Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Jotll ikyeai inces pok.) (rniet zapo- American Home over 100 years of serving American- Slovenians =q i h America •Ameriška li ^eo SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ^ KVTlil Vol- 101, No. 47 USPS 024100 Serving over 200,000 American Slovenians AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1999 iSSN Number 0164-68X 60C flat 30' 1Š0 * ia f e I*1 f j« ost* stat: ojea: ;iov'E' 10 nta1; oh113 i-lcri; Maf pol 0pJ- r# d# agt1 la Ki1' V«'', a i‘ ilo^' ča' a sv#' aiticS ub°' j6 os’}' ](0: P^j m / n1 iilr 'rio Grape Harvest in Slovenia By Sylvia Pišorn SLOVENIA - The fall in Slovenia has been superb -actually, kind of warm as COropared to last year’s non-stoP rain. We hit 80 degrees Several times in September; and October was pleasant, to°! Evenings can get cool, y 1 s been busy in laJersko and other grape 8r°wing areas of Slovenia. Many of our relatives and neighbors grow grapes for Wlne- They welcomed the SUnny days, as each day of San improved the quality of e harvest, especially the Sugar content. The vineyards are beautiful and are well-guarded - not from human tuteves, but feathered thieves. Our 70-something neigh- v°r ,sPent several days last bird-watching” the v'ineyard, armed with what . 0°ked like two-garbage can ' s to bang together in case e birds decided to come for ^Sr|ack. Other owners have 0°den windmill-like conations called “klopotce” ’ch make clacking noise as ^ey spin e. M'll others have gone fi^H°rate W*t^1 shots being or^h ^ timers- I never saw eard any birds in the thi e^ards> so all of these "gs must work, he |ast Saturday of and ^rn-)er °Ur ^°ur children Picked our small vine- mad(athome(250vines) of JUlce- It is an old sort not mu (Šcaron> mamica) -juice C CSt ^or wine> but the liters ^f"0- bad’ 1 cooked 65 Vat b° d 'n a stainless steel Unde ^ putting a gas burner hours nteath and heating for 3 The ° "*USt under boiling. had ®rinciing and pressing husbandenn ^ by my ^°jzek Branko,s cousin, "'e Rowing Saturday '’C Vyg . ocuuiuay graDe , ‘nvited t0 another - harvest at Branko’s •ložek s place Actually, most eve- c°Usin’s tearby. Tone h ere seems to have a gorca” called Vn some places Viteyard anica”) which is a tbe‘rhon 3 Sbort tr’p ^rom solan j"es, complete with a to house the en, • hut >Pment a ^ ‘hese hn, u and barrels. s have a wine cel- Veronika, Silvija and Urška Pisom climbed the town walls to get this spectacular view of Piran, Slovenia and the beautiful Adriatic Sea. far built into the ground below, and a party room with long table and benches in the jirea above the cellar. Some “gorce” even have bedrooms, in case the wine maker or his guests get very, uh, tired and can’t go home. Most are nicer than our house, though even smaller. We (3 children and I) showed up at 10 a.m. with clippers and buckets in hand. The owners invited their extended family, close friends, and a few neighbors. There were 22 of us, including 8 children - a few less than last year. Even Teta Neža came from the nursing home (age 90 Vi). The rows of grapevines are always on a hill, so the grapes get maximum sun. When our buckets were full, we called for the “brenta.” This is a large basket carried on the back, used to transport the grapes to the grinder and wine press usually at the top of the vineyard. The “brenta” is carried by one of the men-folk, thankfully. The “brenta” usually comes with an empty “brenta” and full liter of wine, and returns with a full brenta and empty liter. It makes the work go much easier. One of our friends told us that it is not worth sobering up between September 15 and October 15, as there are so many grape harvests to attend. As we worked, cutting the grape bunches pff the vine, we joked about having to whistle and sing non-stop, so the vineyard owner would know we weren’t nibbling his precious grapes. Appar- vyuj', tuc no-mbblina’a policy was strictly enforced in old days when less was known about grape growing, and the harvest was not so bountiful. Now, everywhere we picked, we were invited to sample the grapes to our hearts content. This made for very sticky hands. We had a light lunch at noon in the vineyard, and worked until after 3 p.m. The picking is always followed by a celebration around a laden table. There are new jokes to be told, a sharing of the latest events in each family’s life, and the latest gossip. You hardly need to buy the newspaper -all the major events get covered. Sometimes there is singing. However, two criterion must be met: enough wine must be drunk (this criterion is easily fulfilled), and secondly, there must be a few song leaders. The song leader’s role is to begin each verse and everyone else joins in. This year we missed Branko’s cousin Ivan, and Branko, who was in Cleveland. So our son Andrew belted out a few verses of Slomscaronsek’s “En hribček bom kupil” (I’m going to buy a hill-top and plant grapevines; I’m going to invite my friends, and I’m going to have some {wine} myself). When Andrew’s second-grade class in Sca-(Continued on page 6) Tradition of the Christmas Tree It’s estimated that more than 30 million families will celebrate Christmas with a live tree at home this year. It’s a tradition that dates back for centuries. The National Christmas Tree Association says the Christmas tree is a symbol of life that engages one’s sense of tradition, hope and good will. Long before there was a Christmas, Egyptians brought green palm branches into their homes on the shortest day of the year, to illustrate life’s triumph over death. Romans decorated their homes with evergreens during Saturnalia, an ancient festival in honor of their god of agriculture. And Druid priests decorated oak trees with golden apples for their winter solstice festivals. But the first recorded reference to trees being a part of the Christmas celebration came in the Iblh century. In Strasbourg, Germany, families decorated fir trees with colored paper, fruits and sweets. The tradition spread throughout Europe and into the United States. President Franklin Pierce brought the Christmas tree tradition to the White House. And in 1923, President Calvin Coolidge began the National Christmas Tree Lighting Ceremony, now held every year on the White House lawn. Y2K in Slovenia American citizens who are traveling to any country during the turn of the millennium should be aware of the potential for the disruption of normal medical services. While travelers do not necessarily need to alter their travel plans, being informed and prepared for possible disruptions is prudent. Slovenia is working with the international community to minimize any impact as a result of Y2K. the Government’s implementation deadlines are generally being met and Slovenia appears to be generally prepared to deal with the Y2K problem. Greater progress is needed in the key sector of power generation, if Slovenia is to enter the new millennium with a low risk of potential Y2K disruptions in key sectors. Information about Y2K is available from the US Department of State Bureau of Consular Affairs home page at http://travel.state.gov/y2kca.html --Slovenia - U.S. Consular Information Sheet “An Evening With Bishop A. Edward Pevec,” sponsored by the Slovenian American Heritage Foundation was held on Friday evening, December 3 in Borromeo Seminary in Wickliffe, Ohio. The Heritage Foundation was celebrating their 25"’ anniversary. Soloists at the Mass were Cecilia Dolgan, contralto, and Dolores Mi-helich, soprano. Organist was Jim Markel. Pictured at left is Rev. John Kumse, pastor of St. Mary’s church in Collinwood, who spoke about the Beatification of Bishop Slomšek. At right is Bishop A. Edward Pevec. ________________________________ (Photo by Tony Grdina) AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1999 2 Jim’s Journal By Jim Debevec First of all, deepest thanks to the St. Vitus Slovenian School St. Nicholas who last Sunday dropped off a wonderful 2-pound box of home-made cookies and other clever bread items for Madeline and a stick for me. Their chief elf, Stane Kuhar was responsible for bringing the highly-prized items. I put the stick to good use »by carefully placing it in front of my 30-foot “resurrected” Austrian-pine tree. The tree had been growing proudly in our immediate back yard when, a few years ago, a ferocious wind came along and blew the tree over. Eventually I discovered this large evergreen lying on its side in the middle of winter with snow covering it and the yard. I thought, “1 can’t let this tall tree die!,” and dragged it, foot-by-agonizing-foot, into the woods and dug out a little hole. With the strength of superman , I somehow righted it again and stomped on the ground surrounding it. A week later, another wind blew it over. Undaunted, looking at the fallen tree I decided, “This is going to be my project; I’m gonna save this tree or break my back trying.” The second part almost came to fruition. It isn’t a beautiful tree that could someday stand in stately pose in St. Vitus or St. Mary’s Church. It was a spindly, skinny tree that only its mother (and me) could love. When it is standing up, you can see right through it. It was worse than Charlie Brown’s tree. To paraphrase James Joyce, “It was an outcast from life’s feast.” — It wasn’t much, but I was determined that it was not going to die. That freezing winter, I relifted that monstrous tree back up about nine times, and each time it blew over again. By the time Spring had arrived, and the ground had thawed out some, I dug a deeper hole, strung up some rope to lift it up again, and hold it in place. Then I took discarded bricks from an old outdoor-barbecue that Walter Majer had disassembled and placed the heavy bricks on the ground around the tree. You know what? It worked!!! Now I throw discarded pine branches and other twigs and fallen apples over the bricks to give it further stability, nourishment, and the ability to withstand the Alberta Clippers that come tearing through our neighborhood directly from the wild Canadian prairies. Every time I’m in the backyard I look at the spindly tree growing stronger by the year. I smile and think about one of the major traits in every Slovenian - stubbornness and the love for nature. Thanks to St. Nick for the stick. - I’ve put it to good use, helping to preserve one of God’s most precious gifts - a tree that grew from a cut branch to a shrub that our young son playfully jumped over. The scanty tree now stands with its top and branches providing shelter to the birds and a feeding stop for the deer of the forest. “Surely there is something in the unruffled calm of nature that overawes our little anxieties and doubts” —Johnathan Edwards. Comments to Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, fax to (216) 361-4088, or e-mail at ah@buckeyeweb.com Cruise Giants The newest division of Euclid Travel Call us first when planning your cruise. Never pay brochure price again! Specials only available through Division of Euclid Travel 22078 Lakeshore Blvd. www:cruisegiants.com Euclid, Ohio 44123 cruise@cruisegiants.com 1 -216-261-1050 Look for the special deals on our web site. 100 WORDS MORE OR LESS by *• John Mercina CHILDHOOD CHRISTMAS MEMORIES ! Long time ago, in the land far away, the month of December was probably the best month of the year for us as children. It was a slow time on the farm and fields were covered with snow. “Sankanje”(sleilding) was the order of the day, following the obligatory visit to the school. Mother began baking “piskote”(cookies) and “potica'^nnt roll) for Christmas and the wonderful aroma filled every room in the house. Grandparents sat by the large woodburning “krušna pec’Twoodburning parlor stove that provided the heat for the home) and found time to tell stories to the children. There was no TV or radio to steal the precious time from families sharing their love. “Sveti Miklavz”(St.iNicholfls) came in early December and left behind shoes filled with goodies - if you were good, and lumps of coal, if you were bad. It was time for gathering of moss and small twigs to make a suitable home for baby Jesus in the “Jaslice’Xmangcr scene). Filberts, walnuts and chestnuts were ready to be split with a hammer and munched on. Butchering of hogs signaled the time for festivities to begin and “klobase” (sausages) of all kinds were made. Many a rosary was said while we knelt on hard wood floor and concentrated on the sins that we would confess as we got ready for Christinas. There was no telephone ringing and no discussion of Internet and web sites. No mention was made of paying bills by check, filling car’s gas tank, paying for gifts with a credit cards or making the mortgage payment. It was great to be alive. Today 1 stopped at the fanner’s market and picked up a fifty pound bag of filberts (hazelnuts), a thirty pound bag of chestnuts and a fifty pound bag of potatoes. FII accept an invitation by the Amish to help with butchering of hogs as well as attend their school Christmas program in a one room school house, lit by kerosene lamps. I will try to relive the Christmas from long time ago and be a child once again. When is the Millennium? The third millennium officially begins Jan. 1, 2001. But that doesn’t mean we won’t party the night away precisely one year earlier, when every numerical in 1999 rolls over and the year 2000 comes in. But 2000 is simply the final year of the second 1,000-year period in the dating system established by sixth-century monk . Pi-onysius Exiguus. He was working before the invention of the zero, and therefoif-started his system with tfo?