, predstava v avditoriju in Ples po predstavi v spodnji dvo-rani S. N. D. 1.—Slovenska Ženska Zveza «t. 10, banket v Slovenskem Doom na Holmes Ave. 1—Društvo Orel, card party "i ples v telovadnici šole sv. Vida. ^ 7—Društvo Carniola Hive št. 493, the Maccabees, plesna veselica v spodnji dvorani S. N Doma. 7.—Ženski odsek Slov. Društvenega Doma plesna veselica v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave.. Euclid, Ohio. 7—Društvo Srca Jezusovega st. 55 SDZ veselica v Grdinovi dvorani. 7.—Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. • 8.—Dramatično društvo Tri- glav, predstava v avditoriju S. N. Doma. 12.—Mladinsko društvo "Comrades št. 566 SNPJ." plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. ,14.—Mladinsko društvo "George Washington št. 180 JSKJ" plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 14.—Pevsko društvo Cvet, maškeradna veselica v Slovenski Delavski Dvorani. 14.—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave., maškeradna veselica. 15.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno zabavo v Grdinovi dvorani. Dvorana je bila društvom podarjena. 14.—Društvo Slovenski Dom št. 6 S. D. Z. maškeradna veselica v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. 15.—Slovenski Sokol. Sokol-ska prireditev in ples v obeh dvoranah S. N. I). 15.—Pevsko društvo Ilirija, spevo-igra "Darinka," v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 15.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 17__Klub društev S. N. Doma, ples v obeh dvoranah S. N Doma in pokop Pusta. 22.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Društvo Abraševič ima j dvodnevni bazar v Grdinovi j dvorani. MARC ! 1.—Društvo Kristusa Kralja. I Predstava "Pasijon" v Avditoriju S. N. D. 8.—Tenorist Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma. 15.—Prosvetno društvo Orel, predstava v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 22.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 22.—Pevski zbor "Zarja" odsek Slov. Soc. kluba št. 27 JSZ zabavni večer v spodnji dvorani S. N. D. 29.—Društvo Kristusa Kralja predstava "Pasijon" v Avditoriju S. N. D. APRIL 5.—Dramsko društvo "Abraševič" predstava v Avditoriju S. N. D. in ples po predstavi v spodnji dvorani. 8.—Community W e 1 f ar e Club, plesna veselica v S. N. D. spodnji dvorani. 11.—Društvo "Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ" plesna veselica v spodnji dvorani S. N. 13. 12.—Pevsko društvo "Blaue Donau" Koncert v avditoriju SNI) in ples po koncertu v spodnji dvorani. 18.—Društvo Cleveland št. 125 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 19.—M 1 a d i n s k o d r u štvo "Comrades št. 566 SNPJ" proslava petletnice in ples v obeh dvoranah S. N. D. 26.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. MAJ 1.—Socijalistična stran k a (Socialist Party) Prvomajska proslava v.Avditoriju S. N. D. 2.—Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ" plesna veselica v spod nji dvorani S. N. D. 3.—Dramatično društvo "Triglav" predstava v Av-dlto riju S. N. D. 10—"Orel" -r- materinski dan v avditoriju S. N. D. 17.—S o p r a n i s t i n j a gdč. Jeanette Perdan, koncert v Avditoriju S. N. D. 31.—Skupna društva fare sv. Vida prirede piknik na Špel-kotovih farmah. j Saj se je po pogrebu vlila taka ploha, da je bilo naenkrat vse v vodi. In potem je lilo tri dni in tri noči, vihar se je vrstil za viharjem, dokler niso izstopile vode. Vse belo je bilo naokoli, četrtega jutra so se oblaki vzdignili in solnce je zopet pogledalo na zemljo. štefice nisem videl ves čas po pogrebu. Zato sem jo milo pogledal, ko se je pokazala na vratih. Uboga deklica me je razumela in mi je prinesla hrane. Potem je hodila po dvorišču gor in dol in se je ustavila pod svojim oknom. Nekaj časa je zrla svoje rože, potem jih je počasi izruvala in nazadnje razbila še lončke ob zemljo. Prikazala se je mati in je gledala njeno početje. Hudo je gledala in črn robec je imela na glavi. — O, le pomeči jih, rože, je rekla. Saj bi ti bile samo na sramoto, ničvrednica! štefica je molčala. — Vsega