Izhaja vsak četrtek, ('ena mu je 9 K na leto. (Za Nemčijo i K, ia Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne številke ae prodajajo ■■	po 10 vinarjev. ————,
S prilogami:
Naš kmečki dom, Društvenlk, 1
Spiai in dopiBi se pošiljajo : Uredništva ,,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulic«. NaroSnina, reklamacijo in In* Boratl pat UpravnIStvu ,,1'cmoijnba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica,—
Štev. 27.
V Ljubljani, dne 6. julija 1911.
Leto XXIV.
Našim mladeničem!
do se ne spominja z največjim veseljem vseslovenskega mladeniškega shoda pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je dne 4. in 5. julija 1904 v proslavo jubileja Brezmadežne zbral nad 8000 mla-deničev iz vseli slovenskih pokrajin ? S kolikim navdušenjem se jc obhajal! Ostal je nepozaben vsem udeležencem. In sadove je rodil prekrasne.
Mladeniška organizacija se je razširila po vseh slovenskih pokrajinah. Silno so se pomnožile Marijine družbe. Izobraževalnih društev bomo šteli skoraj že 500, in njih večina že ima svoje mladeniške odseke, mla-deniške zveze. Iz njih so izrasli telovadni odseki „Orli", ki jih je po vseh slovenskih deželah že nad 140 z več kot -luOO člani. Krasno je naraslo število katoliško mislečih visokošolcev, naših bodočih narodnih voditeljev.
Živahno življenje vlada po naši lepi domovini. Mati Slov enija zre z največjim upom na te mriogobrojne mlade čete, ki se združujejo vsepovsod, da sebe in narod prešinejo z rešilno ljubeznijo do vere in do domovine.
Naš napredek priznavajo in čutijo Nemci in Lahi, se ga veselijo in ga vpoštevajo bratje Hrvatje, Čehi in Poljaki.
Pa delo naše še ni končano. Naša četa še ni dovolj velika, da stre za vedno moč sovražnikov vere in narodnosti naše. Pomnožiti moramo naše čete, prešiniti jih z neomahljivo zvestobo in z neminljivo ljubeznijo do dela.
Slovenci in Hrvatje moramo kot bratje delati za skupno veliko bodočnost pod žezlom habsburškim. Najčistejši smo stražniki mogočne Avstrije na jugu in kot toki hočemo še boli združiti svoje sile. Za hrvaško slo-
vensko bratstvo manifestiraj v slavnostnih dneh slovenska hrvaška mladina, v teh dneh naj si hrvaško slovenska mladina sveto obljubi, da bo vse njeno delo posvečeno skupnim ciljem hrvaškega slovenskega naroda. Zato si morajo mladeniči slovenski in hrvaški v roke seči ia skleniti nerazrušno zvezo v brambo svojih najdražjih svetinj.
Letošnji katoliški shod hrvaške slovenske mladine dne 24., 25., 26. in 27. avgusta v Ljubljani hoče manifestirati za te skupne naše svetinje in ideale. Kaj tako krasnega kot bo ta shod, še Slovenija ni videla.
Mladeniči! To bo letos vaš najlepši praznik. Spodobi se, da bo na njem zastopana sleherna slovenska župnija.
Pridite mladeniči iz cele Kranjske, prvoboritcljice katoliško slovenske misli. Prihitite tovariši iz zelene Štajerske, ki ste vzbudili naše mladeniško gibanje in ste še vedno vzorno delavni! Na gotovo svidenje junaki iz Koroške, ki bijete orjaški boj z neizprosnim sovražnikom ! Podajte nam roke ob sestanku ognjeviti tovariši iz Goriške, Trsta in Istre, ki kljubujete uspešno silnemu sovražniku na jugu! Pridite v našo sredo mladeniči iz beneške in ogrske Slovenije in iz tujine.
Izredno sc veselimo vas, hrvaški mladeniči, ki boste došli iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, iz Dalmacije in Istre. Ob tem velikem sestanku si bomo prisegli trajno prijateljstvo in bojno zvestobo v velikem boju za vero in domovino.