* year 1 A.D., his calculation of the year of the birth of Jesus. Thus, the first hundred-year period (century) A.D. and every complete century thereafter ended on the last day of the lOOth year. However, the third millennium may have begun already. Although Dionysius pegged his calendar to the birth of Christ, modern scholars now agree he had to be born at least four years -and perhaps as many as 20 years - earlier. So, when we flip our calendars to the year 2000, it will actually be 2004 or more, and the real year A.D. (Anno Domini, or in the year of the Lord) 2000 may have already passed. —USA Today The Doctor of My Choice By Rudy Flis Folks, I’m going to touch on something that I’m passionate about, but try not to mention, “The leadership of the United States of America.” I see our leaders trying to divide our great country, the rich and the poor, and the Whites and the Blacks. That’s not good for a country with the word “United” in its name. 1 will dwell on the rich and the poor because I am now involved in that debate. I went into the hospital yesterday (Wednesday) for a heart valve replacement operation. I was able to choose the doctors for all that must be accomplished, no thanks to Hillary Clinton and her failed socialized medical scheme of a few years past. Now here was my dilemma last week. Should I employ an unsuccessful poor doctor, or should I employ a successful rich doctor, one of those who has realized the “American Dream?” Who would you have picked? I could not find it in my heart to go to a poor doctor who might have less talent than the rich successful doctors I have chosen to care for me. My choice stands, and I experience no anxiety about this operation. I called my good friend, Rev. George Balasko, out famous “Polka Priest” to as^ for his prayers. I got * l^tn' Always a priest. Fr. Georg6 gave me this advice. He said, “Rudy, ask your parish pri6S* to give you the anointing 0 the sick.” The other imp°r' tant advice I received ft0111 Fr. George way, “Be sure make and eat sauerkraut an beans before your oper3' tion.” Fr. George used d16 Croatian words for the sauerkraut and beans delicacy which made it sound eveu more enticing. With Fr. George, and t^6 “American Home” pe°P6 praying for me, as well aS others, I feel confident eve rything will turn out well. But one thing worr'eS1^e about this operation. ^ defective valve will be placed. When I have com pletely recovered and arl^ consuming a delicious k basa on rye bread, smothery with horseradish - or can eat that? ^ The valve in my hea will be replaced with a P1 valve, and eating made of pork might not “kosher,” would it? ^ While I am goofing 0 the next couple of wee ^ know that 1 pray you blessed Christmas and Year with much happmesS To Your Health and Longevity By Frederick E. Križman, L.L.D. HOME HEALTH CARE (HMO) You are eligible to revive home health care if you need skilled health care 'n your home for treatment for an illness or injury. Medicare pays for the services. The services may be furnished by a participating home health agency . A home health agency is a Public or private agency {hat specializes in giving skilled nursing services by ucensed personnel. Services provided by a l0me health agency include: ^ Part time or intermit-lent skilled nursing care. Physical, speech, oc-cupational therapy ^ Medical social services ^ Medical supplies and urable medical equipment. To become eligible for J0rne health services, a octor s order is necessary. b0sts °f nursing homes are '8 factors in determining Aether you use home 1ealth care or nursing home services. (Continued) Home health care is available if you are confined to your home (home bound). Many persons believe that you are safe and secure at home. Admissions to hospital emergency rooms tell us that many of the accidents happen in your backyards home swimming pools. They happen in your own home. Some areas to check as potential hazards in and surrounding your home. 1. - Poor lighting 2. - Throw rugs that do not have non-skid backing. 3. - Chairs that do not have arms to assist in getting up. 4. - Steps either in and/or leading to the home. 5. - Tubs and shower floors. Especially among the elderly, sturdy handrails in stepping up or going down are needed. Your nurse or therapist could recommend many other safeguards to prevent falls, slipping that results in home accidents. Home health agency staff, hospital nursing home facilities that participate in Medicare or Medicaid must have sprinkler systems. Fire/smoke detectors are recommended for home. At the time of discharge, instructions should be provided to the resident or responsible party. Under the direction of the resident’s physician, a home health team should provide an individual plan of care. The plan should be changed depending on the resident’s condition. The personal care should be according to resident’s lifestyle. All grievances will be investigated by the Director of Nursing or the Agency Administration. The right to record any abuse, neglect, or exploitation that might occur. The highest quality of care should be provided by the agency. Personal property, life care, spirituality, emotional health should be treated with utmost dignity' and respect by all agency representatives. Home health care agencies are on the increase. Exercise due care and research before selecting a home health care service. '*************** YOU KNOW Slovenia... Joseph Zellr *************** Mateja Bogateč won two gold e pA As association president Antalics pre-predicted, ^ e 30 member Bethlehem ^rea delegation to Murska alt °tat Was treate wined and dined at th^.btm,” from the time ^ tired travelers arrived until departing on Sla •Urs* there was a crime spree in all of the local wine cellars. All of the mošcaront was stolen and in its place wine was left. It turns out that St. Martin’s blessing converts the mošcaront to wine. Even if there is little difference between what you drink on the 1 Qth and 11 th, after the 111*1, it is officially - wine! The celebration is on the following Sunday, when families gather for a meal of roast duck or goose, red cabbage, noodle-lik® “mlinci,” baked apples, and the new wine. It’s almost a nice substitute for American Thanksgiving. - But I do miss cranberry sauce, and our family tradition of unknown origin, onion-rings. Na svidenje. For Rent Modern 3 room apt., next to Slovene Home for Aged, off Neff Rd. - Phone: 2l6 531-5754 or 440-951-3087. (x) AZMAN MEATS Bill Azmanjr. (216) 4810826 654 E. I85,1" Street, Cleveland, OH 44119 Dr. Zenon A. Klos E. 185"'Area ^ 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTA^ CARE FACILITY 848 £.185 St. ______(between Shore Carpet & Fun Services) _ j Swiss Ham Ring (By Marien Kaifesh) i I make this recipe when I just want to make some-ithing light for dinner. A few pieces will fill you up. It’s ia!so a great appetizer. First brought to us by a Pampered i Chef hostess. j Ingredients: ‘A lb. ham ] % lb. fresh broccoli 1 small onion % cup fresh parsley | 5 oz. Swiss cheese ] 1 Tbs. Dijon mustard 1 tsp. Lemon juice ] 2 cans refrigerated crescent rolls 'Directions: \ Preheat oven to 350. Coarsely chop ham, broccoli, !0nion, and parsley with food chopper. Coarsely grate | c^eese with Zyliss cheese grater. | Mix all ingredients except crescent rolls and set i aside. I. C)n 13-inch baking stone, arrange crescent triangles Iln a circle with bases overlapping in center and points !t0 outside. There should be a circle of about 3 ! in diameter in center. ] Spoon filling over bases evenly. Fold points of tri-]angles over filling and tuck under bases at the center. I Ming will not be completely covered. [_^Bake 20-25 minutes or until golden brown. 1234567890123456789012345678901234567890)234567890123456789012345678 1 Counting Our Blessings 7890I234567890I23456789012345678901234567890I234567890I234567890I234 Amazing Grays: A Bright Silver Lining ? 7 Volunteers of America provides tutoring for children. Donation Thanks to AMLA Grand River Valley Lodge #30 who has chosen the American Home newspaper as one of the recipients of their annual donations. Besides the $25.00 check, a note from Carol Satej, secretary, reads, “Those of us who are subscribers appreciate having a weekly paper that keeps up the news of the Slovenian community.” Christmas Gift Thanks to the Belokranjski Klub who donated a Christmas Gift of $100.00 to the Ameriška Domovina. In Memory As the holidays near and we prepare for a new millennium, it’s a time to remember our loved ones who are no longer with us. Enclosed please find a gift in memory of all deceased in the Lamovec-Povirk and Maher Families. Fondest regards, Ann Maher Perry, Ohio (NAPS)—There’s a bright silver lining in the graying of America: the potential for millions of volunteers. One effort to tap that potential is the Retired and Senior Volunteer Program (RSVP). At last count some 463,000 elderly across America are serving their communities through RSVP. Volunteers of America is one of the organizations that operates RSVP Programs. A good example of the RSVP at work is in the heartwarming example of Margaret Wood. Several days each week Margaret Wood works as a receptionist at the Volunteers of America offices in Denver. She has a bright cheerful word for everyone and is hardworking and efficient. Wood never misses an incoming message or return phone number. She makes an important contribution to Volunteers of America and her community. What makes her participation so very special is that Wood is nearly 80 years old, blind, and a volunteer. Volunteers of America is a national, nonprofit, spiritually based organization providing local human service programs and opportunities for individual and community involvement. The organization’s paid professional staff partners with thousands of volunteers to deliver human service programs. To find out more about about RSVP and Volunteers of America, visit the organization’s web site at www.voa.org. 'V Holiday entertaining Festive Foods That Are Fit For Royalty —This holiday season is as th ° even more memorable and jo new millennium arrives m0r„ ? an occasion that’s all the royait eserving feasts for To ^ t°ncL ac*a the perfect crowning ing 0 holiday cooking and bak-Spcgad^X cooks use Imperial 'lUalitv ■ 00.ks say the spread’s If.- ^ GVirlprtF i Vxiit. tery Y ls evjdent in the rich but-*avorifStr it adds to all your hrownj 6 ‘°0 cored, peeled 2 Tbs hYnly sliced Sugar rmly packed hrown SP- balsamic vinegar Yjth s^h an jhops’ if desired, Per an. nd ground black pep-melt 4hy7'e- In 12-inch skil-o^ead ahlespoons Imperial !.nd hn>YYer1medi«ni.high heat billet a„Hn|Ch°Pa- Remove from In sa^? keeP warm. cook6 skdlet» add apples Jlat, stirr?„er medium-high s hates ng occasionally, 5 *hg«r and U"til tender. Stir in filing r,. v,negar and cook, * htil huhK?-Uent^y’ 1 minute or a SkiUet » 'J'8’ Return chops Want to do something extra special this holiday season? Why not add rich, buttery flavor to your favorite foods.________ Holiday Sugar Cookies IVz dozen cookies 2% cups all-purpose flour W tsp. baking soda Vi tsp. cream of tartar Vi tsp. salt 1 cup (2 sticks) Imperial Spread, softened Vi cup granulated sugar Vi cup confectioners sugar 1 egg Vi tsp. vanilla extract In medium bowl, combine flour, baking soda, cream of tartar and salt; set aside. In large bowl, with electric mixer, beat Imperial Spread, granulated sugar and confectioners sugar until light and fluffy, about 5 minutes. Beat in egg and vanilla until well blended. Gradually beat in flour mixture until well blended. Cover with plastic wrap and refrigerate until firm, at least 2 hours. Preheat oven to 350°. Turn dough onto lightly floured board. With floured rolling pin, roll to ‘A inch thickness. Cut with lightly floured holiday cookie cutters and arrange on ungreased baking sheets. Bake 10 minutes or until edges are lightly golden. On wire rack, let stand 1 minute; remove from sheets and cool completely. Decorate as desired. Likes English We enjoy reading the English section of American Home newspaper. Josephine Smith Euclid, Ohio Happy Holidays Fireplace Restaurant 29506 Lakeshore Blvd. - Willowick 440-943-6474 Donation Thanks to Radoslav Menart of Studio City, CA who donated $20.00 to the Ameriška Domovina. Donation Thanks to Mr. and Mrs. Viktor Lamovec of Richmond Heights, Ohio who donated $15.00 to the Ameriška Domovina. Donation Thanks to Ludmila Bohinc of Cleveland, Ohio who donated $10.00 to the Ameriška Domovina. In Memory Thanks to Dom and Val Cekada of Euclid, Ohio who donated $10.00 to the American Home in memory of their parents. They wrote, “Many thanks for publishing such an informative and enjoyable paper week after week.” Christmas Gift Thanks to Slovenska Pristava who donated $50.00 as a Christmas gift to the Ameriška Domovina. Quiz David’s father has three sons: Snap, Crackle, and —? Answer: David in the Shoregate Shopping Center Wishes all our customers a Most Healthy and Prosperous 2000 and to all those who celebrate Christmas in January (the Orthodox Christmas) we also wish you a Merry Christmas ^ CONSTRUCTION CO., INC. 63 Years Experience Ask Your Neighbors About Us! EXPERT REPAIRS • RE-ROOFING RESIDENTIAL & COMMERCIAL WORK We specialize in solving flat roof problems, and we will guarantee results. EAST SIDE WEST SIDE 29013 EUCLID AVENUE 12205 SOBIESKI ROAD WICKLIFFE, OHIO 44092 CLEVELAND, OHIO 44135 (440) 943-2020 (216) 941 -5010 AKRON 510 EAST CUYAHOGA FALLS AVENUE AKRON, OHIO 44310 (330) 923-2021 TOLL FREE 888-878-2455 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1999 s Slovenian American Heritage Foundation: 25 Years of Promoting Slovenian Causes This year, the Slovenian American Heritage Foundation celebrates its 25th anniversary. In the early 1970s the political “Spring” in Slovenia was indicating a possible beginning hope for the development of a somewhat liberalized government system. The founding of the Slovenian American Heritage Foundation (in Cleveland) reaches back to a 1971 attempt at organizing Slovenian Americans of various professions disregarding their individual political affiliations. The idea also surfaced at that time about possible bringing together the pre-and post-World War Two immigrant generations based on a February, 1971 unpublished draft proposal of a “cultural appeal to Slovenes in Cleveland.” There followed a number of meetings of an ad hoc committee in support of introducing Slovenian language courses at Cleveland State University - the courses were introduced in the Fall of 1972 with the financial support of the ad hoc committee. At the November 10, 1972 meeting the ad hoc committee arrived at a preliminary consensus on the need to continue with the Slovenian language courses, on the need for coordinated activities by publicly and privately involved individuals and various social and professional organizations on a higher academic level through the founding of a broader common organization and related foundation. The further unifying efforts by the ad hoc committee brought about the founding of the Slovenian American Heritage Foundation in January, 1973. The Slovenian American Heritage Foundation (SAHF) was then officially incorporated in the State of Ohio on October 26, 1974 over the signatures of three original incorporators: Dr.Karl Bo-nutti Dr. Vladimir Rus, and Mr. August Pust. From its very beginning the SAHF also included representatives of the various cultural associations of the post-World War Two political emigration and was therefore conceived as a broadly representative group capable of successfully advocating for the cultural interests of the Slovenian American community. The main official goals of the SAHF are: 0 To foster and support among Slovenian Americans the awareness, knowledge and appreciation of their cultural heritage and ethnic identity. 