si kriva ti! Da se nisi spečala s hlapcem dotepen-cem — Bog mu daj večni mir in pokoj — bilo bi vse dobro. Vsega si kriva ti! | štefica je molčala. — Tako pa je postal ošaben j in je nemara rekel očetu na njivi : "Oče, dajte mi štefo za ženo, posestvo prepišite na mene. Saj je med dekletom in menoj že vse po domače. . . če hočete, da vam bo krst na veselje, dajte mi štefo za ženo!" Tako je nemara rekel in stari se je razjezil in je v jezi udaril! -— — Ni res, tega on ni rekel! je kriknila štefica in je zajokala. — Kaj jaz vem, če je rekel ali ni rekel. In mati je povedala nekaj, če-|sar nisem natanko razumel. Videl sem pa, da je tista beseda štefico silno potrla. Vrgla se je na zemljo in je jokala. Ne vem, če je bil to jok, zakaj treslo jo je po vsem životu, in valjala se je kakor blazna. — Kaj vpiješ? Zdaj je itak vsemu kraj, Bog nam odpusti grehe! je vzdihnila stara ledeno in je izginila v hišo. če bi bil jaz človek in ne čisto navaden in ciničen pes, vem, da bi živel drugače, nego živijo ljudje. Tudi če ne bi imel mestne vzgoje, bi v jezi ne ubijal človeka, ne bi se obešal od straho-petnosti, otroka svojega ne bi ubijal z zlobo in sovraštvom. Sicer sem pa že rekel, da se človek včasih poživini, kakor se nasprotno žival včasih počloveči. Taki so krščanski ljudje: Božjo besedo poslušajo samo zategadelj, da pokrijejo ž njo satana. Mi psi smo boljši! Sram me je skoro, ampak resnica je, da sem kregal tisto popoldne samega sebe, rekoč: "Kužek, kužek, kaj se bo zgodilo s tabo? Odkod naenkrat solze, odkod usmiljenje, kaj ti je leglo na srce kakor tvoia lažna žalost? štefica je res dobro dekle, ampak ona je človeškega rodu, kaj te briga njena bridkost?" Tako sem se krega) in se premagoval vse popoldne, šele proti večeru se mi je posrečilo pregnati usmiljenje in poklicati jezo. Renčal sem in cvi-lil, skušal sem celo zalajati. Oh, trgal bi. grizel bi, klal in mesa-ril, kaj, koga? Ponoči je prišla k meni Štefica in .je sedla na streho mojega brloga". Vzela me je na kolena in me pritiskala k sebi. Vsa vroča je bila. Nič več ni jokala. Ampak je gledala uprto z izbuljenimi črnimi očmi. "On me je izdal? On da je JUNIJ 14.—Clevelandski Sokol piknik v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. j28.—"Hrvatska S v o hoda" piknik v Slov. Društvenem Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. povedni očetu, jaz da sem kriva te strašne nesreče?" "Kam naj grem, kam naj se skrijem, prokletnica? Moja sramota, moj greh je ubil očeta, in ubogega fanta je spravil mi v grob." Neumnica! Za prvo ti nimaš nobenega greha; za drugo, fanta ti je ubil oče, za tretje, oče se je obesil sam ! Tako bi ji bil razložil, če bi imel človeški glas. Dolgo je sedela na strešici in je strmela predse. Potem pa je naenkrat hlastno vstala, mene odklenila in mi rekla: "Z menoj pojdi, ta hiša je prokleta." Slutil sem takoj, kam naju pelje pot, katere ni iskala. Kar naravnost sva šla in prebredla vse mlake do potoka. Potok je šumel bahato kot zmirom, kadar ima veliko vode. štefica se je zagledala vanj, kot bi se ga bila prestrašila. Potem se je naenkrat prekrižala in se je zagnala v vodo. Videl sem, kako so se razgrnili kalni valovi, zapluskali in jo pokopali. Skočil sem za nje in jo iskal po globočinah. Našel sem njene kite, zgrabil jih z gobcem in sem skušal na površino. "Je že naša," so se smejali valovi, skušali me potopiti; silno so vlekli za zadnje noge. Zbral sem vse svoje moči in sem se zagnal na površino, štefica je bila zelo težka, valovi zelo hudi in ljubosumni zavoljo njene lepote. Komaj, komaj sem jo privlekel na breg. Potem sem divjal domu in praskal na vrata. V. Prehladil sem se bil v potoku in zdaj imam poleg slabega vida in sive starosti še prehlajeno kri. To me pokoplje, že vidim, konec se bliža. Tudi Štefico so odnesli po-grebci in so drdrali svoje molitve, pobožno in glasno, kot še nikoli. Ko so se vrnili, so se na-pili in potem veselo popevali. Gospodinja sama je bila bolj dobre nego žalostne volje. Ta ženska se redi; v bokih postaja 'širša, v glasu močnejša. Tisti vdovec skopuh, ki mi je nekoč