Tu bo združena naša kmečka in delavska, naša meščanska in vseučiliška mladina. Tu ne bo razlike med bogatimi in revnimi, med učenimi in neučenimi.
n

i-t
X i. •.. 3tSiS£:.-• -£Š	" ■ -"'	—
—.-m ■-	:r.,rrnir.- :ra&* ssrr
, - -T.'. y.iessr:^cuaix3	smj
•.r ^iicinan «'	'•* 4<t Burr,-i-
tr.-.i;r v.u^n.	i«-/- mr ..utr » ^ac
rriis tani; - -
- -	" "*•» •-■»Mmir*..
...	x -t < e s aa:c
}P 1 ?"*} 3
jaat^: 17	Marin. BLaiaiini^
—	3. ^it.-vu.' v*-.' .i« iitrt«". :.-.«ar.«*..
" o "L m ezl .. - .
Z? T/ li. S^Hc
IZJAVA VODITELJA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE O NOVEM POLOŽAJU.
Dr. Šusteršič se je izjavil sledeče: Položaj po izprcniembi ministrskega predsednika je približno tak-le: Nasproti novi vladi zavzemamo popolnoma nepristransko stališče. Baronu llaiitsehu iz prejšnjih časov sem precej zaupamo. Našo stališče nasproti novemu ministrskemu predsedniku nam jiodo predvsem narekovala njegova bodoča dejanja. Kakšne obvezne izjave pa še ne morem podati, ker še ne vem bistva poslanstva Gautsclievcga in moram H- počakati, da sc sestavi naša Zveza, ki je poklicana, da zavzame stališče nasproti novemu položaju. Jako skeptično (dvomno) sodim o poizkusu, da se sestavi koalicijska vlada. Ne verujem. da opuste kuščanski socialci politiko jiroste roke. Med Čehi bodo odločevali češki agrarei, ki imajo malodane že polovico vseh čeških meščanskih poslanskih mest. Ker jo razpala dosedanja. delovna večina, bo prva naloga novega ministrskega predsednika, da si us vari delovno večino; težkoče so jako velike, ker le številno velika večina more rešiti velika vprašanja v zbornici, kakor so brambna, finančna reforma in druge. Tako naš načelnik o položaju.
SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA.
foroča se, da so sedaj, zavoljo raznih stvarnih ovir, državni zbor še ne moro sklicati na 11. julija, kakor se je prej splošno domnevalo, a da so zato skliče bržkone 17. ali pa 18. julija. Sedaj se še ne ve, ali se bo zbornica le konstituirala (sestavila) ali pa bo tudi že rešila kako vladno predlogo. Baron Gaulsch se misli predstaviti novi zbornici z obširnim vladnim programom (načrtom) in sc misli o tem njegovem piogramatičnem govoru olvoriti debata razprava).
Preteklo soboto se je vršil na Dunaju min. svet pod predsedstvom novega ministrskega predsednika Gautscha in se posvetoval, kdaj naj sc skliče državni zbor. Posvetoval sc je tudi o položaju iu določil program (načrt) za poletno zasedanje zbornice. Splošno se sodi, da v poletnem zasedanju zbornica res lo konstituira (sestavi), reši nujne zadeve 0 uimah in nezgodah, izvoli razno odseke in delegacije. Torej gotovega še n'r. sama ugibanja še za enkrat!
ARABSKA VSTAJA ŠE NI KONČANA.
Poroča se, da so imeli turški oddelki sredi maja spopad z vstaši pri Kon-iiuli. Turki so bili premagani. Imeli so izgubo 150 mrtvili, vstaši pa 250.
ALBANSKA VSTAJA ŠE TRAJA.
Kljub sultanovemu obisku po polnjeni Albaniji in Makedoniij in velikodušnemu splošnemu pomilostenju divjajo boji v Albaniji naprej. Na kresni Predvečer so napadli albanski vstaši jursko taborišče Broja in niso prej od-dokler niso Turki začeli pokati s kanoni. Ponoči istega so napadli vstaši
tudi prednjo stražo turškega taborišča pri Hapsi. Tudi turške čete že več dni napadajo vslašo, a ti jih vedno pošteno naklestijo. Načelnik začasne albanske vlade je pisal iz Podgorice italijanskemu časopisju, da jc pripravljenih do 00.000 Albancev, da nadaljujejo boj proti Turkom, ki tako grozovito postopajo v Albaniji, da bi svet kar strmel, če bi za to vedel.