0 To present the cultural heritage of the Slovenians to the American public in general as well as to and within educational and cultural institutions as outlined in the Federal Ethnic Heritage Bill of 1972. 0 To foster and promote a systematic program of scholarly research, writing and publications on all aspects of the Slovenian cultural heritage. 0 To establish and maintain academic ties and exchanges with other Slovenians. 0 To cooperate with similar institutions of other ethnic groups. The founding of the SAHF also coincided with the beginning of the Slovenian National Art Guild - the development of both groups was assisted in part with federal funds obtained from Cleveland Mayor Ralph J. Perk’s administration. The cooperation of the two institutions over a 20 year period benefited both, particularly on the occasion of events such as the annual SAHF sponsored “Slovenian Evenings” and the St. Nicholas evenings with Bishop A. Edward Pevec at St. Borromeo Seminary. —by Dr. Vladimir Rus (To Be Continued) Education is the best provision for old age. Quiz You’re a bus driver. At the first stop 4 people get on. At the second stop 8 people get on, at the third stop 2 people get off, and at the fourth stop, everyone got off. The question is, “What color are the bus driver’s eyes?” Answer: You’re the driver. It’s Cool to be Slovenian Listen to THE SLOVENIAN HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio Tony Ovsenik 440-944-2538 PdmdU ‘Radio- -SINCE 1941 - WELW - 1330 AM Simulcasting Daily 3-5 pm / Sat. 12 - 2 (K0LLANDER POLKA TOUR HEADQUARTERS) 971 East 185th Street • Cleveland, Ohio 44119 TONY PETKOVŠEK • CO HOST- JOEY TOMSICK * Featuring-AUCE KUHAR DUKEMARSIC PATTY SLUGA (216) 481-TONY (8669) or KOLLANDER (216) 692-1000 POLKA MUSIC! ■v with Smilin' JOEY T0MSICK “SMILE” - Brand New Recording with 15 great polkas & waltzes from the Joey Tomsick Orchestra including the popular hits "Flying", “Loveland”, and “Polish Blue Eyes" featuring Eddie Blazonczykl Also New... “Best of the J.T.O.” - Enjoy 20 songs compiled from 15 years of the Joey Tomsick Orchestra. Add this to your collection! To Order: Call (216)531-2745 Or Send Your Order Request and Check To: . Cassettes: $10 Each CD: $15 Each. Add $2 for Shipping and Handling each item ^Recordin^also^avg^abJeJmm^^j^Jjal^of^FameJTI^TSt^^ INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kaucic American and International Selections Saturdays at Noon . . . 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 1-440-286-1560 B 1-800-946-1560 ® Fax: 1-440-286-2727 j Drive in - or Walk In BRONKO'S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -We have all Ohio Lottery Games 4= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer Progressive Slovene Women of America proudly offers the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name................................... r-.tioir"" trapi "— .... Address................................ City/State/Zip.........................' Number ordered____($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Make checks payable to “PSWA COOKBOOK” to 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 WCSB 89.3 FM,' Slovenian program Songs and Melodiei from beautiful Slovenia “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije Radio hours Sun. 9-JO am. & Wed. 6-7'P111, RDC Director Ed Mejač Tel/Fax (440) 953 -1709.... 2405 Somrack Drive, Willoughby Hills, Ohio 44094 INTERNET# WWW.WCSB.ORG 12503 MADISON AVENUE LAKEWOOD. OHIO .44107 521-4619 Attention West Side residents: We have a large selection of Slovenian items including famous Radenska Mine Water and Soft Drinks', Candies, Cookies, and much more. Visit us soon! Monday thru Saturday 8 a.m. - 8 p.m-Sundays 9 a.m. to 6 p.m. food' The first Christmas tree was probably of German origin, created by oniface, an English missionary to Germany. He created the Christ tree r,„Le?lace the Pa9an custom of a sacred tree dedicated to the Norse god Odin. Merry Christmas TTB ■■■■■■ ■'.•JPPCM' Mihelin Travel Bureau Established In 1952 4118 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Phone: (216) 431-5710 Fax: (216) 431-5712 1-800-536-6865 e-mallt capybAra@lx.netcom.coni "Serving Customers Throughout the U.S.A. and Around the Woridl" Merry Christmas and Happy New Year WITH A VISION TO THF, FITTITRF St. Vitus Lodge #25 K.S.K.J. (f% i! | SPIRITUAL DIRECTOR PRESIDENT VICE-PRESIDENT FINANCIAL SECRETARY RECORDING SECRETARY TREASURER ATHLETIC DIRECTOR AUDITORS: REV. JOSEPH P. BOZNAR JOSEPH S. BAŠKOVIČ JOSEPH V. HOČEVAR JOHN C. TUREK JOHN HOČEVAR ALBIN M. OREHEK RALPH PRAWDZIK JAMES V. DEBEVEC FRANK ZUPANČIČ CHARLES WINTER SERGEANT-AT-ARMS FUNERAL COORDINATOR DELEGATE TO S.N.H. FRANK ZUPANČIČ WENCEL FRANK STANLEY FRANK To All our Customers and Friends BEST WISHES FOR Merry Christmas VESELE SREČNE id past MERCURY LINCOLN PRAZNIKE ŽELI VSEM CD MKC 9647 MENTOR AVE.. MENTOR, OHIO uncoin msRCURY VOIKfUIRGSn HVUnDfll ^ Quality Service - Sales - Body Shop CD PIKC HS ON MENTOR-PJUNESVUUE TOWNSHIP LINE ROUTE 20 m^tor^hio^ PHONE LAKE COUNTY 357-7533 - PHONE CUYAHOGA 942-319) @) baily Car Rental - Lease - Long or Short Term on All Uncoin - Mercury - Volkswagen Hyundai Vesel Božič a AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 19S9 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, O) CT> CD TAX TIME IS HERE Come In or Call Us for Appointment Cleveland Accounting Service 6218 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 881-5158 Merry Christmas - and Happy New Year Travelers Credo ‘Cook it; Peel It; or Don’t Eat it.” - Health News 4/15/99 HAPPY HOMBAYS VESELE PRAŽHIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999 Travelmax, Inc 911 East 185th St. Cleveland, Ohio 44119 216-692-1700 Hansa Import House, Inc. Hansa Travel Service 2717 Lorain Avenue Cleveland, Ohio 44113 216-6585 or 216-281-3177 Buchner Globe Tours 328 Euclid Square Mall Euclid, Ohio 44132 216-731-8606 - Patria, Inc. 791 East 185th St. Cleveland, Ohio 44119 216-531-6720 Best Wishes for Happy Holidays! from The Board of Directors, Lodge Officers and All Members of the '4; AMERICAN MUTUAL LIFE ASSOCIATION THe e ■v o: D 11513»s xfoOCr/ r- T 4MP* 19424 South Waterloo Road Cleveland, Ohio 44119-3250 Phone: 216-631-1900 Fax: 216-631-8123 Fraternal Insurance Society (SDZ - Slovenska - Dobrodelna Zveza) Affiliated with: National Fraternal Congress of America, Ohio Fraternal Congress pm gpfr gfrfr or« om i MERRT GHRISTMAS ~ HAPPY NEW YEAR ZC00 The officers and staff of the HOLY FAMILY SOCIETY of the USA extend their wishes for a Blessed Christmas and a Happy New Year to all of our members and friends 0^ *£ Bill’s Automatic Transmission Service Automatic Transmission Specialists 4 Speed Differential Clutch Hydraulic — Ultramatic — Dynaflow — Power Glide — Power Flite — Fordomatic — Turbo-Glide — Jet-Away ■> *>( Bill fylodic, 1311 East 55th Street, Cleveland 44103 391-9188 <*&<**& p 'P IjBtflffi JEROME J. BRENT AR Jerome J. Brentar, 43, Passed away Nov. 23, 1999 in Novato, CA. He was born ^ay 28, 1956 in Munich, ermany. He had lived in Cleveland, OH and Sunny-^ale’ CA prior to moving to °vato 2 years ago. Jerome worked at 'ne.Com and was a restau-rant cr'tic for the San Fran-ciseo Chronicle from 1995-and the Palo Alto Daily Jerome also worked as a egislative Assistant to John enn and graduated with °nors ^rom American Uni-and received his asters Degree in Journal-sj. rorn Kent State Univer-knc^6 Was a member of S»a“ Wild ent^r *S SUrv‘vecl by his par-tar eronie and Dora Bren- ar’ brother Carol John; sisters . \ yn and husband Boris banHT' ^ary Ann ancl hus-anH 0111 ^razina» annory he is near; J^‘alTenibered’ /o"Sed QyS’ LTny a silent tear- missed by: Walter 013 ~~ daughter gr^H0un & wife Alberta SdChildre" -nd W at'8randchildrejr c^st:nag! Memorials Rd. J*ovCl»;fiSfrv,n«,he “"-Community-”1 ANNA J. STIMAC Anna J. Stimac (nee Kovalik), 92, died November 22, 1999 at the Slovene Home for the Aged. Anna was the wife of Peter Mihelič and Joseph Stimac (both deceased); mother of Elinore (husband the late William) Brundula; grandmother of William P. Brundula and greatgrandmother of Ncholas P. Brundula; sister of Helen Kitchel and the following deceased: Mary Pengov, Joseph, Paul, and Andrew Kovalik. She was aunt of many nieces and nephews. Funeral services were held Saturday, Nov. 27 at The Dan Cosic Funeral Home, 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills, OH with Rev. John Kumse of St. Mary’s Church officiating. Burial was in All Souls Cemetery. Memorial contributions in her name to the Slovene Home for the Aged. ANNA M. TEKAVEC Services for Anna M. Tekavec (nee Chos), 81, of Euclid, Ohio were held on Tuesday at St. Christine Church. Anna died on Friday, Nov. 26 in the Slovene Home for the Aged. She was born in Višnja Gora, Slovenia and came to the US in 1915. Anna was a member of SWU #32, KSKJ #219, and St. Christine Church Altar and Rosary Society. Anna was the widow of Matthew; the mother of Matthew, Thomas, John and Margaret Reilly; the grandmother of five; sister of Mary Stratt and Frank Chos and the following deceased: Katherine Volk, Joseph, Louis and Agnes Brank. Burial in All Souls Cemetery. Zele Funeral Home in charge of arrangements. In Memory of Joseph Petrie 1885-1959 O GENTLEST Heart of Jesus, ever present in the Blessed Sacrament, ever consumed with burning love for the poor captive souls in Purgatory, have mercy on the soul of Thy departed servant. Be not severe in Thy judgment, but let some drops of Thy Precious Blood fall upon the devouring flames, and do Thou, O merciful Savior, send Thy angels to conduct Thy departed servant to a place of refreshment, light and peace. Amen. The Germ & Petrie Families In Loving Memory of the Tenth Anniversary of Rudy Konchan Died December 7,1989 A day does not go by without The Memory of Rudy’s good will, Zest for life and love of his family. We pay tribute to Rudy on this Tenth Anniversary of his passing Still alive in Our Hearts! Wife: Mildred Children: Nancy and Jim Daughter-in-Law: Terry Grandchildren: Ron, Dave, Mark, Ginny and Anne Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 JOHN E. DEBELJAK Services for John E. Debeljak, 79, a resident of Lockyer Ave., were held Tuesday at St. Francis Church on Superior Avenue. John was the son of John and Frances (nee Korošec) both deceased; the cousin of Dorothy (William) Grmek and Louis (Beatrice) Lipa-nye and many other cousins. Mr. Debeljak was a member of AMLA. He was retired from Ohio Gear where he was employed in the tool room. Zele Funeral Home was in charge of arrangements. Communal Penance and Reconciliation at St. Vitus St. Vitus Parish will hold an Advent communal penance and reconciliation service in the church on Sunday, Dec. 12th at 7 p m Father Frank Godic will be the homilist. At least seven priests will help with individual confessions in both English and Slovenian. Please join us as we prepare for Christmas and the Jubilee Year 2000. In Loving Memory of Our Beloved Father, Mother, Grandparents and Great-grandparents 8th Anniversary 52nd Anniversary Alojzija (Louise) Jamnik (nee PUŠLJAR) Died December 15, 1991 JOHN JAMNIK Died August 12, 1947 In Life we loved you dearly, In death we love you still. In our hearts you held a place. No one else can ever fill. It broke our hearts to lose you. But you didn’t go alone, For part of us went with you, The day God took you home. Love, Rose Arko and Vilma Jamnik - Daughters David Aiko, Grandson and Wife Marjory Steven Arko, Grandson and Wife Serena Brian, Jennifer, Kevin, and Eric Arko Great Grandchildren WicklifFe, Ohio In Memory Anniversary of the death of MARY DEBEVEC Who died Dec. 8, 1979 Your memory to us is a keepsake. With which we will never part. Though God has you in His keeping, We always have you in our heart. Sadly missed by: James V. — son Madeline D. — daughter-in-law James V. II — grandson and family Richmond Hts., Ohio. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1999 05 O) 05 ir LU CO LU O LU O O Q >W cr LU Merry Christmas £> UL an 0±LC FUNERAL HOME Jr SPACIOUS LUNCHEON ROOMS AVAILABLE FOR FAMILY USE AFTER SERVICES • Burials / Memorial Services • Cremations • Trusts Available • Itemized Pricing • Traditional Services • Community • Entombments Rooms Available 440-944-8400 28890 Chardon Road • Willoughby Hills 2'"' Location 17010 Lakeshore Blvd. Cleveland, Ohio 44110 (Qozmzzljj (f^zdina i J 216-486-2900 Dan Cosic and Joe Zevnik - Funeral Directors FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina giXTj i a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, December 9, 1999 SLOVFNIAN MORNING NEWSPAPER - Vesti iz Slovenije - V parlamentu razprave o končnem oblikovanju proračuna za leto 2000 - Državni zbor oz. 7 njegovih odborov in komisij skuša izoblikovati proračun za naslednje leto. Težava je v tem, da so ministrstva in druge ustanove, ki črpajo proračunski denar, postavile prošnje za denar, ki daleč presegajo razpoložljivo vsoto. Komisija Za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se strinjajo, da bi bilo treba nameniti Več denarja za skrb za omenjene Slovence. ontisija predlaga povečanje obsega sred-stev za porabnika tega denarja, to je Urad Za Slovence v zamejstvu in po svetu (vodi §a Mihaela Logar) za 113,9 milijona tolar-Jev (ok. 600 tisoč US). Vprašanje je, če bo rzavni zbor odločitev oz. predlog odobril. Zdravstveno stanje hrvaškega predsednika Franja Tudmana zelo kritično Za Slovenijo ni vseeno, kdo vodi sosed-^1° državo Hrvaško. Od hrvaške osamosvo-Jjtve je bil to sedaj 77 let stari Franjo Tu-man» ki pa je pred tremi leti zbolel za rakom. Današnji Delo fax poroča iz Zagre-a in se sklicuje na izjavo včeraj dopoldne z ravniškega koncila. Tudmana namreč že 8 dni zdravijo na kliniki Dubrava. Delovo Poročilo: “Predsednikovo splošno zdravstveno stanje je tako kritično, da zdravniki u-POrabljajo skrajne metode intenzivnega Pravljenja. ... Dobro obveščeni pravijo, da So Predsedniku Tudmanu že pred dnevi odpovedali vsi vitalni organi, pljuča, ledvica, Jetra in prebavila.” Poročilo nadalje pove, a se je tudi predsednivo srce začelo od-Povedati. Predsednika Tudmana, ki v hrva-em političnem sistemu ima skoraj vse vz- vode oblasti v svojih rokah, z umetnimi sredstvi ohranjajo pri življenju že dalj časa. Janez Drnovšek se še ni odločil glede kandidature na naslednjih volitvah ali o spremembah volilnega zakona Včeraj je bila po več mesecih premora seja sveta stranke LDS, ki ima največ poslancev v parlamentu. Stranko vodi premier Janez Drnovšek, a se na seji ni opredelil glede spremembe volilnega zakona, ki je trenutno najbolj vroča politična tema. Po današnjem Delo faxu naj bi Drnovšek rekel, “da če se stranke sedaj ne bodo z dvotretjinsko večino dogovorile o novem volilnem sistemu, je zanj vseeno bolje uvesti večinski sistem kot pa vztrajati pri zdajšnjem sistemu, kar naj bi po njegovem mnenju naletelo na oporekanje, potem pa bomo imeli novo politično zaostritev, delitev in poslabšanje političnih razmer v državi”. V torek je Drnovšek na TV Slovenija odgovoril na vprašanje novinarke, ali bo res kandidiral na državnozborskih volitvah, ki bodo leta 2000: “Težko vprašanje za začetek pogovora ... Priznati moram, da o tem veliko razmišljam. In še danes vam ne morem povedati svoje dokončne odločitve. Gre za težko odločitev.” Notranji minister Šuklje pri Janet Reno Včeraj je slovenski notranji minister Borut Šuklje, ki je z delegacijo na obisku v ZDA, obiskal ministrico za pravosodje Janet Reno in direktorja FBI Louisa Freeha. Državni sekretar v ministrstvu Slavko Debelak, ki je v delegaciji, je rekel, da sicer začasen režim ukinitve vizumov za slovenske državljane na obisku v ZDA ostal v veljavi. °b 80-| ©tnlci teološke fakultete o vlogi teologije v družbi fetekii , . ‘eden je Teološka fakulteta v Ljubljani slavila svojo 80-Ietnico, pri tem pa pri- pravi|a j , — ----* je Kj’i ° ustanovljena Univerza 1919 i Znanstveni simpozij o vlogi teologije v družbi in Cerkvi na Slovenskem. Leta "■*“ uMunovijena univerza v Ljubljani, je le-ta imela pet fakultet, med njimi delova •tUdi teološka- Leta 1992 je ta fakulteta, po več kot štiridesetih letih, znova začela Na j- ' v sMopu univerze. Danes ima v Ljubljani in Mariboru skupno 616 študentov, pež, *|05rafi''i sta na desni ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, na levi pa dr. Viktor Pa-hn . a °vnik in profesor na frančiškanski univerzi za cerkveno nravo v Rimu. V Vatika- r- Papež tudi več postopkov za beatifikacijo. (Delo, 30. nov. 1999) Iz Clevelanda Bralcem— Zadnje številke AD v letu bodo izšle takole: Prihodnji teden, 16. dec., bo izšla AD redno, AD za 23. dec. bo natisnjena že v sredo in isti dan dostavljena na pošto v upanju, da jo bodo mnogi naročniki vsaj v clevelandski okolici dobili pred božičem, nato bo zadnja številka leta nosila datum 30. decembra, natisnjena in dostavljena na pošto bo pa že 28. dec. Tisti, ki nameravate poslati dopise, ste naprošeni, da gradivo dostavljate čimprej. Prva številka v novem letu 2000 bo izšla 13. januarja. Rojstni dan— Prihodnjo sredo, 15. decembra, bo svoj 85. rojstni dan in god praznovala ga. Kristina Rihtar. Iskreno ji čestitajo vsi njeni otroci in sorodniki in ji želijo, da bi jo dobri Bog ohranil še dolgo pri veselju, moči in zdravju! Novi grobovi Robert Zajc Umrl je 56 let stari Robert Zajc, sin Josepha in Veronice, roj. Gergel, Zajc (oba že pok.), brat Josepha, zaposlen pri Bailey Controls več kot 30 let. Pogreb bo jutri, v petek, v oskrbi Želetovega zavoda, zj. ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, od tam pa na Kalvarije pokopališče. Ure kropljenja so danes pop. od 2. do 4. in zv. od 6. do 8. Anton Kaus Umrl je 87 let stari Anton Kaus, mož Margaret, roj. Špik (dolgoletna tajnica kr. št. 2 PSA), oče Davida, Judith Wotowiec in Kennetha, 9-krat stari oče, 2- krat prastari oče, brat Josepha. Pogreb je bil 7. decembra v oskrbi zavoda Cosic s pokopom na Vernih duš pokopališču. Josephine H. Krieger Dne 24. novembra je v Ft. Myersu, Fla. umrla 81 let stara Josephine H. Krieger, rojena Florjančič v Clevelandu, žena Harolda, mati Margaret O’Rourke, Judith Morehead, Johna in Dennisa, 5-krat stara mati, 3- krat prastara mati, sestra Paula, Rudolpha ter že pok. Stanleya, Williama in Edwarda. Pogreb je bil 7. decembra v Ft. Myersu, spominska sv. maša bo pa 23. januarja ob 6. uri zvečer v cerkvi sv. Viljema v Euclidu. in okolice BOŽIČNICE se vrstijo— Klub upokojencev Slovenske pristave vabi vse člane na božičnico v sredo, 15. dec., pop. ob 1.30, v Slovenski dom na Holmes Ave. Društvo SPB bo imelo božično srečanje v nedeljo, 19. dec. pop. ob 2.30 v dvorani pri Sv. Vidu. Društvo SPB prijazno vabi slovenske rojake na to prijetno popoldne. Vstopnine ni, DSPB se pa priporoča za pecivo. Božičnica kulturnih društev - Kot vsako leto, tudi letos prirejajo svojo božičnico dramsk6 društvo Lilija, pevska zbora Korotan in Fantje na vasi in plesna skupina Kres s sodelovanjem slovenskih šol pri sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti v nedeljo, 19. dec., ob 5. uri pop., v spodnji dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue. Vsi člani in njih prijatelji toplo vabljeni, da v prijetni družbi, ob lepem programu, zaživijo skrivnost svetega večera, rojstva Odrešenika. Gospodinje so lepo naprošene za pecivo. Podr. SŽZ št. 25 ima božičnico že jutri, 10. dec., ob 1. pop., v Sterletovi restavraciji. Članice vabljene. Klub upokojencev v Nev-burgu-Maple Hts. ima sejo, združeno s kosilom, v sredo, 15. dec., v SND na E. 80 St. Silvestrovanje— Novoletna veselica pod sponzorstvom fare Marije Vnebovzete in ansambla Veseli godci bo na Silvestrov večer, 31. decembra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Za rezervacije, pokličite v župnišče: 216-761-7740. Vstopnice so po $40. Zahvaljuje se— “Hvala Bogu in Lurški Materi za preslano operacijo “cardiovascular”. Lep “boglonaj” vsem, ki ste se me spomnili v bolnici po telefonu, z bodrilnimi karticami, in molili za zdravje. Molitev pomaga. Naj Marija Pomagaj vsem povrne z zdravjem. Hvaležna Ivana Cerar.” Mary Kolar preminula— Včeraj je v Gateway ne-govališču umrla 92 let stara Mary Kolar, vdova po Michaelu, nekdanjem uslužbencu pri AD in lastnikova teta. Ure kropljenja bodo v Želetovem zavodu jutri, pogrebna maša pri sv. Vidu. Podrodnosti bodo v Plain Dealerju jutri. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 47 December 9, 1999 Pred novim začetkom Advent pomeni pripravo in veselo pričakovanje velikega dogodka, ki je zelo pomemben za naše življenje. Beseda spominja najprej na starozavezno pričakovanje obljubljenega Odrešenika, pomeni pa tudi neposredno pripravo na božič in praznik Kristusovega rojstva, ki je začetek našega odrešenja. Vabi nas, da se na praznik primerno pripravimo, predvsem tako, da iz svojega življenja odpravimo vse, kar ni v skladu in sozvočju s prihajajočim Odrešenikom. K temu nas poziva globoka vsebina božičnega praznika pa tudi pestro izročilo ljudskega praznovanja božiča in novega leta. Letošnji advent je v resnici nekaj posebnega tudi zato, ker je povezan z velikim jubilejem odrešenja, 2000-letnico rojstva Jezusa Kristusa, s tem pa tudi z začetkom novega tisočletja. Začetek novega tisočletja je v človeški domišljiji povezan z velikimi simbolnimi vsebinami, strahovi in pričakovanji, ki jih s svoje strani dodatno podžigajo mnoga javna glasila. Eni napovedujejo konec sveta, drugi pišejo črne scenarije o razpadu svetovne računalniške mreže, tretji prodajajo različne rešitve, četrti ponujajo nore zabave in pustolovščine - vsi pa bi radi pri tem dobro zaslužili. Kristjani smo v nevarnosti, da bi v tej splošni zmešnjavi pozabili na poglavitno vsebino jubileja: spomin na Kristusovo rojstvo in jubilej odrešenja. Leto 2000 je zato sveto leto, povabilo k odpuščanju in spravi, k novemu začetku. Zato pa je tudi praznik veselja in upanja. Ljudje na poti skozi svoj čas nismo sami. Svet, v katerem živimo, ni igra naključij in slepe usode. Naše življenje ima pot in cilj. Z nami na poti je Jezus Kristus, z nami je Cerkev, ki nadaljuje njegovo odrešenjsko delo. Adventni čas je lepa priložnost, da premislimo, kako je z našim osebnim krščanskim življenjem in pričevanjem, kako je z našim javnim delovanjem v službi, družbi, Cerkvi in narodu. Hkrati je povabilo k spreobrnjenju in k novemu začetku. O našem krščanskem življenju je bilo na nedavnem prvem zasedanju sinode poleg pohvalnih besed mogoče slišati tudi veliko kritičnih pripomb in predlogov za izboljšanje. Adventni večeri vabijo k razmisleku, branju verskega tiska, pogovoru v družini, k skupni molitvi, božični spovedi, k stvarem oziroma k opravilom, ki smo jih preveč zanemarili ali povsem opustili. Zdi se, da življenje kljub temu normalno teče naprej in da se ni nič spremenilo. Resnica je drugačna. Ljudje smo se spremenili in postali drugačni. Iz slovenskih družin je neopazno izginila družinska in osebna molitev, velik del krščenih se je povsem oddaljil od Cerkve, zakramentalno življenje, poroka, krst, birma postaja vprašanje folklore in paše za oči. Raste število prometnih nezgod s smrtnim izidom, ki jih povzročijo pijani, objestni in neodgovorni vozniki. Mamila zajemajo vedno večji krog mla- Pogovor s pesnico Mileno Šoukal, izseljenko iz ZDA V Sloveniji doslej skoraj neznano ime France Pibernik Celjska Mohorjeva družba je v svoji knjižni zbirki Žerjavi pred kratkim izdala zbirko Ptice na poletu. Na predstavitev knjige v prostorih Društva slovenskih pisateljev je iz ZDA prišla tudi pesnic Milena Soukal, v Sloveniji doslej skoraj neznano ime. Pretekli teden je bil v AD objavljen članek o Mileni Šoukal, ki je bil prvotno izšel v “Družini”, tokrat pa je ponatisnjen intervju z njo iz rubrike “književni listi" Dela z dne 18. novembra. Ur AD Po 54 letih ste prišli na obisk v domovino: s kakšnimi občutki stopate po močno spremenjenih ljubljanskih ulicah in kako se sploh ozirate na svojo prehojeno življenjsko pot? Ko ste me na ljubljanskem letališču pozdravili, sem bila v resnici veselo presenečena. Kratka vožnja do Ljubljane, mimo polj in slovenskega kozolca, je o-budila prijeten spomin na domovino, ki sem jo zapustila pred več kot pol stoletja. Spremembe v Ljubljani sem pričakovala, zato me niso preveč presenetile. Po naravnem zakonu se vse spreminja (tudi mi) in tisto, kar je bilo še nedavno novo, postaja staro. Odšla sem kot mlado dekle, vračam se stara ženska. Pot, ki sem jo v tem času prehodila, se z mnogimi pohodi v stranske poti skoraj vedno vrača na začetek. Od tod so se stvari in dogodki odvijali, od tod izpolnjujejo krog, ki ga moram prehoditi. V danosti začetka se nakazuje konec: ko se bo izpolnil moj krog, bom odšla in tako izpolnila svoje poslanstvo. Vaše zgodnje zanimanje za knijževnost in umetnost bržkone smemo postaviti v čas vašega šolanja na učiteljišču in na konservatoriju: kdo so bili vaši bližnji literarni somišljeniki in katera pesniška imena so vas pritegovala takrat? Že kot otrok sem z zanimanjem prisluhnila melodiji, ki je v meni zbudila odmev. S tem odzivom se je pričela odkrivati lepota pisane besede; posebno me je pritegnila izdaja Gregorčičevih poezij, mislim, da je bila natisnjena pri Mohorjevi družbi okoli leta 1900. Prebirala sem jih znova in znova; kot desetletna deklica sem znala celotno zbirko na pamer in sem te pesmi rada deklamirala na našem balkonu. Tudi očetov posluh za poezijo me je nagnil v to smer. Kasneje so se začela odpirati nova obzorja, posebno z mojim vstopom na učiteljišče. Imeli smo odlične profesorje slovenskega jezika, med njimi sta napravila poseben vtis Joža Lovrenčič in Alfonz Gspan. Slednji mi je ocenil moje prve pesniške poskuse in me napotil k prebiranju svetovnih avtorjev, med njimi sem posebno cenila Tagoreja. Moji kolegi na učiteljišču so me pritegnili v literarni krožek, ki je občasno deloval na tej šoli. Moj sošolec je bil Bojan Štih, kasneje se je tej aktivni skupini dih ljudi, alkoholizem še naprej ostaja rak rana slovenske družbe. Zasebne koristi prednjačijo pred skupnim dobrim, zakoni se ne spoštujejo, stare krivice se ne popravljajo, pač pa se delajo nove itd. Se sprašujete, kaj ima vse to opraviti z adventom in novim letom? Seveda ima. Opisano stanje izvira tudi iz našega pomanjkljivega krščanskega življenja, je posledica tudi naših slabih ravnanj, grehov in opustitev. Zato ne smemo preslišati adventnega klica k drugačnemu življenju in spregledati poglavitnega sporočila jubilejnega svetega leta odrešenja. Brezbrižni zamah z roko, češ, to se mene ne tiče, je lahko usoden. Jubilejno leto bo sveto in milostno, če bomo iz svojega življenja odstranili vse, kar nas loči od Boga in. ljudi: obnovili vero, odložili bremena, pokopali stare zamere in se zbližali z ljudmi, odpravili različne krivice, skrbeli za urejeno in pravično ravnanje, uredili svoje življenje, našli čas za molitev in Boga; našli pa tudi čas zase in za bližnjega. Se bo svet zaradi tega spremenil, postal boljši? Dvatisočletna krščanska izkušnja takšen sklep potrjuje. Malo kvasu prekvasi veliko testa, iz gorčičnega zrna zraste mogočno drevo, še tako majhna lučka razsvetli temo, vsako dobro delo rodi novo upanje, vsaka lepa beseda lepo mesto najde. Vsak strah je torej odveč, le začeti je treba. Janez Gril DRUŽINA, Ljubljana, 5. dec. 1999 pridružil tudi Zorko Si® čič. Med slovenimi pesnitj sem posebno rada prebiral Prešerna, Župančiča, KeW ja in Murna. Kosovel f bil zame manj dosegljiv- Ob odhodu čez Lj*^| maja 1945 ste menda i®e li s seboj rokopisno ^ ko, ki se je potem žal i1 gubiia. Kakšne pesmi sl1 pisali v zgodnji dobi ' kako je bilo z nadalj*” njem v begunskem tab0 ; šču Judenburg, kjer J1 Branko Rožman urejal g'a silo Glas ob Muri? Res je, da sem irfleja seboj zvešček pesmi, B j se izgubile, vendar nrisli1* bil šte ka Ije da ta izguba ni bila p° na škoda. V taborišču 11. denburg sem sodelovala sa mo pri posebnih prilog stih s krajšimi sestavki 1 pesmimi, ker je bil ^ ob Muri razmnoževal® glasilo, napolnjeno z d®, nimi taboriščnimi novicaa11 Leta 1950 ste se od5®^ v ZDA in se z druž"1 ustalili v Chicagu, kjer sini5' st* si f< IT ii ž v z sl* b bili v literarnem zelo osamljeni. Kako ii našli zveze z________ književniki, ki so bili seljeni po širjavah ^ Amerik, s kom ste več stikov in kako ste ^ šli pot v buenosaireško vyo Meddobje? se®1 Okolje, v katerem ^ živela, glede tega m idealno. Potreba po oh< tvi slovenskega jezika mladimi nas je napotil2’ J -nsk*1 smo ustanovili slov®®^ šolo - način za mladine so bile tudi g ^ liške predstave, zato ^ bila večkrat naprošena* ^ napišem kakšen priz°r otroško igro. .»jjjli Liga slovenskih kato Amerikancev je to P . ti! vanje podpirala in eni®1 podvigi so bili pod ^ („p okriljem. Liga je tudi ° ^ nizirala predavanja; k°, .