privoščil živoderja, stopa-ri krog naše hiše in gospodinjo nagovarja: — Mica, ali pojdeva v nedeljo k šesti ali sedmi maši? Micaf kako si postavna, Mica! . . . Skoro vsak dan prihaja sloko-nogi dedec in hvali postavno Mi co. Loteva se me pasje dolgočasje. Po vse dni prespim, v temnih nočeh pa se sprehajam sem-tertja. Včasih se mi zdi, da vidim bele sence, ki se plazijo krog hiše. Za štefico pa vem, da je prišla enkrat k meni. Sedla je na mojo hišico in kakor tisto noč pred svojo smrtjo, me je vzela na kolena in me je božala z mehkimi rokami. Ko je izginila, sem tulil, zavijal z odprtim, visoko povzdiguj eni m gobcem. Netopirji so se poskrili, čuki so prenehali s svojim nesramnim žvižganjem. ŽABJI KRALJ Tako se glasi pravljica o žabjem kralju. Tam za vasjo, na nizkem močvirnatem svetu, med vitkimi jelšami, ki so mračne in žalostne, tam je velika mlaka, čučja mlaka, slavno kraljestvo žabjega rodu. Odkar sije solnce in roma po svojih opravkih od vzhoda do zahoda, to vroče solnce, ki hoče popiti vse vode, posušiti vse mlake, se ni še zgodilo, da bi usahnila čučja mlaka. Tudi tedaj ne, ko si je solnce obljubilo in priseglo, da jo mora ugonobiti s sušo, ko so travniki zevali žeje, a vaščani klali živino in dvomili nad usmiljenjem božjim; tudi takrat je ostala čučja mlaka, kakor je bila, malo nižja sicer, ampak ne brez vode. še zmirom se je našla kapljica za žejno ptičico, ki se je zatekla ža-j rečega popoldne med gostovejne in senčiiate jelše. Ko pa so napovedali oblaki sol licu vojno, pokrili ga in se stemnili, je lilo po vsem božjem svetu, čučja mlaka je bila mogočna, kakor jezero. Zvrhano polna je ošabno valovila in je poslala svoje vode celo na okolne travnike, namočila je njive, do vasi je pritekla. Vaščani so kimali in dejali: — "čučja mlaka. . ." Kako mogočna in velika je bila čučja mlaka, se vidi tudi po tem, da je skoro požrla hudiča, ki so ga vrgle čarovnice z nebeških višav. Razposajen je bil, zato so ga vrgle. In zares, peklenšček bi se bil ohladil, da niso na njegova zapomaganja prihiteli škratje iz bližnjih gajev. Škratje, njegovi bratje. Tudi neki pijanec in očiten grešnik je zaglavil v čučji mlaki, ker — ko — Pa kaj bi na dolgo in široko. Saj je vendar že iz tega razvidno, da je čučja mlaka globoka, nevarna, glasovita, da imajo čučmlakarji tam za vasjo slavno in veliko mlako. Od pradavnih časov prebiva tam žabji rod. Vaščani celo mislijo, da se je žabji par, ki ga je spustil Noe po svetu, naselil v čučji mlaki, ko so padle vode vesoljnega potopa. Zakaj nikoli nikjer ni tako lepih in plemenitih žab, kot so žabe v čučji mlaki. Lepo zelene in pisane so, bolj podolgovate in okrogle, prej vitke kakor debele, samci močni in nadevani, samice nežne in slabotne, kakor ženske sploh. Miroljuben je žabji rod, to se jim vidi na očeh, pameten in moder pa le toliko, kolikor imajo možgan v svojih ploščnatih glavah. Poleg teh dobrih lastnosti, imajo še druge, še lepše, saj veste. . . Takole zvečer, v prvem mraku, ko zemlja sveže zadiši, ko je vse naokrog mirno in tiho. ko se pokažejo prve zvezde. . . Na vasi zauče fant, pred odprtim oknom si spleta dekle svoje bogate kite. Božji angel je zbral večerne molitve dobrih vaščanov in pohitel ž njimi k onim belim, cvetočim zvezdam. Zvečer pred luninim svitom, saj veste. . . Tedaj zadoni iz čučje mlake bogu-prijeten glas, še samoten in boječ, drugi čilejši, tretji krepkej-ši, peti, osmi, deseti, vsi povprek v mogočen trušč, da se zatrese vesoljno žabje kraljestvo. In to hudo vpitje, ta ponižna muzika noče ničesar, ne hrepeni nikamor, a vendar se zdi, da bi vas ne mogla zaspati brez njega, in da bi bila večerna krajina skriv-nostnejša, ne tako ponižna in mehko ubrana, če bi izostalo reg-ljanje tam v čučji mlaki. Koliko je v njej žab in žabic, tega ne ve nihče, saj se žabji rod plodi brez skrbi in nima takih sitnosti z rojstvom, kakor napri-mer človeški. Solnčnega popoldneva priplavata samec in samica na površino, pobožata se malo, nekoliko pogovorita, plavata semtertje in zopet izgineta v gle-nastem dnu, in — evo čez nekaj časa majhne žabice, najprej