Turčija svojih obljub, ki jih jo dala velesilam, da ne bo napadala katoliških Malisorov, po svoji stari navadi ne drži. Poroča se od 23. junija, da so storili Turki vse, da si osvojc vse važnejše postojanke. Osem dni da nastopajo turške čete proti Malisorom, ki so se sicer umaknili, a od minulega petka dalje napravljali Turkom krepke ovire, osvojili si nc-kaj važnejših krajev, pregnali Turke in jih krepko pobili z njih postojank. Vstaši so vzeli Turkom mnogo pušk in streliva, provianta (živeža) in tovorov. Teh bojev so se udeležili tudi Črnogorci in drugi albanski soro-clovi. Malisori so zlasti veseli tolikega plena pušk. Vjetnike so Malisori zopet izpustili, ko so jim odvzeli orožje. Sploh ravnajo vstaši z vjetniki jako lepo, nasprotno pa Turki z vstaškimi vjetniki silno grdo in nečloveško. Albanski vstaši so izjavili v neki spomenici na bolgarski narodni sabor (sobranje, državni zbor), da so Turki s svojim postopanjem sami povzročili vstajo.
" Turki so na velikem bobnu razbob-nali v svet pomiloščenje Albancev, a turški poveljnik s svojimi četami še vedno enako kruto požiga Albancem cerkve in vasi, turški vojaki onečaščajo Albancem žene in hčere, morijo može in deco. A vse to nič ne gane Evrope, ker se ne gre za j ude, temuč le zgolj za ubog zatiran albanski narod in kristjane, ki se tako krepko in hrabro bori za »zlato svobodo in križ častni«, preliva svojo srčno kri za pravico in obstanek.

a n
n_____
nfnnnaacangaaaapaa
i Id
Krmar MiliovlC.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
Z veslanjem niso mogli ravno veliko prihiteli, zakaj vkljub vsem močem so se pomaknili težki čolni vsako uro le za tri milje naprej. Milanovič je torej priplul do kapitanovega čolna in mu predlagal, naj nehajo veslati in naj rajši čakajo ugodnega vetra. Kapitan je bil zadovoljen s tem načrtom. Solnce je vroče sijalo na stekleno morsko površino, a čolne so varovala pred vročino jadra. Neprestano so zrli vsi polni skrbi in negotovega pričakovanja tjakaj daleč po vodi, da bi zapazili kje v (la-. ljavi belo jadro, ki bi jim naznanjalo in prineslo rešitev.
V	Milanovičevem čolnu sta sedela oba pomorščaka spredaj in so tihoma zabavala. Igralec se je naslanjal na jambor in zrl nepremično okoli sobe, pa vendar tako mirno in tiho, da se je zdelo, da je bila strašna novost in opasni položaj hujši, kakor da bi mogel vse to doumeti njegov razum. Generalovo obličje je bilo mirno, skoroda upapol-no. Vdova je upirala oči v čolnova tla in zdajpazdaj premikala preplašene ustnice.
V	drugih čolnih so potniki govorili m se klicali ter si dajali poguma, toda njihovi glasovi so bili prisiljeni, nenaravni, nekam čudni in nejasni; lo so bolj so razodevali čuvstvo osamelo-sti sredi brezmejnih voda.
Nekaj časa je tudi Zdravko molčal, kakor bi imel iste občutke kot vsi drugi; kmalu pa je postal nemiren, se prijel materi za obleko in jo šepetajo vpra^ šal, ali se bo ladja povrnila in jih zopet vzela na svoj krov.
»Druga ladja bo prišla, če je božja volja, in nas sprejela v svoje varstvo^ moje dete!« je odgovorila mati.
»Kje pa je naša ladja, mama?«
Milanovič je čul vprašanje in mu takoj odgovoril ljubeznivo in veselo:
»Dobro poglej okoli sebe, malček moj, pa boš zagledal tam daleč daleč, kjer se nebo dotika morja, neko prav majhno belo liso vstajati iz morja; vidiš, to bo ona ladja, ki nas bo povedla domov.«
»Povejte mi, gospod Milanovič,« je zdaj slabotno vprašal igralec, »ali se na J>o čoln takoj napolnil z vodo in se po-topil, kakor hitro bo potegnil veter?«
»Ne, če bom mogel spremeniti smer. Jaz si celo želim vetra, ker 1» tako smemo upati na rešitev.«
»Pa vendar se moramo zahvaliti tej tišini,« je pripomnil general, »da smo mogli potapljajočo se ladjo tako varno zapustiti.«
»Vse sem izgubil, kar som imel: ves denar, svojo dragoceno opravo in vse, kar mi je bilo najdražje,« je bridko vzdihoval igralec Albin.