-gni vorniki so bili P°va ys-naši kulturni delavci lt^f\ tvarjalci, med njimi o Vot^rim sva Tj Mauser, s katerim stala dobra prijatelja- ^ drugimi so se v n^t'I^aj)ct> mu radi oglašali dr. Ložar, Mirko Javor kipar France Gorše- n®5 Ti redki trenutki s° ej spodbujali, saj razen ^ omenjenih prirediti ^jc®' slovensko sosesko v p gu ni bilo zanimanj kulturo. Medtem se je v pue®' lO5 * clnve1' Airesu ustanovila kulturna akcija in z povabila k sodelovanju-govorila sem na _ ^ j® Čič' čeprav nisem^vedela.^ v ozadju ^ Zveza se je ~~ ^ bila sem povabljen« j}) (d»IJe n* delovanju. Sit sni irat ettf I i' ibel Dr. Jože Bernik - Iz govora s spominske slovesnosti v Teharjah Dr. Jože Bernik je bi! v nedeljo, 3. oktobra, osrednji dovornik v okviru kulturnega programa po spominski maši na teharskem grobišču (Qp. ur ja tejcs[ je ! °bjav[jen v novembrski stjvilki avstralskega mesečni-MISLI, ki je bil dostaven šele ta teden.) Tejtefje! Stojimo na enem . stev|lnih svetih krajev, s j ve6?"1' ^ P°sejana sl°-a ns a zemlja. Vsako leto sf e zbiramo tukaj in (na) j! dal-*’1 krajih v spomin i£t' etef ®roze- Čemu? Iz pi-^ iz a ,1Z hvaležnosti, morda S3 dolžnosti? Za spravo? Ua- tudi za spravo. “j smPa’ tud> za spravo. Ne H fnrJ!1? Pa pozabiti, da ima I mentUlai.Za SPravo tri ele' cV! jn e' |jubezen, odpuščanje že s2čnost' Mnogo smo dveh 8°VOrili ° Pr' zni " e ementih (Ijube- bnmm °dPuščanju). Danes in nl..r?kli nekai o pravici Pravičnosti. ^rtVe >n mučenci tukaj so ?:U?°d 50 dali vse, kar (taU _ ' ~ sv°je življenje - čanJ0 ga ,Za sv°je Prepri i3’ svo, ’ 11 domovino in za e smo Vero- (Prepričani - - ’ da so zdaj prav oni naši l2ProsiiiPrOŠnpki Pd B08?'') Venskega" niod so nam padec slo-komunizma in jrost i novitev " po8um za usta' slov? sv°bodne, suverene . Preživelih drŽaVe' Na naS :v naPrej! " Je’ da 8radimo ' .... liuhibletnice srnrt‘ t> J lenega moža, < Starega očeta, br 11 ‘n strica ! !‘Avel j je umri - 1 G°^ da 1 Sl dobr, i 1 1 ponija. O?"" vrr'Jl , V"“ki ir S>to. Kako naj odgovorimo na ta izziv? Ali naj priznamo, da je v nas še vedno preveč strahu, potolčenosti, premalo poguma za pričevanje v javnosti, in da smo morda še preveč zaprti v svojo varno zasebnost? Najvišji uradi naše države in mediji nam govore, da so naše zahteve po spoštovanju človekovih pravic in dostojanstvu mrtvih novo razdvajanje in klic po maščevanju. To ni res! Tudi nekateri naši rojaki ne razumejo našega pričevanja, da je revolucionarno sovraštvo pognalo pri nas globlje kot v katerem koli civiliziranem narodu. V zadnjem desetletju in še posebej v tem zadnjem letu našega stoletja so se okoli nas zgodile stvari, ki bi nas morale še posebno spomniti na čas sovražne okupacije, revolucije in vseh drugih grozot, ki so se zgodile pri nas v letih 1941 do 1945 in kasneje. Ali se je kdo v naši državi sploh spomnil na vse to naše gorje, ko so se okoli nas dogajale Slavonija, Bosna in Hercegovina, Kosovo in Srbija? In da smo mi Slovenci, majhni kot smo, imeli svoje Kosovo, že v tistih davnih štirih letih? Upravično moremo trditi, da smo Slovenci doživeli svoje Kosovo že pred skoraj sedemdesetimi leti. Naše Kosovo je bilo prav tako zločinsko, uničevalno in je kršilo vse človekove naravne in pravne pravice. Zgodilo pa se je brez vednosti sveta, bilo je prikrito in cela desetletja z lažjo in veliko prevaro zakrito in zamolčano. (In tako ostaja tudi sedaj.) Kdor med nami ne razume našega holokavsta tistih štirih let, ne more razumeti ničesar, niti sedanjosti ne. Tisti štiri leta pomenijo za revolucionarje neko “nedotakljivo relikvijo”, njihovo “skrinjo zaveze”, zibelko za uspešni napad na zgradbo celotne slovenske družbe in za iztrebljanje naše stoletne krščanske tradicije in vseh njenih simbolov. Še danes je za revolucionarje in njihove oboževalce ta doba popolnoma nedotakljiva in nezmotljiva. Ta laično-politična religija je še vedno osnovni usmerjevalec slovenske državne naravnanosti. Morda ste že opazili, da se danes dopušča pisanje in govorjenje o naši skupni tragediji le od maja 1945 naprej. Nedotakljiv pa ostaja tisti štiriletni čas, v katerem se je kalila in oblikovala revolucija slovenskega komunizma. Naši mrtvi že skoraj deset let čakajo na oblasti naše demokratične države, da jim vrne pravice in dostojanstvo. Vprašam vas, kje v civiliziranem svetu bi mogel tak cinični molk o povojnih pobojih trajati tako dolgo in teptanje pravic mrtvih do dostojanstva biti tako dosledno. Mnoge države, katerih državljani so imeli take in podobne travme vojne, revolucije in brezpravja, so znale ponuditi mir in spravo, civilno in pravno izenačenje. Ne samo z ustavnimi akti in zakoni, temveč tudi dejansko in praktično. Ponujajo se nam mnogi primeri: Kambodža, Argentina in Čile, Španija in Nemčija, da imenujemo samo nekatere. Namesto odločnega posega države v to žalostno stanje pri nas, nam prihaja na uho izgovarjanje na težave z identifikacijo tolikih in tako dolgo pokopanih mrtvih, na (velike) stroške izkopavanja, na pravne nejasnosti in podobno. Poglejte samo, kaj se godi z okostji pobitih v okolici Maribora. Odgovorni med našimi oblastmi nimajo ne volje, ne politične poštenosti za odpiranje dogodkov iz tiste grozne dobe revolucije in za častni pokop vseh teh mrtvih. Ko se je samo enkrat pojavila uradna zahteva po odprtju Brezarjevega brezna blizu Ljubljane, je bil odgovor, da v proračunu za to ni denarja! To je seveda grozno, groteskno in cinično izgovarjanje. Že pred letom dni je slovenska vlada poslala v (dalje na str. 16) V BLAG SPOMIN 5. OBLETNICE SMRTI naše mame, stare mame in prastare mame MARIJA BOH ki je umrla 7. dec. 1994 Pet let je že minilo, odkar Tebe več med nami ni. Le pri Bogu mimo zdaj počivaj in sveti raj uživaj! Žalujoči ostali: Frank, Jože in Ivan, sinovi hčerka Marija, in njih družine. V Sloveniji sestra Ivana in njeno sorodstvo. Pogovor z Mileno Šoukal (nadaljevanje s str. 14) Slovenska kulturna akcija vam je leta 1969 v Buenos Airesu izdala zbirko Pesmi. Katere izpovedne in izrazne prvine ste hoteli pokazati v zbirki, katere pesmi bi danes poudarili kot izrazitejše? V zbirki, ki jo je izdala SKA, so prvi začetki poezije, ki so nakazali smer mojega ustvarjanja. Iskala sem novih poti, po katerih naj bi se oblikovalo nekaj, kar je bilo že tolikokrat napisano in izpovedano pri drugih pesnikih. Moja posrednica je bila narava in njena izpovedna moč, ta je večkrat poenostavila proces in izigrala nasprotne sile s preprostimi rešitvami. To je vidno ali nakazano v ciklu Podedovano ime, tudi v poanti Pisma. V jezikovno osamljenem okolju je bilo težko ohraniti živo materino govorico. Kako ste ohranjali domačo besedo, kaj ste mogli brati slovenskega in ali ste imeli možnost prebirati tudi povojne slovenske pesnike iz domovine? Beseda sama je bila zame notranja nuja. V njej sem iskala izraz za svoja čustva, zato mi je bilo nemogoče pozabiti materino govorico. V ta zakopani zaklad je bilo mogoče samo dodajati. Nekaj zbirk slovenske poezije mi je poslala sorodnica, tako sem imela vsaj malo stika s poezijo iz domovine. V Chicagu ste imeli dostop do vse svetovne poezije. Kateri avtorji so vam bili najbližji? Prebirala sem dosti psiholoških knjig; od poezije bi lahko omenila Eliota, Emily Dickinson, Prosta in Whitmana. Pesmi, ki ste jih ustvarili po letu 1970, se v nekaterih vsebinskih in izraznih nadrobnostih razlikujejo od prejšnjih. V katero smer se je nagibala vaša poznejša poezija? V tem času sem notranje dozorevala in se umirjala. Med drugim sem prebirala metafizične knjige, ki so mi odprle nov svet. Skušala sem ga prikazati na nov način, ki je bolj ustrezal novemu počutju. Iz teh pesmi veje pomirjenje z življenjsko situacijo kot tako, v tem je tudi nekakšna resignacija, odstop od nerešljivih problemov s tem, da sem jih dvignila v nadsvet - edini okvir, v katerem je rešitev vendarle mogoča. Kako da ni mogla iziti vaša druga pesniška zbirka? Ali je razlog v okoliščinah, ki za slovenskega ustvarjalca v zdomstvu na splošno niso bile ugodne, sqj vam niti poskusi, da bi v Chicagu oživili literarni krog, niso uspel? Skoraj nemogoče je bilo po prvi pesniški zbirki upati na drugo. Bila sem vesela, da je vsaj prva lahko izšla. Poezija mojega “kadra” je dostopna le nekaterim izbrancem, ki se za to zvrst ustvarjanja zanimajo. Širšega zanimanja zanjo ni bilo. Ko je pri celjski Mohorjevi družbi zdaj izšla vaša pesniška antologija Ptice na poletu, se ob tej poeziji zastavlja vprašanje, kam vas uvrstiti v povojnih slovenskih pesniških tokovih. Po rojstni letnici spadate v Balantičevo generacijo. Ali ste zdaj, ko živite na svoi kmetiji v Monfordvillu, kdaj razmišljali o teh vprašanjih? Moj čas je pošel - ob takem počutju seveda tovrstno razmišljanje odpade. Vem, da je vsaka minuta dragocena in božji dar, zato vse drugo prepuščam toku časa. Napisali ste avtobiografijo My Story. Ali kaj mislite na njeno objavo? Mislim, da je moj prejšnji odgovor v zvezi s tem. V odmikanju časa se odmikajo tudi ambicije in zagnanost za uspeh. Če pa bi moji spomini komu odprli oči, vseeno mislim, da bi jih bilo vredno objaviti. V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI MIHAEL VRENKO Umrl 2. decembra 1993 Šest let je že minulo, odkar Te več med nami ni, imamo pa Te vedno v spominu in nate mislimo vse dni. Bog daj mu večni pokoj! Na svidenje nad zvezdami, in počivaj sladko v Ameriški zemlji! Žalujoči: Tončka Vrenko, žena Michael in Andy, sinova Michelle, snaha Maria Perez in Danica Dale, hčeri Edward in Joe, zeta 7 vnukov in vnukinj in ostali sorodniki Richmond Hts., O., 9. dec. 1999. GOVOR dr. JOŽETA BERNIKA (nadaljevanje s str. 15) Državni zbor predlog zakona o vojnih grobiščih. Hote ali nehote bi ta predlog naše povojne žrtve, milo rečeno, pustil v sedanjih grobiščih, brez imena, brez groba, brez spomenika; njihova smrt ne bi bila nikoli pojasnjena in izpričana, zločinci bi ostali še naprej anonimni; svojci ne bi izvedeli ničesar o kraju in načinu smrti in ne bi mogli zaključiti svojega žalovanja. Odgovorne oblasti naše države bi si mogle doma in v svetovni javnosti umiti roke. Poudarjam: tak zakon bi pomenil dokončno moralno likvidacijo že fizično ubitih ljudi. S tem bi bile te žrtve dokončno in za vedno izbrisane iz zgodovinskega spomina Slovencev. To bi bil^ zadnja velika prevara na njihovi dolgi in kruti Kalvariji. V javnosti so se že pojavili namigi, da bi zdaj, ko se počasi, vendar dosledno odpirajo bolj resnični pogledi na poboje, bilo primerno te raziskati. Toda -pravijo - tega bi se morala lotiti politična levica, ne pa desnica. Desnica, pravijo, bi vse to izrabila za svoje politične in druge manipulacije. Več kot pol stoletja slovenske oblasti niso hotele nič narediti. Videti pa je, da bi sedaj to hoteli na hitro pospraviti pod navidezno pravno preprogo, tako, da bi mogli ugajati Evropski zvezi. Pri tem pa> nihče ne govori o kršenju človekovih pravic, o dostojanstvu mrtvih oseb in o kršenju moralnih in ustavnih zakonov, ki te pravice ščitijo. V naši državi ni slišati nobenega odgovornega državnega uradnika, ki bi javno obsodil sedanje stanje in odločno nastopil proti teptanju omenjenih pravic ubitih in ne-pokopa-nih. Nobenega glasu ni slišimo o kršitvi ustave in drugih zakonov. Kot da bi ne bilo nobenega urada v slovenski državi, ki naj bi varoval človekove pravice. Mislim, da bi potrebovali posebnega varuha samo za obrambo dostojanstva teh naših mrtvih. Slovenska ustava dopušča tako instituci- Vesele božične praznike in srečno novo leto! Vaše ime Vaš naslov t * > 4 7' Vesele božične praznike in srečno novo leto! Vaše ime Vaš naslov 4^ ■# Vesele božične praznike in srečno novo leto Vaše ime Vaš naslov ^ T IIUMUV American Home Publ. Co.( 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Dear Sirs: Enclosed is my check for;____________________for a (circle one) $40.00 ad; $25.00 ad; $15.00 Christmas ad to appear in the Ameriška Domovina. My name ____ My address _ City and State jo (posebnih varuhov pravic državljanov! Člen 159). Morda je poleg toge ideologije starega režima za tako stanje kriv tudi prevladujoči “pragmatizem” novega slovenskega “liberalizma”. Ta je seveda dora-ščal ob nedemokratičnem komunizmu. Zato danes prav ta liberalizem pokriva vse grehe svojih učiteljev. Nek naš slovenski filozof pravi, da v liberalizmu ni prostora za pravičnost kot vrednoto. Citiram naprej: “Pravičnost ... postane spol-njevanje določenih pravil in glavnega pomena je držati se določene procedure. Človekovo dobro in podobni pojmi imajo drugotno vlogo” (dr. A. Jamnik, Tretji dan, dec. 1998, str. 50). V tej zvezi omenja nekega tujega avtorja, ki (smelo) trdi: “Pravniki, ne filozofi, so duhovščina liberalizma.” Ali ni tudi pri nas tako? Naši (dosedanji) napori za pravico in čast tukajšnjih žrtev so bili in bodo strma pot. Ponovno in ponovno se srečujemo in se zaletavamo v nek “princip”, ki naj bi usmerjal slovensko družbo v prihodnost. To je tako imenovana cinična distanca. Pisatelj Drago Jančar o tej pošasti pravi tole: “V jeziku prize-mljenega pragmatizma je cinična distanca kot vrhovni princip pač samo goli pohlep po oblasti in moči, v imenu katere je mogoče ' storiti vse: odstraniti, zasmehovati, ponižati drugače misleče. In to res ni več demokracija...”