z repom, potem brez repa, in končno zrele žabe, ki dela kakor stari, plava, kvaka in opravlja in se ozira z debelimi očmi po svojem morju. Ne, ni mogoče vedeti, koliko jih je in se tudi ne zdi potrebno. Njih kralj, Veliki Rul, se ni nikoli zanimal za število svojih podložnikov; kraljica Rula tudi ne; največji dostojanstvenik na dvoru, modri Re-ga, tudi ne; sploh nihče ne ve, koliko bi utegnilo biti prebival cev v čučji mlaki. Zato se prav lahko zgodi, da se dotepe tuja žaba, ne da bi jo kdo opazil. Kajti žabe so več ali manj vse enake. Tako se je zgodilo, da se taka lahkomiselnost kruto maščevala. Mogočni kralj Rul, ki je dolgo vladal in dolgo živel, je izgubil pod stare dni svoje kraljestvo. Morda se je ravnal po svarilnem zgledu kralja Davida, ki ga je bil Bog kaznoval zavoljo popisa podložnikov, ali pa je bil morda prelen ali premalo razumen za tako reč, resnica je, da je kralj Rul moral zaradi tega po svetu. Kako se je to zgodilo in zakaj je prišel tisti usodcpolni dan, zvemo iz naslednjih poglavij. Prvo poglavje hoče povedati, da je bil R u I pravi kralj in Cučja mlaka njegovo kraljestvo; govori o velikem žabjem prazniku in kako so ga obhajale žabe in kako je žalostno končal. Že od nekdaj stojijo pri Čuč- ji mlaki tri stare jelše, z vitkimi debli in s temnozelenim listjem; tri jelše, tri sestrice, ki jim je Bog dal eno zibel, kar pomeni, da so vse tri zrastle iz enih korenin. Globoko v zemljo so se razrasle te korenine in pošiljajo sladke sokove gnojilnih mokrot po vseh treh deblih, vsem trem sestricam dajejo življenja. Korenine so rogovilaste in molijo na eni strani v vodo; zibljejo se, kadar se zaziblje voda, smejejo se, kadar posedajo po njih žabe; živijo udobno in samozavestno, ker vedo, da bi se brez njih ne mogle bahati jelše s tako košatim vejevjem. Pod tistimi koreninami se nahaja majhna votlina, v tej votlini blatni grad, v tem gradu prestol mogočnega kralja Rula. Nič zato, če pluskajo vode vanj, vode ga ne podrejo, nič zato, če je Rul okoren in težak, prestol se ne zašibi pod njim. Trdno je zidan in umetno napravljen kakor vsi kraljevski gradovi in Veliki Rul niti ne misli na to, da bi ga mo gla porušiti kakšna sila. (Dalje prihodnjič.) -o- Pozor! Tisti, ki je sinoči med skušnjo za Pasijon, pomotoma ali namenoma vzel scarf in rokavice iz suknje v lady's dressing room, se pozivlje, da v teku 48 ur prinese režiserju L. Oblaku, 1085 E. 66th St., sicer bo imel težkoče, ker je njegovo ime znano. Drzen rop V apartment stanovanje na 1891 Crawford Rd., kjer biva vdova Mrs. Jacobs, so na novoletni dan prišli trije gosposko oblečeni mladi banditi, ki so odnesli diamantov v vrednosti $45, 000. Mrs. Jacobs je pri tem padla v omedlevico. Policija nekoliko sumi, kdo so bili banditi. 34267394 5 786151 Na vašem radio nocoj . . . poslušajte Lorno Fantin, slavno nuinerologistko. Povedala vam bo, kako imena in dnevi vplivajo na uspeh v trgovini, ljubezni ali zakonu. Resnična radio zabava. WGAR ob 9. uri zvečer Vzhodni standard čas _ _(f) P. I,orlUiml C"., Inc. OLD GOLD RADIO PROGRAM V najem se da štiri lepe sobe s kopališčem in gorko vodo. Gorkota za kopališče zastonj. Poceni mirnim ljudem. Pozve se na 1106 E. 63 r d St. (Jan. 3. 10. 17). Išče se dekle, ki bi opravljalo splošna hišna dela. Pokličite Boulevard 0225, ali se pa oglasite na 2141 Lakeland Ave., Lakewood. (3) MALI OGLASI Proda se kuhinjska peč na premog in plin. j Popolnoma kot nova. Zelo poce- - ni. 6021 Bonna Ave., (3) ----- Dvojno stanovanje po tri sobe se odda, zdolej ali j zgorej. Jako pripravno za ma- i lo družino. Vpraša se na 6124 Glass Ave., v pekariji. (3) j Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BLDG. Zvečer od 0—8 6411 8T. C LAIK A V K. soba it. 7. Tel. Rnod. 5195 Tel. Cherry 3982 DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK • 1*1 ST. CI.AIR AVE. V ICiKuitvan paalapja Nad North Amarlca« baaka Vkad aaata U U. caala Cararina alavaaaka. It lat a a St. Clalr A-ra. _ (W. 8.) Išče se ! soba s kuhinjo v Collimvoodu, I Bp na južni strani mesta. Vprašaj-1 jjfl te na 780 London Rd. (3) jiS Rojaki! Oglasite se takoj, če resnično želite zamenjati vaše posestvo, lot ali trgovino. Imam mnogo različnih hiš in farm. Hiša 11 sob, za dve družini, na 74. cesti, se proda radi odhoda iz me-1 sta za samo $8200.00. Rent $90.