»Ali, moj Bog!« je stokala gospa Završnikova, »tudi jaz sem izgubila mnogo, česar mi no more nadomestiti denar; toda vse rada darujem — prav vse —, samo da morem ohraniti ta svoj edini zaklad;« pri teh besedah se je krčevito oprijela svojega otroka in grenke solze so ji pritekle po licu.
»Nikar ne godrnjajmo, gospod Albin,« je mirno opozoril general; »kot možje'hočemo prenesti vse, kar nas zadene. Bog še vedno živi in nas gotov® no bo zapustil.«
»To so bile dobre besede, gospod prav takp, kakor jih zdaj najbolj potrebujemo,« je pripomnil mornar Zamjan. »Da, Bog drži svojo roko nad onimi, ki so na morju. Sam som to izkusil, vo-liko nevarnejše je bilo takrat, kot je danes. Osominštiridcset ur som plul na deski, katere som se na vso moč oprijel, in še danes sem živ in lahko sam pripovedujem to svojo zgodbo. Nič nam
31
ni v škodo, Bog vse prav obrne,« jc končal pomembno.
Čolni so se razšli v precejšno od-daljo, vendar se je še čulo od enega do drugega. Tako dober prevodnik za glas jc gladka morska površina.
Milanovičeva ura jc kazala eno, ko so je vse obzorje stemnilo, zavilo v senco. Obenem pa je zadonel glas iz kapitanovega čolna:
»Slednjič imamo vendar veter!«^
Imel je prav; potegnil je veter, in čeravno bolj slabo, jc vendar napolnil jadra in pognal čolne v hiter tek. Nov pogum jo zasijal v vseh srcih. Vsi so hrepeneče zrli v daljavo, da l)i ugledali toli zaželjeno ladjo. Par belili oblakov jc vstalo na obzorju, ki so bili tako podobni jadrom, da se jc dalo zapeljati celo Milanovičevo oko in da je z nemirnim srcem zrl proti njim.
Veter je poslal hladnejši; kmalu so tudi čutili, da niso na vseli čolnih enako dobra in močna jadra. Kapitanov čoln je drsel gladko in hitro. Milanovič mu je sledil v vedno enaki oddalji, ostala dva sta pa zaostala. Ker so mornarji morali veslati le na vetrovi strani, so se čolni precej nagnili. Pri tem se jo Albin tako prestrašil, da se je nehote oprijel čolnovega roba.
»Pa ste se zgodaj začeli bati, gospod!« se je nekako zasramovaje po-smilial Mirtič.
»Čoln se bo prevrnil!« je dalje stokal igralec ves preplašen.
Tako je bil prestrašen in obupan, da se je vsem smilil. Obraz mu je obledel, lica so mu upadla, oči udrle, skratka, bil je kakor bolnik po težki prestani bolezni.
»Vzemite požirek,« je rekel Milanovič ljubeznivo ter mu ponudil steklenico dobrega žganja. Pa Albin je zmajal z glavo, strmel z debelimi očmi po vodi, se zdajpazdaj stresel kakor v najhujši mrzlici in lahno govoril sam s seboj.
Kapitanov čoln jc bil vedno precej naprej; zato jc sommtja začel počasneje voziti da bi ga drugi dohiteli. Milanovič, ki je bil takoj za njim, ga je vselej posnemal in tako je jadralo malo ladjevje celo popoldne ob ugodnim vetru po morski gladini.
Milanovičcv čoln jo bil sedemindvajset čevljev dolg in kakih sedem čevljev širok. Na zadnjem delu jc imel zaprto omaro, v kateri je bil shranjen živež. Dno jc bilo pokrilo z mrežo, kar je imelo ta namen, da bi noge ostale vedno na suhem, čeprav bi prišlo kaj vode v čoln. /a vodo so bile pa pripravljene raznovrstne posode. Čoln je bil nov in močan. Magnetno iglo, ki jo jc vzel Milanovič s seboj, je skrbno pritrdil na neko klop.