. V luči tega moramo razumeti dolgoletni molk in temo nad našo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Vendar kljub vsemu temu moramo nadaljevati naše napore in korak za korakom hoditi našo pot pravice in sprave. Nenehno moramo iskati novih načinov pritiska na izvoljene predstavnike, da nas slišijo in ukrepajo. Med mašo papeža Janeza Pavla II. v Mariboru in proglasitvijo našega prvega blaženega, Antona Martina Slomška, so nam Slovenskim katoličanom romarji iz Hrvaške morali dati poduk o javnem nastopu za svoje so-rojake, ki so bili po vojni umorjeni na slovenski zemlji. V svoji prošnji niso sledili že objavljenemu besedilu, pač pa so se spomnili svojih rojakov, pobitih v okolici Maribora. Papežev odgovor je bil jasen in nedvoumen: spomnil se je teh hrvaških žrtev, ki ležijo v slovenski zemlji. Ob tem se moramo zamisliti: ali niso slovenske žrtve v grobiščih po vseh treh slovenskih škofijah vredne istega spomina in prošnje, na istem prostoru, med papeževo mašo? Le kje smo bili in smo slovenski katoličani pred tem ANTON DROBNIČ, BIVŠI GEN. DRŽ. TOŽILEC R. SLOVENIJE Janez Podobnik in rehabilitacija škofa Rožmana Ljubljana (po faxu) - V poročilu agencije STA o obisku predsednika DZ Janeza Podobnika v Clevelandu, ki ste ga objavili dne 11. novembra 1999 v slovenskem delu Ameriške domovine, je med drugim navedeno: “Predsednik DZ je priznal, da je treba popraviti stare krivice, vendar na trezen in premišljen način. Na vprašanje o rehabilitaciji ljubljanskega škofa Rožmana pa je Podobnik dejal, da pozna prizadevanja nekdanjega generalnega tožilca Antona Drobniča za revizijo povojne obsodbe in da se zaveda, da je pri tem prišlo do pravnih zapletov, vendar ker ni pravnik, o tem ni hotel ugibati.” V zvezi s povojno obsodbo ljubljanskega škofa Rožmana je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo dve izredni pravni sredstvi. Dne 29.12.1995 je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo predlog za obnovo kazenskega postopka. V njem je v skladu z zakonom navedlo številne nove dokaze in nova dejstva, ki jih povojno sodišče ni upoštevalo in so takšna, da bi lahko privedla do drugačnih dejanskih ugotovitev in do bistveno drugačne sodbe. Sodišče o tem predlogu še ni pravnomočno razsodilo. Dne 6.11.1998 je generalni državni tožilec RS zoper isto povojno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in v njej navedel številne bistvene kršitve predpisov o kazenskem postopku in številne primere napačne uporabe tedanjega materialnega kazenskega prava, kar vse je privedlo do krivične sodbe. O utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti po zakonu odloča Vrhovno sodišče RS. Nova generalna državna tožilka, ki je prav pred predsednikom DZ Janezom Podobnikom prisegla, da bo delala po ustavi in zakonih, je še istega dne, samo kakšno uro po prisegi, v javni televizijski oddaji izjavila, da bo vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti umaknila, češ da za takšno zahtevo ni javnega interesa. Čez nekaj dni je to res storila. Tukaj se ne bom ukvarjal z vprašanjem, kdo in kdaj je generalno državno tožilko pooblastil, da ugotavlja javni interes, in kako je takšen interes v eni uri ugotovila. O tem bi se morala vprašati Janez Podobnik in državni zbor, ki sta imenovala generalno državno tožilko. Tudi ne bom vprašal, kako je mogla državna tožilka o tej zadevi odločati, ko spisov še ni prevzela in je bila zadeva še vedno v pristojnosti vrhovnega državnega tožilca B. Š.. Omejil se bom samo na ugotovitev, da je “javni interes”, na katerega se je državna tožilka sklicevala, povsem nepravna, izrazito in tipično politična kategorija. To pa pomeni, da je generalna državna tožilka povsem pravno zahtevo za varstvo zakonitosti umaknila iz izrazito poltičnih razlogov. To je bila njena prva odločitev neposredno p° javni prisegi, da bo delala po zakonih, torej strokovno h1 ne politično. S to grobo politično odločitvijo, za katero ni navedla niti enega pravnega razloga, je nezakonito in v nasprotju z ustavno določbo o pravici do rehabilitaciji pr6' prečila, da bi krivično sodbo povojnega političnega sodišča pravno preizkusilo neodvisno sodišče svobodne Slovenije. Ne gre torej za nobene “pravne zaplete”, kot se spreneveda predsednik DZ, ampak za izrazito politično dejanje> o katerem Janezu Podobniku, ki je politik visokega ranga, ni treba ničesar ugibati, ampak bi ga moral jasno in odločno obsoditi. Kaže, da v resnici tudi njemu ni do poprave starih krivic, čeprav je prav tedaj govoril, da jih je treba popraviti, vendar na “trezen in premišljen način”. Kaj je lahko bolj trezno in premišljeno, kot pravni preizkus povojne sodbe po zakonitem postopku na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije? Tega je Zdenka Cerar v nasprotju s svojo prisego politično preprečila, Janez Podobnik Pa je njeno takojšnjo, javno in sramotno kršitev prisege “pre" zrl” in skril pod neke “pravne zaplete”. Pa vendar je v isti sapi govoril o pravni državi! Če ni imel poguma za resnico, bi lahko vsaj molčal! Ljubljana, 23. 11 1999 dogodkom in po njem? Praktikanti cinične distance nam bodo očitali, da nas vodi strast po oblasti in želja po utišanju revolucionarne dvojne resnice. Ne, ničesar takšnega ni v naših srcih. Naš glas povzdigujemo iz prepričanja, da imamo kot Slovenci in državljani enake pravno zaščitene pravice kot tisti, ki nam iste odrekajo. Od dr- žave zahtevamo pravice ^ spoštovanje za vse po v°1n ubite civiliste in vrnjen1-slovenske vojake. Ta pot bo še dolga- 0 je pot pietete in akcije; pot dejanj! Pri tem n^. nam (s svojo prošnjo P ^ Bogu) pomagajo naši^ harski mučenci. Hvaležno do njih naj vodi vse naS delovanje! Slava in ca jim! Bog vas živi! KANADSKA DOMOVINA . Kbvenska Cfpisarna C/or'oice Tel: 216-361-1603 Fax: 216-361-1608 c/o Sl. Vitus Church 6104 Glass Ave. Cleveland, OH 44103 - Torontska kronika - Pozna jesen... Nizko po južni strani nas spremlja son-Ce v jasnih dneh in odkriva z mehkimi žarki novo sceno. Zelenje in cvetje poletja je spremenilo pokraji-n° v sivorjavo bledo zlato preprogo, prepleteno z beli-cestami in temnozelenimi iglavci. Gore Ustja na našem letovišču so se spremenile v pepel. V mestnih Parkih ni več ptičjega petja, le galebi, črni ptiči in vrane vreščijo po golih vejah. Včasih močan severni Veter zapiha okrog hiš, da je treba zavihati ovratnik. Sem in tja se pripode po nebu težki oblaki, stresejo nekaj dežja in odromajo v druge kraje. Kmalu bomo šteli dni do Božiča. Prva adventna nedelja je že mimo ... in še toliko drugih nedelj in dogodkov zadnjega leta pred novim tisočletjem... d zadnje strani n 0vesti nadaljujemo s s rs*c'rT1 romanjem 1 land, Ont., k slovens v u krn!u, spomeniku m rtev krvave revolucije. a 2000 bo minilo 50 ° 5010 s škofom Roži l°m P^ikrat romali k < 1 anadskih mučencev. Beatifikacija prvega paškega blaženega, Anti ^riina Slomška, je zc J1*3 našo versko in m "° zavest- Na častni f xliw 'Sm0 Postavili njcg in skupno prepe le§ove pesmi. Katoli Jnska liga pri Mariji S|a8aj je posvetila bi. A °aišku poseben ve< °vesnosti v Mariboru Sk',U^e*ežila skupina tore 1 Slovencev. s a Zahvalno nedi vse° h* u zahvalili Bo8u Dr .. °orote leta in srei .eto^ Na Slovensk danski Se. Je za P°1 zbr i finsko trga “Z..400 'i"111' kapeli . asi Pri Mari kosilu 'v PH°d hrib°m’ Pem dvorani, je v PatekaL01?0111- POP°ldn' Žuna 3 dornaca veselic; in j n0rn. Cirilom Soršak Slav; Pan^° Nevenko Staj aovj nieC'. Na dvorišču igral p,P1 .je V pozni ve l°višk anmski kvintet- kom °dBor s predsec ži Johnnyjem Kuri za; vz0rn1Znanie in pohvalo deiavn0oSti0r8anifCij° V tem jJ11 na letoviščeu vetulnSka trgatev na 5 v kcrn letovišču je zad naših f teh Prireditev Okroe arrnah in pristan Za 8K-Yelikega Tor01 vhodnablSk°Valca se zal Priprav Vrata' Našo tek /J10 za zimski pc Sedaj ruzaBno življenje dvotgjjjrij3 Pri cerkvah aašoC naslednji teden •hoški SlkuPnost razveš iz AiHZb°r Srečko Kose CJofine na prim • 0d 14. do ^ bra so gostovali v Torontu, Hamiltonu in Chicagu. Ljubezen do lepe pesmi in slovenske besede združuje fante- Vipavske doline že več kot petdeset let. Je eden stebrov primorske pevske družbe, okrašen v letih 1996-1999 z mnogimi nagradami in priznanji doma in v Evropi. 23. oktobra je Slovenska folklorna skupina Nagelj praznovala 40 let obstoja s slavnostnim večerom v dvorani Brezmadežne. Poleg mnogih prijateljev, sodelavcev in članov skupine iz prejšnjih let so bili med gosti še slovenski veleposlanik dr. Božo Cerar, častni konzul Jože Slobodnik, čč.gg. Ivan Plazar in Tone Zrnec ter avtorica jubilejne knjige Milica Trebše-Štolfa iz Kopra. V tej knjigi je vsa zgodovina Nageljna: ljubezen do narodne dediščine, tradicije, vztrajno delo, skrb za vzgojo mladega rodu v slovenski zavesti, pričevanje o štiridesetletnem delu ustanovitelja Cirila Soršaka. V zgodnjih letih slovenske skupnosti v Torontu se je Cirilovo znanje folklore ujelo z željo staršev, da ohranijo svojim otrokom vsaj skromen spomin njihove domovine. Tako je 1. 1958 pri kulturnem društvu Baraga v župniji Marije Pomagaj nastal Mladi dom in se 1. 1959 s svojim kulturnim programom preimenoval v SFS Nagelj. Skozi štirideset let je mladina SFS Nagelj z nastopi v Torontu in širni Kanadi oznanjala slovensko ime, povezovala staro in novo domovino staršev z večkratnimi obiski Slovenije. Do šest sto fantov in deklet od 4. do 25. leta starosti je v tem obdobju za krajši ali daljši čas šlo skozi Cirilovo plesno šolo. Danes je skupina Nagelj še vedno aktivna na slovenskem kulturnem prizori- šču. Disciplina in skupn ljubezen do narodnostne kulture jo ohranja mladostno in povsod priljubljeno. Ob vešči roki ustanovitelja Cirila prehaja vodstvo skupine k hčerkam Ireni, Silviji in sinu Marku. Odbor s sedanjim predsednikom Jurijem Balkov-cem in odborom staršev je ves predan uspehu in napredku skupine, ki si je v zadnjih letih uredila bogato zbirko narodnih noš iz vseh slovenskih pokrajin. Z veseljem naprej v tretje tisočletje, zlatemu jubileju naproti! Na Misijonsko nedeljo, 24. oktobra, je Klub prijateljev Doma Lipa priredil vsakoletni bazar v domu na Neilson Drive. Ob splošnem uspehu te akcije so obiskovalci imeli priliko ogledati to zgledno urejeno slovensko ustanovo in priložiti svoj dar za vzdrževanje. Zadnji teden v oktobru smo zbirali podpise in vodili ljudsko pozornost proti pornografiji, ki se kot umazana voda razliva po vseh medijih in uničuje dostojanstvo človeka, mladostne ideale v doraščajočih in otrocih. Kje so zakoni za pravo varstvo otrok? V Torontu res ni dolgočasno...! Čas pred Božičem je poln družabnih srečanj. V sobotnih večerih je vse svetlo in glasno v naših dvoranah. Vrste se banketi Radijskega kluba, društva Simon Gregorčič, Večerni zvon, Lovsko društvo, Dom Lipa. Misijonska tombola pri Mariji Pomagaj pritegne vsako leto mlado in staro k delu za naše misijonarje. Nedeljsko popoldne, 7. novembra, z molitveno uro v cerkvi, ob dobri kuhinji in številnih pisanih dobitkih v dvorani je hitro minilo. Za uspeh tombole gre zahvala KŽL in Misijonskemu krožku Marije Pomagaj. Jubileji, jubileji...! 80-let-nica dramskega društva Lilija v Clevelandu. Naštudirali so izvrstno komedijo “Na tankem ledu” in se odzvali povabilu Slovenske igralske skupine Toronto. 14. novembra so nastopili pri Brezmadežni. Mladi, v Clevelandu rojeni igralci so v lepi slovenščini podajali svoje vloge. V moderni življenjski zgodbi so pokazali, kako preračunana sebičnost podira načrte in ne prinaša zazeljenih ciljev. Ustvarili so z gledalci pravi stik -“rapport” po angleško - ži- Božični prazniki se hitro bližajo. Slovenska pisarna ima še precejšnjo zalogo slovenskih božič .nih kartic in kadilo. Kartice so vsaka po $1, kadilo (zavojček) tudi po $1. Lepa knjiga je zelo primerno božično darilo. Ena takšnih je “Luč vere za novo tisočletje”. Knjiga prikazuje drugi obisk Janeza Pavla II. v Sloveniji ter beatifikacijo Antona Martina Slomška. Krasna knjiga z mnogimi barvastimi fotografijami o celotnem poteku slovesnosti v Mariboru. Stane $20 (po pošti $23). Slovenska pisarna zelo priporoča, ako še niste naročeni na ZAVEZO, ki je glasilo bivših domobrancev v Sloveniji, da se nanjo naročite ali jo naročite za sorodnike v Sloveniji. Stane $30 letno, podporna članarina je pa $40. Naročnikom knjige “Bermanov dosje”, ki jo je napisal Aleksander Bajt, “Temna stran meseca”, več kot 30 avtorjev, in “Črna knjiga komunizma”, iz francoščine jo je prevedel Božidar Pahor, sporočamo, da so naročene in jih v kratkem času pričakujemo. Slovensko-angleški slovar (Grad, Leeming) .............. $75 ($79) Angleško-slovenski slovar (Grad, Škerlj, Vitorovič ...... 75 (79) Konec tisočletja - račun stoletja, Drago Jančar ......... 25 (28) Slovenski standardni prevod Sv. pisma .................. 50 (54) V znamenju. Osvobodilne fronte: popisuje komunistične zločine v letih 1941, 1942 in prvi polovici 1943, zaradi katerih se je začel samoobrambni odpor proti partizanom, vaške straže in pozneje domobranstvo .............. 10 (12.50) Ušli so smrti, izjave treh rešencev iz množičnega groba v Kočevskem Rogu 1945 ................. 20 (22.50) Poletje molka, Mara Cerar Hull ....................... 28 (30.50) Summer of Silence, Mara Cerar Hull ................... 15 (17.50) Mora in bolečina slovenskega naroda, Janez Rotar ........ 11 (13) Skrinjica pravljic (za otroke), Celovška Mohorjeva 15 (17.50) Pratika 2000, Celovška Mohorjeva ....................... 6 (7.50) Še 3 izvode Mohorjevih knjig za leto 2000 Koledar in tri knjige ................................ 45 (48) Rekviem za organista, Karel Wolbank - Jožef Kočar, življenjska zgodba Janeza Palčiča iz Bizovika, mučenje in smrt dijaka četrtega letnika učiteljišča in mladca dijaške Katoliške akcije ............................. 15 (17) Prekmurci in Prekmurje, bratje Sraka .................... 