- i 00. Takoj $2200. Hiša 7 sob, j zelo moderna, se zamenja za hi- j šo za dve družini. 8119 St. Clair Ave. Tel. Henderson 1527. —j J. Lušin, (7) m GRDINA'S SHOPPE Popoln« »loga oblak I« va« oprani« sa »areata la drnilc* Beauty Parlor Vadao **jmndara<]il iaaakl klokokl. Triu lan aayrta vaaka ara4a M*, akaal aala lata. 6111 ST. CLAIR AVI. IIEuderson 7112 (M. Tha. S.) Stanovanje I j se da v najem, 5 sob in kopališ-I. če. 1133 E. 67th St. j j Iščem brata ( John Zupančiča, doma iz Veli- < ke Račne na Dolejnskem. Za-< njegov naslov bi rad zvedel nje-j gov mlajši brat Joseph Zupančič, 923 E. 73rd St. Cleveland, i Ohio. (3) I Soba se da v najem, in sicer opremljena. Gorkota. 923 E. 73rd St., druga hiša od St. Clair Ave. (3) -----\ Premog naprodaj Naprodaj imam dober pre- j mog, Pocahontas, čist in dobro j gorljiv; $8.25 tonav -Mehak-pre-i mog, kakor Blue Diamond, pot $7.50 tona. Se priporočam. " Ignac živoder, 1168 Norwood Rd. Tel GA r field 5307—-J (4) j DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE KO. IIEudcrson 5708 DEBELI PR LSI CI NARAVNOST Z DEŽELE \Sell velikosti, živi ali os)i;t- zeni. pregledani od mestu iu pripeljani kamorkoli. Pridite in izberite si jih. H. F. HEINZ Willoughby, O. Tel. 110-J-2 i CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ: A. J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Eiiyiiiceru BUlg. Stunovunjc: 157OS Parlcgruvo Ave. - Main 803S Kenmore 2H.Y/-J 02532323232323530253000123230202010123234823235353232353232348532323 JŠiSlSKA ^■>"»1111 j HENRIK 8IRNKIEWI0Z POTOP Iz poljščine prevri dr. »rmoT.p moi.,1 -.-- "Priznam vam, gospoda," je rekel, "da še nisem videl podobne prikazni v svojem življenju. To je povsem nenaravno in je najbrže papistovska čarovnija." "Slišal som," je rekel Sadovski, "kako so vzklikali vojaki: 'Kako naj streljamo na tako trdnjavo?" Zares ne vem kako!" "Toda kaj bo sedaj, gospodje?" je zaklical knez Heski. "Ali je ta samostan tam v megli, ali ga sploh ni več?" In stali so še dolgo osupli, molčeč, naposled jo rekel knez Heski: "Pa tudi če je to naravna prikazen, nam v vsakem primeru «iallhl, ljudstvo se ji ne prerokuje nič dobrega. Po glejte, gospoda, saj se nismo od časa, ko smo prišli semkaj, premaknili niti za korak dalje!" "Ah,' je odgo'voril Sadovski, "če bi bilo le to, da nismo napredovali! Toda če hočemo govoriti resnico, smo doživeli poraz za porazom, a nocojšnja noč je bila najhujša. Vojak izgublja nevoljen pogum in popušča v delu. Gospoda nima niti pojma, kaj si vse pripovedujejo po polkih. Gode se pri tem še druge čudovite stvari: od nekega časa sem se nihče sam, da, še v dvoje ne upa iz tabora, a kdor se drzne, izgine, kakor bi padel v brezdno. Dejal bi, da krožijo volkovi okrog čenstohove. Sam sem pred kratkim poslal praporščaka s tremi ljudmi v Velunj po toplo obleko in od takrat ni niti duha ne sluha o njih!" "še hujše bo, ko nastopi zima; že sedaj postajajo noči neznosne!" je pripomnil knez He,ski. "Megla postaja redkejša!" je rekel naglo Miller. Zares je nastal veter in začel odganjati sopare. V oblakih se je začelo nekaj majati, naposled je vzšlo solnce in ozračje je postalo prozorno. Samostansko zidovje se je začelo nalahko odražati, potem se je dvignila cerkev, samostan. Vse je stalo na svojem vsakdanjem mestu. Trdnjava je bila mirna in tiha, kakor bi v njej ne stanovali ljudje. "General," je rekel krepko knez Heski, "poizkusi, vaše blagorodje, še enkrat s pogajanji. Treba je enkrat končati!" "In če pogajanja ne prinesejo nobenega uspeha, tedaj mi gospoda svetuje, naj preneham z obleganjem?" je vprašal mrač no Miller. Oficirji so umolknili, šele čez nekaj Časa se je oglasil Sadov' ski: "Vaše visokorodje ve najbolje, kako mu je ravnati." "Vem," je odgovoril ponosno Miller, "povem vam to-le: "Preklinjam dan in uro, ko sem prišel semkaj, kakor tudi svetovalce (tu je ošinil s svojim pogledom