Popoldne so pregledali vse, kar so imeli s seboj, in izprevideli, da se bodo lahko preživljali kakih deset dni, če bodo živeli malo bolj skromno Ob petih ,ie razdelil Milanovič prve deleže Zdravko in oba pomorščaka so željno použili, general in Milanovič sta jedla zelo malo; gospa Završnikova in igra-4'
lcc pa nista použila prav nič. Vdova je dala pol svojega deleža žc zdaj dečku, drugo polovico mu je pa prihranila za ponoči.
Glede vožnje čolnov se doslej ni še, nič izpremenilo. Od časa do časa so si dajali poguma s klici in z mahanjem klobukov. Ravno pred solnčnim zahodom so v kapitanovem čolnu zapeli neko pesem, katere melodija se je pomešala s pljuskanjem morskih valov.
Solnce je zašlo in oblilo morje z zlato svetlobo, a na obzorju se ni prikazalo ničesar drugega, kakor sem-intja kak oblak ali kaka meglica, ki je vselej, kadar je zopet izginila, iznova pokopala upanje in hrepenenje željno čakajočih. Obenem s temo je rastla tudi vetrova moč.
Kmalu se čolni niso mogli več videti medseboj, in ker je veter izpreme-nil smer, je Milanovič zasukal svoj čoln, meneč, da bodo drugi storili isto.
Zdaj so sc prikazalo zvezde in zadovoljno blestele na skoraj jasnem nebu.
Pilo je primerno toplo, le valovi so začeli neprijetno premetavati čoln gor-indol. Bolj kot doslej so spoznali popotniki svojo veliko zapuščenost. Deček jo zaspal na kolenih svoje matere. Albin je sedel s prekrižanimi rokami, z glavo na prsih, ob jamboru. Vselej se jc stresel, kadar je voda pršela mimo njegove glave v čoln, pa vselej se je takoj povrnil v svoj brezčuten položaj, v katerega jc padel precej po solnčnem zatonu. General in Milanovič sta se nekaj časa pogovarjala. Mirtič si je potegnil suknjo čez ušesa, jc splezal pod klop in tam spal zvit kakor mačka.
»Rad bi vas pripravil do tega, da bi nekoliko zaspali, gospa Završnikova,« je rekel Milanovič. »Za vzglavje si vzemite mojo suknjo. Lahko jo pogrešam, zakaj že velikokrat sem spal v hladnejših nočeh, kot jc nocoj, na krovu v sami srajci. Čc veter ostane tak, kot je zdaj. ne bom spremenil čolnu smeri, in vi in deček bosta lahko spala nemoteno, kakor pač dopuščajo žalostne razmere.«
Prijazno se mu je zahvalila, a rekla, da ji pač ni vredno leči, ker bi itak ne zatisnila oči.
»Cel dan še niste ničesar jedli,« se je zdaj general obrnil ljubeznivo do nje. »Pomislite vendar, da sc morate ohraniti pri močeh. Zato vas prosim, potrudite se in použijte vsaj kaj malega.«
Milanovič ji je podal nato kruh in ona ga je odlomila majhen košček. Ali ga je tudi pojedla ali ne, pa zaradi teme ni mogel spoznati.
O drugih čolnih ni bilo nobene sledi več, čeprav je Milanovič enkrat mislil, da je čul glas. Ker so bili valovi zelo kratki in pogosti, so kar mogoče ovirali vožnjo; vendar so sc pa tekom noči valovi začeli daljšati. Opolnoči je rekel Milanovič, ki jc bil že docela utrujen, Zamjanu, naj pokliče Mirtiča. Ta se je precej priplazil s svojega ležišča in Milanovič mu jc izročil krmilo z be-
sedami: »Sledi vetru in pazi na valove !<: Nato jc dovolil Zamjanu, naj zaspi; sam se jo pa naslonil na čolnov rob.