20 (23) V Družini št. 47 je naznanjena najnovejša knjiga “Potnikovo poročilo”, Danilo Slivnik, politični triler o koncu tranzicije in ljudeh na oblasti. Stala bo okrog $35. Pisarna jih je naročila pet (5). Če vas zanima, pokličite na 216-481-9150. Ponovno opozarjamo: Ko se nekateri starejši rojaki selijo v manjša stanovanja, ne vedo kam s svojo knjižno zbirko. Prosimo, pokličite Slovensko pisarno, ki bo poskrbela, da bodo knjige zopet prišle v roke, ki si jih še želijo. V nobenem slučaju ne vrzite slovenskih knjig v smetišče. Lep pozdrav, za Slovensko pisarno Anton Oblak vahno sodelovanje in odobravanje. Društvo Slovenski dom je v soboto, 20. novembra, zbralo prijatelje na 35. zabavnem večeru, kjer je Kulturno nagrado za leto 1999 prejel Blaž Potočnik, ravnatelj Slovenske šole pri Brezmadežni. Med gosti je bil še č.g. Danilo Sedlar iz Timminsa, sošolec kardinala Ambrožiča in prijatelja Petra Pavlina iz begunske gimnazije v Spittalu v Avstriji- Naslednji dan, nedelja, 21. novembra, so naši zvesti prekmurski rojaki pri Mariji Pomagaj slavnostno praznovali 80-letnico priključitve Prekmurja Sloveniji. Programa, ki ga je vodil Lozje Žižek, sta se udeležila tudi veleposlanik Cerar in č. konzul Slobodnik. Od rojsrtva do smrti tečejo naši dnevi... Valovi življenje, poje mladost, se vzpenja v visoko poletje, žari v polnosti zorenja, utaplja v večerne zarje in se ob času, ki ga je Stvarnik namenil, za ta svet ustavi... Iz spittalske begunske družine sta v zadnjem času odšla v nebeški dom Jože Ovčjak in Marija Juha rojena Zupančič. Pogrešali bomo dobrega prijatelja in družinskega očeta. Marija Juha pa je s svojim življenjem za dobro bližnjega in slavo božjo zaputila vzvišen zgled krščanske žene in matere. KŽL pri Brezmadežni, Dom Lipa, društvo vdov Vztrajnost, vse občestvo čuti izgubo pokojne Marije. Slovo s pogrebno sv. mašo je izzvenelo v slovesni praznik zahvale in vere, ki nas utrjuje v upanju, da je smrt le prehod, vrnitev k Bogu po izpolnjenem zemskem življenju. Anica Resnik OB DESETLETNICI DEMOSA: Njegov predsednik JOŽE PUČNIK Napake so v sistemu, Ljubljana (Delo, 27.11.1999) - Jože Pučnik, legendarni predsednik Demosa, ki se je pred desetimi leti na takrat najbrž najpomembnejši politični funkciji pojavil nenadoma, po letih zapora doma in praktično prisilnega izgona v Nemčijo, zadnja leta sociolog razvija tezo o “sociopatiji”. Po njegovih besedah je to huda motnja, ki omrtvi racionalne mehanizme. Teza o sociopatiji slovenske družbe se mu zdi prepričljiva. Meni namreč, da drugače ni mogoče razložiti dejstva, da izobraženi in inteligentni ljudje delajo serijske napake in mnoge neumnosti. Vzroki njihovih potez niso hudobija ali zloba, niti premišljena zarota ali načrtovana sabotaža države. Nič kaj tako strašnega. Pučnik je prepričan, da je nekaj narobe v sistemu. Kako bi ocenili razvoj države v preteklih desetih letih? Na prvem mestu je vsekakor treba navesti osamosvojitev Slovenije. To je bil gotovo zgodovinski dosežek in enkratna priložnost, ki nam jo je v Sloveniji uspelo izkoristiti. Na drugem mestu je vzpostavitev demokratičnega sistema, ven- dar žal le kot možnost, ker ga v podsistemih države vse do danes nismo u-resničili. Po mojem mnenju nam tudi ni uspelo doseči normalizacije gospodarstva, kjer se še vedno, ubadamo s problemi lastninjenja. Pri tem je drugi največji problem denacionalizacija, ki ne ljudeh se zaradi zavestnega zaviranja do danes ni izvršila in bo verjetno šele zdaj, pod pritiskom Evrope, dobila zagon. Do danes tudi nismo modernizirali državne uprave. Nismo izdelali nekakšnega smotrnega organogra-ma, po katerem bi se lahko zaposlovali ustrezni profili strokovnjakov. To zaposlovanje največkrat teče spontano, brez upoštevanja nujnih strokovnih kriterijev in brez smisla za varovanje proračunskega denarja. V problem uprave sodi tudi znana problematika sodstva. Navadnemu človeku je težko poiskati pravico pred sodiščem zaradi predolgega čakanja in zaradi stroškov uveljavljanja pravice pred sodišči. Nismo namreč vzpostavili učinkovite in prepričljive pomoči za socialno šibke stranke v pravnih sporih. Kljub temu je treba v pozitivnem smislu poudariti, da je bil v Sloveniji ves ta čas relativno stabilen notranjepolitični sistem, kar nam gotovo pomaga pri uveljavljanju naših, slovenskih interesov v svetu. Seveda ob tem ne moremo mimo ugotovitve, da je od ministra Rupla naprej slovenska zunanja politika relativno neuspešna, bleda in, kot se kaže vedno bolj, brez enotnega in načrtovanega koncepta. Zadnja afera s Kitajsko - če seveda gre za afero - kaže vso nerodnost ljudi na zunanjem ministrstvu. (Ur. AD: V zvezi s Kitajsko gre za besede ministra Frleca ob nedavnem obisku te države, ko je dal vtis, kot da Slovenija pristane na kitajsko oblast na Tibet.) Ali obstaja kak relativno preprost recept za popravljanje? Kriterij odgovornosti bi bilo treba jemati resno. Vendar uveljavljanje kriterija jasne in osebne odgovornosti, še posebno za osebe v javnih službah, in uporaba sposobnosti ljudi nista mogoča, če sistem ne deluje. V našem sistemu je marsikaj narobe. Naši človeški potenciali že tako ali tako ne morejo biti veliki, zato nimamo ravno zelo veliko izbire. Ampak še tega, kar imamo, ne znamo uveljaviti. Kot revež, ki razmetava z denarjem. Razmetavamo z najboljšo valuto, z umskimi in drugimi sposobnostmi ljudi. Kaj je z vašo knjigo, ki ste jo napovedali pred časom? Ne pišem nobene knjige, čeprav sem materiale pripravil. S knjigo bi se marsikomu zameril, vendar ne Današnji pogled na Demos Lojze Peterle: “Demosova vlada je dosegla mednarodno priznanje, uvedla je denar, zaustavila nekatere negativne trende in začela nekatere pozitivne trende tudi na gospodarskem področju. Morala je oditi zaradi uspehov, ne zaradi neuspeha, oditi je morala zaradi bojazni, da bo začela urejati zadeve tudi na notranji fronti, potem ko je uspešno uredila zunanjo fronto in postavila državo. Zelo sem vesel spomina na ozračje, ki je vladalo slabi dve leti. Takrat je imela vlada, torej ko je zadeve opravila in ko je odhajala, plus v državni blagajni. Imela je lepo uravnotežen izvoz z uvozom, imela je lepo rastoče devizne rezerve in ne razmerje, kakršno je danes. Menim, da Demos ni opravil vsega, kar je bilo v programu. Kakor je bil po svoje zelo uspešen, je bil po svoje tudi zelo nenavaden. To je edina koalicija, za katero vem, da se je sredi dela ustavila in rekla: smo naredili, gremo na volitve. Mi seveda nismo naredili, ampak ne bi šel v razlago tega, kako je zakaj je bilo.” Janez Janša: “Demos je v slovenski zgodovini zagotovo daleč najuspešnejša politična koalicija. V proces osamosvajanja je pritegnila tudi druge politične sile. Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je, da brez te koalicije in brez njenega programa ne bi bilo ne slovenske osamosvojitve ne slovenske demokratizacije. Če primerjamo to, kar je ta koalicija naredila v Sloveniji, in razvoj in usodo podobnih koalicij v srednji in vzhodni Evropi, lahko ugotovimo, da je praktično v vseh srednje- in vzhodnoevropskih držav do sprememb po padcu berlinskega zidu prišlo na podoben način. Nove politične sile so se povezale v neke formalne koalicije in zmagale na prvih volitvah. Tudi kasnejši razvoj je bil podoben, s to izjemo, da so danes praktično v vsej vzhodni in srednji Evropi stranke, ki so izpeljale ta demokratični preboj v času padca berlinskega zidu, ponovno na oblasti, v Sloveniji pa je glede tega precejšnja razlika. Kljub temu menim, da obstaja ena sama alternativa: samo koalicija novih demokratičnih strank, ki je Slovenijo osamosvojila, le lahko jamstvo za to, da da bo Slovenija šla v Evropo kot enakopravna partnerica. To je po mojem mnenju ključni izziv, ki je pred nami. V teh desetih letih, ne glede na to, da je šlo za izjemen zgodovinski dogodek ob nastanku koalicije Demos, te obletnice praktično nismo praznovali. Pred kratkim pa bi morali praznovati obletnico odhoda zadnjega tujega vojaka iz države, pa ni bilo skoraj nobene omembe, da se je to sploh zgodilo. Sosednje države imajo ob takšnih dnevih državni praznik. Je pa pred nami 1. december, ko se bo menda letos na veliko in pompozno praznovalo z državnim denarjem, čeprav takrat ni bilo ničesar, razen tega, da je takratna slovenska enopartijska oblast pod pritiskom nastajajoče opozicije prek takratne skupščine prepovedala tako imenovani miting resnice. Ne zanikam, da je bilo to pravilno dejanje, vendar pa je treba stvari vrednotiti po primerjavi z vsem, kar se je dogajalo, in v zgodovinskem kontekstu. Delo, 27. nov. 1999 Stranke, ki so sestavljale Demos Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena 12. maja 1988 v ljubljanski unionski dvorani, 8. decembra 1990 pa se je na občnem zboru na Vrhniki preimenovala v Slovensko kmečko zvezo-Ljudsko stranko oziroma skrajšano v Slovensko ljudsko stranko. SKZ je bila v začetku nekakšen kmečki sindikat brez izrazitih političnih ambicij. Predsednik SKZ je bil Ivan Oman, ki je bil leta 1990 tudi izvoljen za člana predsedstva Slovenije. Marjan Podobnik je vodstvo stranke prevzel leta 1992. Ivan Oman je kmalu potem zaradi neuspeha njegove pobude, da bi se s krščanskim' demokrati združili v ljudsko stranko, prestopil v SKD. Slovenski krščanski demokrati so bili ustanovljeni 10 marca 1989 v Ljubljani z imenom Slovensko krščansko socialno gibanje, za predsednika pa so izvolili Petra Kovači-ča-Peršina. Na zboru 2. novembra tega leta so se preimenovali v SKD, za predsednika stranke pa izvolili doteda- njega tajnika Lojzeta Peterleta, ki predseduje stranki vse odtlej. Na volitvah je SKD postala najmočnejša stranka znotraj Demosa in s tem tudi dobila mandatarstvo za sestavo nove slovenske vlade. Slovenska demokratična zveza je bila ustanovljena H-januarja 1989m za predsednika pa je bil izvoljen Dimitry Rupel. SDZ je bila stranka, ki se je imela za intelektual- no jedro Demosa, na volitvah pa so doživeli relativno majhen uspeh, saj so jih prehiteli krščanski demokrati in kmetje. Pred razpadom je SDZ imela precej težav. Njihov velik problem je bil nasprotje med liberalnim in nacionalnim krilom v stranki. SDZ je razpadla na Narodne demokrate in na Demokrate, Narodni demokrati, med njimi Janez Janša, se pozneje pridružijo SDSS, del Demokratov se pri' ključi LDS, del pa se preimenuje v Demokrate Slovenije> ki jih je do letos vodil Tone Peršak. Socialdemokratska zveza Slovenije je bila ustanovljena 16. februarja 1989. Prvi predsednik je postal France Toni' šič, ki je že ob stavki v Litostroju 1987 ustanovil iniciativni odbor za ustanovitev socialdemokratske stranke. SDZS je iz Tomšičevih rok novembra 1989 prevzel Jože Pučniki ki je postal tudi predsednik Demosa. Stranka se je iz zveze preimenovala v stranko (SDSS), kasneje pa v SDS, nje' no vodstvo pa je od 1993 v rokah Janeza Janše. Na letošnjem majskem kongresu v Portorožu je SDS imenoval Pučnika za častnega predsednika stranke. Zeleni Slovenije so bili ustanovljeni 11. junija 1989. ^ Demos so vstopili šele po neuspelem poskusu povezave z ZSMS. Prvi predsednik Zelenih je bil Dušan Plut, ki je bil v letih 1990-1992 tudi član slovenskega predsedstva-Zaton zelenih se je začel, ko je vseh pet njihovih poslancev marca 1993 ustanovilo novo stranko Zeleni-ekološk0 socialna stranka, ki se je naslednje leto združila z LDS-Dušan Plut se je umaknil iz politike, parlamentarno stranko brez poslancev pa je prevzel Vane Gošnik. Leta 1™ je še ta razpadla na dve stranki, ki imata enako ime ' Zeleni Slovenije - in se imata obe za naslednici leta 19° ustanovljene stranke. Delo, 27. nov. 1^ gre za to. Ne stojim pred osebno kariero, živim zadovoljno in nič mi ne manjka. Ampak o preteklih dogodkih je doslej izšlo že veliko knjig, Hribarjeva, Ruplova, Drnovškova, Janševa, slišim, da tudi Peterle nekaj pripravlja, Tomšič bo izdal knjigo ... Ali bi se vaša interpretacija dogodkov kaj razlikovala od interpretacij omenjenih? V določenih stvareh gotovo. Na takratne dogodke je vsakdo gledal iz svojega zornega kota, vendar seveda nihče nima čisto prav. Morda bo kdo hotel uporabiti materiale, ki sem jih zbral. Morda kak zgodovinar, ki bo kdaj hotel razčistiti pojme. Ste še aktivni v politiki? Zelo aktiven sem še v vrhu stranke (SDS, op. ur. AD), čeprav nimam nobene formalne funkcije. No, v stranki sem sicer nekakšen rekvizit preteklosti, čast"1 predsednik /smeh/. Dost°P imam do najožjega ^ vodstvva stranke in P. vseh pomembnih dogo^ 1 sem soudeležen. Ali današnji mlajši p01 ^ ki upoštevajo vaše polih izkušnje in modrost, ki J ponavadi prinesejo leto? Da. Večkrat se mi z ’ da bolj kot si zaslužim- Dejan PušeAlaK : BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE* priporočajtenašo^ V Škofjeloški pasijon tudi v letu 2000 Na željo javnosti in igralcev bo aprila pet uprizoritev pasijona - Privabiti želijo tujce Škofja Loka (Delo, 25.11.1999) - Po letošnjih sedmih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona so se organizatorji na pobudo javnosti in željo igralcev odločili, da bodo najsta-rejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku uprizorili v postnem in velikonočnem času leta 2000. Šeststo nastopajočih bo odigralo pet predstav, uprizoritve pa bodo, kot smo izvedeli na tiskovni konferenci organizacijskega odbora, izboljšane. Zaradi denarne in časovne stiske je na predstavah ostalo marsikaj nedokončanega. Problemi s tehnično opremo, ostumi, sceno, masko in veliko improvizacije so le del ti-stega, kar bodo dodelali do prve predstave (8. aprila) pod strokovnim vodstvom. Kot je povedal vodja organizacije Tolar, bodo za gledalce namestili okoli 3000 sedežev, mdprodaja vstopnic bo potekala prek Kompasovih poslo-valnic in turističnih društev, cena za stojišča bo 1500, za sedeže pa 2700 tolarjev (us. $7.75 oz. $14, op. ur. AD), je P°jasnil finančni vodja Klemen Štibelj. Lani si je predstave ogledalo 40.000 obiskovalcev, kar °dstotkov je bilo domačinov. Letošnja ciljna publika so P° besedah vodje promocije Tine Oblak v glavnem tujci (Zat0 so izdali zloženke v tujih jezikih) in prebivalci dru-s'*1 Predelov Slovenije. Program bodo popestrili s kulturni-1 dogodki - med drugimi bo v cerkvi donel Gregorjanski 0^al pod vodstvom Toneta Potočnika. Za vnovično uprizoritev smo se odločili tudi zato, da Pusijon dodelamo, in potem lahko na uprizoritev čaka več et’ je povedal režiser Marjan Kokalj. Razočaran pa je . • m*nistrstvom za kulturo in skladom za ljubiteljske dejavnosti, ki tudi za ponovne uprizoritve ne bosta primakni-a niti tolarja. Maja Roš Raje nikomur kot Radiu Ognjišče? Najbolj poslušani radio v je°Veniji Radio Ognjišče ... spet v težavah, saj mu ^ed kratkim niso dodelili frekvence za oddajanje Da vInar'b0rskem območju, v, čeprav je Radio Ognji-p C vl°žil prošnjo z vsemi s rebnimi soglasji in tudi gg^^lasjem lastnika zemlji-> kot predvideva zakon. na fdi° Ognjišče je vložil Slo JaVni razPis Republike stiuVen^e za dodelitev pro-pr . racbodifuznih kanalov vlr,Sn ° s Pet'rni popolnimi r^ami. šlo je za oddajni-točke na Trdinovem Mar’> 8ori» Kalvariji- Lož °r’ Pečarovcih in v sko^03 ^x^n' 8orl- Radij-diu Z°Vo|jenje ni bilo Ra-n0b 8njlšču dodeljeno za en° od omenjenih točk. Publike ?, radiodifuzij° Re' Slovenije, ki je vla- p°greb 5316 I Glevela Tel. derni pogrebni zave ^nbu‘anca na razpela; Podnevi in ponoči. CENE NIZKE Po VAŠI ŽELJI! dna ustanova in se rad pohvali, da je samostojen, je trdil, da se Radio Ognjišče že dobro sliši v Mariboru, in sicer naj bi Mariborčani Radio Ognjišče sprejemali prek oddajnika na Boču, a to ne drži. V zameno je svet RS za radiodifuzijo dodelil frekvence nekemu zasebnemu radiu, ki ga do sedaj ni bilo na mariborskem območju. Pri Radiu Ognjišče so prepričani, da gre za preprosto in žalostno dejstvo, da si slovenska vlada ne želi medijske pluralnosti v Sloveniji, saj je znano, da gre pri Radiu Ognjišču za katoliško radijsko postajo, ki je najbolj poslušana v Sloveniji. Grozljivo pa je tudi to, da so župljani v Starem trgu pri Ložu sami zbrali denar za oddajnik, ga tudi postavili, da bi lahko slišali Radio Ognjišče, a vlada prek sveta za radiofuzijo ni dovolila oddajati prek tega oddajnika nikomur, po znanem načelu: Raje nobenemu kot pa Radiu Ognjišče. Še tako omejenemu človeku je jasno, da je Radio Ognjišče s svojimi tristo tisoč poslušalci marsikomu v Sloveniji trn v peti