Vreščoviča), ki so mi svetovali to obleganje; vendar vedite, da po tem, kar se je zgodilo, ne odstopim, dokler ne iz-premenim te preklete trdnjave v kup razvalin ali pa sam poginem !" Nevolja se je pokazala na obrazu kneza Heskega. Nikdar ni preveč spoštoval Millerja, še več, te njegove besede je smatral za prazno vojaško bahavost in neumestno spričo dobljenega okopa, trupel in zamašenih topov; obrnil se je k njemu in odgovoril z očitno zbadljivostjo: "General, vaše visokorodje ne more tega obetati, ker odstopiš ob prvem povelju prejasnega kralja ali pa maršala Wittem-berga. Včasih pa tudi okolšči-ne znajo ukazovati, in sicer ne slabše nego kralji in maršali." Miller je namršil obrvi. Ko je Vreščovič to opazil, je rekel naglo: "Medtem pa poizkusimo s po- gajanji. Oni se podajii. Ni mogoče drugače!" Poslednje njegove besede je zadušil veseli glas zvona, ki je klical k jutranji sv. maši v cerkvi jasnogorski. General in njegov štab sta počasi odjezdila proti čenstohovi. Toda nista še prida do glavnega stana, ko jo pri-dirjal oficir na spenjenem konju. "To je od maršala Wittembor-ga," je rekel Miller. V tem mu je oficir oddal list. General je naglo raztrgal pečat, prebral list ter rekel zmedeno: "No! To je iz Poznanja . . . slabe vesti. V Voiikopoljski se pridružuje. . . Na čelu gibanja stoji Krištof žegocki, kateri hoče iti čenstohovi na pomoč." "Napovedal sem, da bodo ti streli odmevali od Kar pat do Baltiškega morja," je zasramoval Sadovski. "Ta narod se kaj rad izpreminja. še ne poznate Poljakov, spoznali jih boste pozneje." "Dobro! Poznamo jih!" je dejal Miller, "rajši imam odkritega sovražnika, nego potuhnjenega zaveznika. . , Sami so se podali, a sedaj dvigajo orožje!" ; "raŽnikovega tabora znaijieniti I poljski šlahrič, častitljiv po stal/osi i in izgovoru. Jasnogorciso ga sprejeli gostoljubno, ker so sodili, da jim je le navidezno in prisiljeno prigovarjal, naj se podajo s samostanom vred, v resnici pa. jih bo še izpodbujaMc obrambi in potrdil novice, ki so j prodrle skozi oblegano obzidje, o vstaji v Voiikopoljski, o nevo-lji domačih vojsk s Švedi, o pogajanjih Jana Kazimirja s Kozaki. ki so baje kazali dobro voljo, da se zopet pokore, naposled o grozeči napovedi tatarskega liana, da gre izgnanemu kralju na pomoč in da bo vso njegove sovražnike preganjal z ognjem in močem. Toda kako so se zmotili rodovniki! Odličnjak je prinesel res polno vrečo novic, toda vznemirjajoče, da so mogle ohladiti največjo vnemo, zlomiti najtrdnejši klop, omajati najbolj gorečo vero. Obkolili so ga redovniki in šlahta v definitdrju sredi tišine in pozornosti; iz njegovih ust se je zdelo, da teče sama odkritosrčnost in bolest radi usode domovine. Roko je često pokla-dal na razpelo, imel solze v očeh in s počasnim, pretrganim glasom je govoril sledeče besede. "Ah! Kakšne čase je dočakala naša nesrečna domovina! Ni DOlfeOVlfAi JAŠVAir 19S1 ' j. j ■ ■ i i . .i ...i,.....i - —--Ff-r—r-- tolalit;-t T.'/.rn isal? sinov: in rosri? m ' i, - M J vnuki." pogj.- ir, r;a izdajalskega Poljaka p r.i prevrača želodec!" Tu jo sklenil izdajalec roke in j "Ej! Pazi, bila bi beda in go njegove oči so se zalile s solza- tovo bi oni storili našim poslan več pomoči! Treba se je vdati kralju švedskemu. Zares, za ko-gi\ ste vi, častiti očetje, in vi, gospodje bratje in šlahta, zgrabili za meče? Za koga vi ne šte-dite truda, muk, krvi? Za koga izpostavljate z uporom — škoda brezuspešnim — sebe in sveto mesto strašni osveti nepre-maganih švedskih čet? Za Jana Kazimirja? Toda on sam je že zavrgel naše kraljestvo. Maine veste, da se je že odločil in se odrekel skrbipolni kroni v korist Karola Gustava, ker so mu ljubše bogastvo, pojedine in zabave? Vi njega nočete zapustiti, on pa vas je zapustil; vi niste hoteli prelomiti prisege, on pa jo je prelomil; vi ste pripravljeni tudi umreti zanj, on pa se ne briga za vas in za nas vse. Pravi naš kralj je sedaj Karol Gustav! — Glejte torej, da si ne nakopljetej na glavo le jeze, maščevanja, po- i delinitorij. Preril se je naglo gube, temveč tudi greha proti nebu, proti križu in proti . tej najsvetejši Devici, zakaj vi ne dvigate svojih drznih rok proti napadnikom, marveč proti lastnemu kralju. . ." Tišina je sprejela te besede, kakor bi bila preletela smrt skozi dvorano. Kaj je moglo biti strašnejše, kakor vest o abdikaciji Jana Kazimirja? Bila je res ta vest oči-vidno neresnična, toda ta stari šlahčič jo je govoril vpričo križa, vpričo podobe Marije in s solzami v očeh. Toda če je bila resnična, bi bil nadaljni odpor res blaznost. — šlahta si je pokrivala oči z ro- "Mi pa njihovega!" ga je zavrnil Sadovski. "Gospod general, končaj mo s pogajanji s čen-stohovo; pristanimo na vse pogoje. . . Ne gre za trdnjavo, temveč za vladanje njegovega veličanstva kralja v tej deželi." "Menihi se podajo," je rekel Vreščovič. "Danes, jutri se podajo!" Tako so se pogajali med seboj, v samostanu pa je vladala neizmerna radost. Ti, ki se niso udeležili izpada, so izpraševali udeležence, kako se je vse to zgodilo. Udeleženci pa so se strašno hvalili, proslavljajoč svoje junaštvo in poraz, katerega so zadali sovražniku. Med redovniki in ženskami je bila velika radovednost. Beli habiti in ženske obleke so zasedle zidove. Krasen in radosten je bil ta dan. ženske so obkolile gospoda Petra čarneekega, kli-čoč: "Rešitelj naš! Pokrovitelj naš!" On pa se je branil, zla-' sti, ko so mu hoteli poljubovati roke in kazaje na Kmitica, je govoril: "Tega tudi zahvalite! On je Babinič, a nobena baba! On pa si ne pusti poljubovati rok, ker se mu še sprijemajo od krvi, če ga pa katera izmed mlajših hoče poljubiti na usta, mislim, da se ne bo branil!" . . , ... , Mlajše so res s sramežljivimi kal™- memhl 80 se Poknh 3 ka" in obenem vabljivimi pogledi zr- Pucami in grobna tišina je tra, le na gospoda Andreja, občudu- l'ala dal'e= le Kordecki je- zajci njegovo prekrasno postavo; šePetati mohtve z. bledl™ toda on ni odgovarjal s svojimi ustnicami, a njegove mirne, glo-pogledi na to vprašanje, zakaj boke- -iasne- Presunljive oci so pogled na ta dekleta ga je spo- 'bile nepremično uprte v tega minjal Olenke. šlahciča. _ "Ej, ti, moja revica!" si je mi- i Ta ie-čutil v sebi ta presun-slil, "da bi vsaj vedela, da sem Uivi pogled in slabo in težko mu že v službi najsvetejše Device, ie bI1° Pod n-iim' Hotel ->e obva-da se v njeno obrambo bojujem ">vati videz resnobe, dobrotlji-proti onemu sovražniku, katere- vosti, vrline, naklonjenosti, a ni mu sem poprej služil v svoje m°8el Začel se Je nemirno trpljenje dedovati po drugih očetih, a čez In obetal si je, da ji bo koj!neka.i časa ^ nadaljeval : po obleganju pisal v Kejdane in "Najhujše je vzbujati jezo z odposlal Soroko s pismom. "Saj zlorabo potrpljenja. Posledica ji ne bom poslal več samo gole j vašega odpora bo razdejanje te besede in obljube, zakaj za me- svete cerkve in velika in grozna noj so tudi že dejanja, katera ji ka!zen, kateri ;se boste morali opišem natančno v listu brez ka- podvreči. Gnus in beg pred poke hvale. Naj ve, da je ona sto- svetnimi stvarmi je naloga re-rila to, naj se razveseii!" dovnikov. Kaj imate opraviti z In razveselil se je ob tej mi- bojnim vrvežem vi, ki vam pred-sli tako daleč, da ni niti opazil,. pisujejo samostanski zakoni sa-kako so dekleta odhajala in go- moto in molčanje? Bratje moji, mi; šlahta je inolčala, očetje so molčali; dvom je legel na vse, srca so bila izmučena in blizu obupa, spomin na potrateni čas in brezuspešen trud je ložal kakor svinec misli. "Pričakujem vašega odgovora, očetje!" jo rekel čestiti izdajalec ter povesil glavo na prsi. Vtem je vstal p. Kordecki in izpregovoril z glasom, v katerem ni bilo nobenega omahovanja, nobenega dvoma, kakor bi govoril v preroškem duhu: "To, kar praviš, gospod, da nas je Jan Kazimir zapustil, da se je že odrekel pretolu in oddal svoje pravice Karolu, — je laž! V srce izgnanega našega kralja je stopila nadeja in še nikdar ni deloval tako goreče kakor v tem hipu, da bi zagotovil domovini rešitev, si pridobil zopet prestol in nam prinesel pomoč v stiski." Krinka je takoj padla izdajalcu z obraza. Zloba in jeza sta se pokazali na njem, kakor bi se priplazili zmaji iz luskin njegove