in to tudi zato, ker ne predvaja samo puhle glasbe, ki jo sicer oddaja večina slovenskih zasebnih radijskih postaj. Radio Ognjišče ima namreč v svojih programih tudi informativne programe, poročila in druge oddaje v živo, s katerimi skuša na Slovenskem zapolniti medijsko vrzel, ki v Sloveniji gotovo obstaja, saj država ne premore niti enega samega dnevnika, ki bi bil v rokah opozicijskih strank ali ljudi, “ki mislijo drugače”. Tudi zaradi vsega naštetega je vsakomur jasno, da gre pri omejevanju slišnosti Radia Ognjišče za politično odločitev in ne za strokovno, kot so skušali nekateri to utemeljevati. Direktor programov na Radiu Ognjišče g. Franci Trstenjak je pred časom dejal, da ni nobenega dvoma, da je Radio Ognjišče diskriminiran, in to samo zato, ker je v cerkveni lasti, saj je znano, da ga je ustanovilo koprsko Ognjišče in delavni msgr. France Bole, ki se je takoj po osamosvojitvi Slovenije zavedel, da morajo kristjani na Slovenskem imeti tudi radijsko postajo, če hočejo biti aktivno prisotni v javnem in družbenem življenju- Če k temu dodamo še znano dejstvo, da imata mesečnik Ognjišče in Radio Ognjišče stalne težave z oglaševanjem, ker nekateri nočejo oglaševati pri njih samo zato, ker gre za katoliške medije, je slika še bolj popolna. jUp NOVI GLAS, Trst/Gorica, 18.11.1999 OB 30. OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT IN STRIC MILAN ZRIM Svojo plemenito dušo je izdihnil 5. decembra 1969 Preteklo trideset let je že, ko hladna zemlja krije Te. Zelo vsi smo Te ljubili, in prezgodaj izgubili. Oh, grenko je spoznanje to, da Te med nami več ne bo; čeprav v hladnem grobu spil, v srcih naših še živiš. MARIJA -mati; ERNEST -oče dve sestri in brat, z družinami 6 nečakov, 1 nečakinja V starem kraju žalujejo za njim številni sorodniki. Cleveland, Ohio, 9. decembra 1999. Janez Drnovšek se srečal s predstavniki Nove revije Ljubljana, 2. dec. (STA) - “Mnenja o posameznih vprašanjih so različna, vendar smo jih izrazili na bolj umirjen način, kot pa je to običajna praksa v slovenskem političnem prostoru,” je o nocojšnjem pogovoru s predstavniki Nove revije v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti dejal predsednik vlade Janez Drnovšek. Srečanje je kot zelo pozitivno ocenil tudi gostitelj, predsednik SAZU France Bernik, ker so se končno začeli pogovori med vlado in kritično javnostjo, intelektualci Nove revije. Doslej je po mnenju Bernika pri nas vladalo stanje prekinjene komunikacije; brez dialoga pa ni resnične demokracije. Nocojšnje srečanje ima Bernik za velik dogodek, ki bo premaknil stvari v pravo smer. Sogovorniki so sicer izrazili nekaj mnenj o volilnem sistemu, toda to ni bila prevladujoča tema in glede tega ne bi mogel potegniti kakšnih posebnih zaključkov, je povedal Drnovšek. Po premierovih besedah so se v pogovoru posvetili več pomembnim temam, in sicer od gospodarskih do mednarodnega položaja Slovenije, nenazadnje pa tudi vprašanjem, ki zadnje čase razburja javnost, namreč odnos med državo in Cerkvijo ter odnos preteklosti in sedanjosti. Kar zadeva sporazuma s Svetim sedežem, je Drnovšek pojasnil, da so pogajanja še odprta. Menil je tudi, da je bilo doslej o tej temi povedanega veliko pretiranega. Predvsem po njegovem mnenju ni res, da bi ta sporazum uvajal verouk v šole ali kaj podobnega. Dodal je, da sporazum ne uvaja ničesar, česar ne bi bilo že sedaj v našem pravnem sistemu. “Tisto, kar skušamo narediti, je, da se stvari takoj jasno napišejo, tudi dodatno pojasnijo, da takšne ali drugačne interpretacije ne bodo več možne,” je dejal Drnovšek. Jože Pučnik iz kroga Nove revije je poudaril, da je bil poglavitni namen srečanja predstaviti predsedniku vlade določene težave, ki jih tarejo, ter mu zastaviti vprašanje, ali vidi možnosti za njihovo reševanje. Pričakovali so, da bodo pri tem ali onem vprašanju dobili odgovor - češ tega se bom pa lotil in poskusil uresničiti. Odgovora na vprašanje, kaj z volilnim sistemom, niso dobili, prav tako niso dobili nobenega določenega odgovora na omenjena odločilna vprašanja, kljub temu pa bo po mnenju Pučnika nocojšnje srečanje prispevalo k reševanju težav. Pomembno je, ker se sploh začenjajo pogovarjati, vendar pa bi morali, tako Pučnik, takšno obliko pogovarjanja bolj dodelati, kajti na eni strani je bil predsednik vlade, na drugi pa veliko ljudi, ki bi želeli kaj povedati. To pa je po njegovem nepopolna formula, kljub temu pa je Pučnik ocenil, da bi takšni pogovori lahko prispevali k boljšemu razumevanju stališč. Anton Stres je po pogovoru s predsednikom vlade dejal, da je dobil obljubo, da se bodo še naprej pogajali in da je treba te stvari rešiti. Osebno je izhajal iz tega, da je za vsako družbo dobro, če je čim manj konfliktov. Konflikti med državo in Cerkvijo izhajajo iz časov, ko je bila Cerkev obravnavana kot notranji sovražnik številka ena, je pojasnil. Včasih se pojavlja občutek, da je nekaterim veliko do tega, da konflikti ostajajo, ker lahko potem iz tega delajo politiko, je dejal Stres. Po njegovem mnenju si predsednik vlade resnično prizadeva, da bi te stvari začeli reševati. Reševanje je sicer počasno, a so, kot je pojasil, “v zadnjem času prišli tako daleč, da bi lahko prišli do usre-znega sporazuma”. Ta je po njegovih besedah zelo minimalen, še posebej, če ga primerjamo s sporazumi, ki so jih sklenile druge države - tudi če so bili sporazumi, so bili neprimeron obširnejši. “Namenoma smo se v tem sporazumu omejili na tisto, kar je najbolj nesporno, ker vemo, da marsikomu ta sporazum ni všeč,” je dejal. “Vsi pravni strokovnjaki, ki se res na te stvari razumejo, zagotavljajo, da v njem v bistvu ni nič protiustavnega. Če bo volja tudi na vladni strani -mislim, da bo, na cerkveni je - bomo stvari lahko tu pa tam dorekli ali kako drugače dopolnili, tako da ne bi smelo biti dejansko nobene spornosti,” je še dodal Stres. BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between fhardon & E. 222nd Sl. — Euclid, Ohio Misijonska srečanja in pomenki 1308. Samo dva tedna nas ločita še do težko pričakovanega jubileja 2000, Jezusovega rojstva. Ves svet že težko pričakuje to posebno, enkratno doživetje. Mnogi se že tri leta pripravljamo na ta edinstveni dogodek, A kdor se ni, še je čas, da se pripravi. Jezus čaka. Čaka, da mu odpremo srce in mu pripravimo prostor za dostojanstven vstop. In če bomo to doživeli, bomo z vsem srcem zavriskali: Jezus živi, Jezus v mojem srcu zdaj živi, Bog daj! Misijonar Vladimir Kos S.J. nam je poslal prijetno razmišljanje “MZA in leto 2000”, ki ga objavljam v naslednjih vrsticah: Jesen na tokijskih ulicah. V kolikor ni še vse zazidano, kakor da bi se človek zbal živega zelenja, rumenijo platane, japonske ciprese pa z zelenim nasmeškom čakajo na zimo. Srečam znanca, obloženega s paketi. Čudim se. Božič je še daleč. Ne Božič, ampak poročni jubilej praznujeta z ženo. “Razen tega se drugo leto začne novo stoletje,” pomenljivo doda. “Hm!" začnem jaz svoj komentar, “kdaj mislite, se je začelo prvo stoletje?” Začuden nad mojim nenadnim vprašanjem, odgovori samozavestno: “Z letom nič, odnosno ena. ” “In kdaj se je končalo?” V zadregi se zazre v pločnik, zmeraj bolj rjav od padlih listov. “Z letom 100, bi rekel." “Točno, prijatelj! Torej se z letom 2000 konča 20. stoletje, enaindvajseto pa začne s 1. januarjem 2001. A Vajin poročni jubilej je v vsaki časovni dobi vreden priznanja in praznovanja. Čestitam!” Nekje je zajokala sirena ambulance, a ne za naju. Potem naju je jesen pospremila, vsakogar v drugačno smer. Leto 2000, konec 20. stoletja za celih 365 dni. Na Silvestrovo 2000 pa bomo zmožni zaplesati v 21. stoletje. Tudi kot polnokrvni člani MZA. Kot takšni smo namreč živeli 20. stoletje - kolikor nam ga je bilo dano - polnokrvno; se pravi, združeni z Nebeškim Misijonarjem, smo čisto gotovo z Njim oblikovali 20. stoletje. “Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji... Naredite vse narode za moje učence... Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” Te besede od mrtvih Vstalega veljajo še danes. In jutri. In 31 decembra 2000. Koliko zgodovine, politike, predelov zemlje in gospodarskih pasov se skriva v Jezusovih besedah “vse narode” in “za moje učence”! In vendar smo po milosti božji lahko v tem minevajočem 20. stoletju delovali za širjenje in utrditev božjega kraljestva na svetu. Gospod je blagoslovil naše iskrene napore, čeprav tako slabotne v primeri s silnimi misijonskimi predeli in problemi. Kako vemo, da nam je Gospod naše uboge napore blagoslovil z uspehom morda 100% nevidnim? “Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo,” razlaga sam Gospod misijonskih polj. “Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja naprej, bilko, nato klas in končno žito v klasu.” (Mk 4: 26-28) Takšen je zakon Božjega kraljestva in ne leto 2000, ne leto 2001 ga ne moreta razveljaviti. In naš Gospod zatrjuje, da seme Božjega kraljestva “klije in raste”; kako dolgo traja ta proces, ne pove; le to z gotovostjo razodene, da na tem svetu Božje kraljestvo klije in raste. Svetemu Pavlu je jasno, da moramo ljudje “saditi” in “zalivati”, in vendar “ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak Tisti, ki daje rast, BOG." Božje kraljestvo je namreč nadnaravno, z metropolo v Nebesih samega troedinega Boga. Toda naše sodelovalno zalivanje in sodelovalno zasajanje sta potrebna in dragocena: “Vsak bo prejel svoje plačilo po svojem naporu.” (Besede jv. Pavla so vzete iz prvega pisma Korinčanom: 3. pogi, 7. in 8. vrstica). In v 9. vrstici sv. Pavel sebe in sotrudnike imenuje “božje sodelavce” - ali si moremo želeti bolj častnega naslova za delo v MZA? Če vse doslej povedano drži, potem nas tako odhajajoče 20. stoletje kot prihajajoče enaindvajseto ne moreta navdajati z žalostjo, še manj pa z malodušnostjo. Zavedamo se, kako je celotno 20. stoletje posejano s kostmi in lobanjami umorjenih množic - in človek, ki ne sodeluje z Božjo milostjo, bo zmožen podobnega (ali morda še večjega) klanja tudi v 21. stoletju. A to je le en del celotne slike na ekranu našega planeta. Drugi del zavzema Božje kraljestvo, ki ga ne moremo otipati, ker je v svojem bistvu nesnovno in ga zato ne morejo uničiti ne mučenja, ne preganjanja, ne smrt. Kljub vsemu zlu človeških src in hudobnih duhov “klije in raste”. Se tako majhen napor, ki smo ga vložili in ga še bomo vlagali v MZA, prispeva h klitju in rasti. Noben napor ni bil doslej izgubljen in noben ne bo v 21. stoletju! Sveti Pavel ima sebe in sodelavce na “božji njivi” in “božji zgradbi" (Kor 3:9). Kdor vsaj malce pozna, kaj vse zahteva umno kmetijstvo ali pa pravilna (po možnosti tudi estetsko pravilna) gradnja, se ne čudi množici različnih del, ki jih misijonsko sodelovanje zahteva. Piknik, razgovor na telefonu, skrita molitev, zbiranje znamk, “vdovin” dar na dnu pisma... in št to in ono v skladu z iznajdljivostjo sodelavcev MZA ... vse te stvari se zdijo nepomembne v miselnosti čisto posvetnih ljudi, a v božjih očeh neposredno zadevajo agronomijo in arhitekturo BOŽJEGA KRALJESTVA. Ponekod je navada, da pozdravijo Novo leto tako, da izpijejo kozarec šampanjca in potem treščijo kozarec na tla -od česar si po tej poganski navadi obetajo kar se da dobro Novo leto. Ce koga izmed nas ta stara navada potegne - recimo: občestveno - za seboj, naj trešči (pa ne preveč dragoceni kozarec) od veselja na tla. Preteklo leto ni bilo zaman in naslednje, zadnje dvajsetega stoletja, tudi ne bo - ker smo bili od Gospoda najeti, da MU - na kakršenkoli način! -pomagamo pri gradnji. Pri gradnji Njegovega kraljestva. Se pravi, pri gradnji sreče za človeštvo. - Se nekdo se bo z nami veselil: preč. g. Karel Wolbang, naš dragi oče Jože Cukale in mis. Andrej Majcen, o katerih upamo, da so čisto blizu Gospodu. Vladimir Kos, SJ. s prisrčnimi pozxdravi. ♦ Darovali so za misijonarje: NN. $50; Rev. Jože Vogrin in Rev. Karel Pečovnik $500; NN. za mis. Tomaža Mavriča v kan. $100; NN. za mis. Lojzeta Letonjo $450 in za mis. Tomaža Mavriča $450, isti še za mis. Stanka Rozmana $500. Ga. Anica Tushar $1865 za vse slovenske misionarje. Spisek darovalcev in zahvala sledita: “Misijonska nedelja na Gilbertu v Minnesoti je prinesla sledeče darove: $500: Fr. Stanko Dolšina; $300: družina Frances Kovatovich, v spomin na pok. očeta Tony; $250: Fr. John Šuštaršič; $140: Rezka in Andrej Pucko; po $100: Jože in Silva Dolenc, Maria in Stanley Ferkul, Lee Schutte, John in Anica Tushar; $50: Fr. Jože Gole (Milwaukee, Wis.); po $30: Mary Bajda, Julka in France Samsa; $25: Katherine Trampusch; po $20: Vida in Fred La-nari, Martina in Bernie Michals, Ivanka Sešek, Milka Škerjanec, Mary Paternost, Cilka Zupančič; po $10: Rose Kobe, Ivan in Marija Vuk. SKUPAJ: $1,865.00. VSEM in vsakemu posebej se iskreno lepo zahvaljujem za dar našim slovenskim misijonarjem, za vašo ljubezen, in za toliko let zvestega sodelovanja. Naj ljubi Bog vsakemu posebej poplača tam, kjer vsak najbolj potrebuje. Ostanimo pa povezani v molitvi, da bo blagoslov vseh mnogih žrtev naših misijonarjev rojeval še nadalje bogate uspehe. Anica Tushar” V imenu vseh, ki bodo darov deležni, prisrčna zahvala, in naj Gospod pomnoži. V adventu smo, zato v adventnem razpoloženju srčno vse pozdravljam! Sonja Ferjan 79 Lunness Rd., Toronto ON M8W 4M7 Canada Tel.: (416) 255-2519 fafuarvj TO m tr^a-^a ar 1988 in 1989 ter delali P" podiranju berlinskega ^ pri nas, z zanimanjem P3 tudi s skrbjo spremlja dogajanje. Ali o rečeh politike dl* ! pn- kutirate tudi z obema r dobnikoma, vodila'n,J predstavnikoma ljudsl1*! stranke? Ne, ne debatiramo, l.e jemoma se zgodi, da g°v^ rimo tudi o politiki. Sof^ vez£i ifd1 medijev, pri zajtrku dam Delo, ob nriložn®^ stvo me tu nič ne Politiko spremljam P' & priloz spremljam opoldanska poročila in, če imam ^ večerih čas, gledam dnevnik. In seveda se politiki pogovarjam s P®! telji, kadar se srečamo- Leta 1988 ste ustan9’' Ijali Kmečko zvezo in (T zneje stranko, poZtl J SLS - je bilo to tedaj ‘V gano, bi bilo treba s*orl.{ kaj drugače? Ste morda ^ tedaj slutili, da bosta , ^ polju, kjer bi morala ena, zdaj dve stranki? Leta 1988 smo na^’ kar je bilo mogoče, ^ 1990 in 1991 pa bi z ^ j našnjega vidika morda ^ ral potegniti kakšno P° drugače. Sicer pa sta stranki takrat bili zat0’s[ali-sta preprosto dve na ^ Bil pa sem prepriča0’ o priti skupaj-a želja je bila ^ eno stranko, a bilo mogoče- • ’ dob'0 0 bili dokaj > li. Kmečka 1988, SKD let°/fi. To je bilo tudi/ 5li 1 1989 smo ta^ bil tve. Zatem I i bi začeli z z . _ če ne takra - ^ a volitvah 1^/ pi različnih razlog0 ■ Seveda pa sr*\jciji ili skupaj v kc j