dušo, kjer so se skrivali sedaj. "Odkod imaš to novico? Odkod to gotovost?" je vprašal. "Odtod!" je odgovoril o. Kordecki, kazaje na veliko razpelo na steni. "Pojdi, položi prst na prebitih nogah Kristuovih in ponovi še enkrat, kar si povedal!" Izdajalec se je začel zvijati, kakor pod pritiskom železne roke; iz luskin njegove duše se je priplazil nov zmaj, strah. A o. Kordecki je stal še vedno vzvišen, grozen, kakor Mojzes; zdelo se je, da mu kar žarki streljajo iz glave. . "Pojdi, ponovi!" je rekel, ne da bi povesil roko, s tako mogočnim glasom, da so se kar tresli oboki definitorija in ponovili, kakor bi se prestrašili: "Pojdi, ponovi!" Nastal je trenotek gluhega molčanja, naposled se je zaslišal zamolkli prišlecev glas: "Umivam si roke. . ." "Kakor Pilat!" je končal oče Kordecki. Izdajalec je vstal in zapustil ceni kako krivico." Toda. gospod čarneeki jo bil zadovoljen v svoji duši, ker Kmi-tic ga je slišal, kako je mrmral pod nosom, "Vsaj gotovo no ho drugič sprejel poslanstva." Tega ni preslišal gospod 7a-mojski, zakaj rekel je: "Ta ne, toda našli se bode drugi, vi pa, gospodje, ne delaj-1 te sramoto pogajanjem in ne j prekinjajte jih samovoljno, zakaj čimbolj se bodo vlekla, tern večja korist za nas. A ko nam Rog pošlje kako pomožno četo, bo imela čas, da so zbere, pa I n di zima postaja stroga ter- dola obleganje čimdalje bolj težko čas prinese zanje poraz, a za nas korist." (Dalje prihodnjič.) Skupna društva SSPZ Skupna društva SSPZ priredijo dne 17 januarja v S. N, Domu veliko maškeradno veselico Podrobnosti ob priliki. NASTOPIJO V NEDELJO V UMETNIŠKI PRIREDITVI V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVENUE skozi samostansko dvorišče; ko; pa je bil zunaj'vrat, je začel sko- j nekaj! vorila med seboj: "Čeden^vitez, toda vidi se, da mu je mar le vojna, drugo mu je vseeno. . ." XVI. Soglasno z željo vseh oficirjev se je začel Miller zopet pogajati. Dospel je v samostan iz so- velečastiti in najdražji očetje! Ne obremenjujte si svojih src, ne obremenjujte si svoje vesti s tako strašno odgovornostjo! Niste vi zidali tega svetišča, nima služiti samo vam! Dovolite, da se razvija in blagoslavlja to deželo še dolgo vekov, da bi se mo- raj bežati, kakor bi ga gnalo od samostana k Švedom. Vtem se je približal gospod Zamojski čarneekemu in Krniti-cu, ki nista bila v definitoriju, da bi jima povedal, kaj se je zgodilo. "Ali je prinesel kaj dobrega ta poslanec?" je vprašal gospod Peter; "imel je pošteni obraz." "Bog nas varuj takih poštenjakov!" je odgovoril gospod mečnik sieradski; "prinesel je dvom in zmešnjavo." Kaj je govoril?" je rekel: Kmitic ter dvignil nekoliko kvi-1 šku zažgano lunto, ki jo je baš držal v roki. "Govoril je kakor plačani izdajalec." "Torej tudi radi tega morda morda tako sedaj beži!" je rekel gospod Peter čarneeki. "Glejte, gospodje, kako ga neso noge k Švedom . . . Ej! Najrajši bi poslal kroglo za njim . . ." "Dobro!" je rekel naglo Kmitic. In pristavil je lunto k topu. Razlegel se je grom topa, preden sta mogla opaziti Zamojski in čarneeki, kaj .se je zgodilo Zamojski se je zagrabil za glavo." "Za Boga!" je zakričal, "kaj si storil! . . . Saj je vendar poslanec!" 'Slabo sem storil!" je odgovoril Kmitic ter gledal v daljavo, "ker sem zgrešil! že se je dvignil in beži dalje. Ej! Da je krogla letela previsoko." Tu se je obrnil k Zamojske-mu: "Gospod mečnik, dobrotnik, tudi če bi ga bil zadel v hrbet, bi nam ne mogli dokazati, da smo namenoma streljali nanj, a za Boga nisem mogel zadržati lunte v roki. Sama mi je izdrknila iz nje. Nikdar bi ne bil ustrelil za švedskim poslancem, toda ob Sooranistinja MRS. AMCF. VIDMAR "Čarovnik" JOIIN J. GKDINA Baritonist f.OUiS CJRFHNA Slika predstavlja francoskega narodnega junaka maršala Joffreja, ki jc te dni smrtno nevarno bolan- 1) Slika ga predstavlja v Parizu z generalom Pershingom- in generalom Fochom. 2) Onemogle vsled bolezni. 8) Pri svojem polnem zdravju. V Z generalom Pershingom na obisku v Washingtonu. 5)Na smrt bolan, senca prejšnjega korenjaka. ' . i THE OLD HOME TOWN HecIjfmJ V S. Pattnl Offic« » Stanley