»Lahko mirno in brez skrbi zaspite, gospod krmar,« je menil Mirtič, »bom že pazil na to, da dobro opravim svoj posel.«
»Rad ti verjamem, dragi moj, pa bom vendar rajši čul, dokler se Zamjan ne odpočije.«
General je medtem zaspal. Dečnk jc še sladko snival na rokah dobre matere, ali je pa ta sama tudi spala, ni bilo mogoče spoznati. Igralec Albin se je večkrat zgrozil, momljal pretrgano besede, nato pa zopet utihnil.
Tako sta minili dve uri.
Rilo je poltreli zjutraj, ko jc Mirtič ves razburjen naenkrat šepetaje za. klical:
»Krmar, ali ni ono tam neka ladja?«
Nihče drugi ga ni slišal kakor Milanovič. V trenotku jc bil na nogah in uprl svojo oči v svetlo noč. In res, ravno spredaj, pa zelo daleč, jo bilo videti temno senco.
»Da, to je ladja!« sc je privilo iz njegovih prsi, »pa je preveč od vetra, da bi mogli slišati naše klice. Hitro moramo prižgati in pokazati luč.«
Prijel je generala za rokav; ta sc je takoj zbudil in si jel meti oči.
»Ali imate užigalice pri sebi?«
»Ne! — zakaj bi jih rabili?«
»Ladja! Rad bi ji dal z lučjo znamenje; pomočil bi svoj žepni robec v žganje in ga prižgal.« Pri teh besedah je žc stopil k Albinu in mu rekel:
»Ho, prebudite sc vendar, luči potrebujemo, ali imate užigalice?«
Igralec je odprl oči, pa lc strmel predse brez odgovora. Milanovič, izvoljen zaradi tega, ga ni več vpraševal, ampak se je sklonil k njemu in mu pretipal vse žepe, pa zastonj.
»Ladja, hooo!« se jc zdaj razlegal njegov močni glas po vodi. Zamjan, ki se jc zbudil in skočil pokonci, jc žc stai z generalom vred pri njem.
Napeto so vsi poslušali, toda odgovora ni bilo.
»Zdaj pa vsi skupno,« je rekel Milanovič. »Ena, dve, tri — ladja hooooo!«
Kakor dolg smrtni krik iz temno globočinc se je razlegal ta glas skozi noč. A veter ni prinesel odgovora.
»Ladja gre pred vetrom,« je pripomnil Zamjan; »gotovo bo jadrala mimo nas!«
»Ilitro k veslom!« je zapovedal Milanovič. »Približati sc ji moramo, nemara nas bo slišala.«
Vsi.možje so šli na delo in čoln je drsel proti senci; toda ta se je kmalu začela izgubljati v temi in negotovosti.
»Še enkrat vsi skupaj!« je zakričal Milanovič. Zopet je odmeval glasni obupni klic, da se poizgubi brez vsako koristi v molku strašne noči. Z istim uspehom bi bili lahko lovili kak oblak. Ladja je izginila, celo dobre oči mor-
narjev niso opazile nobene sledi več o nji.
»Nič ne de!« je rekel tolažilno Mi-lanovič, »zato so nam pa lahko ^ruge toliko bližje; le dobro pazimo šc naprej !«
Mrzko čuvstvo prevare je polagoma izginilo in novo upanje in novo hre-
Novi državni zbor se snide k prvemu kratkemu zasedanju dne 17. julija. Prvi seji je predsedoval starostni predsednik F u c h s , ki je bil svoj čas že zbornični predsednik. Slovesno bo otvoril novi parlament cosar s prestol-nim govorom dne 18. t. m. Nato bo nova (iaučeva vlada razvila svoj delovni načrt.
Litija ima — našega župana! Za
župana v Litiji je bil minulo ne-leljo izvoljen odločni pristaš S. L. S. g. Oroslav Bric, trgovec v Litiji. Padec Litije je zopet velik udarec liberalizmu. Slava vsem, ki so z jekleno odločnostjo priborili tako lep uspeli!
Umrl je v nedeljo 2. t. m. g. Franc II a b j a n , posestnik, trgovec in občinski odbornik v Stobu pri Domžalah. Pogreb je bil v torek 4. t. m. Svetila mu večna luč!
Nove maše v ljubljanski škofiji. Dne 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, je bilo posvečenih v mašnike devet gospodov bogoslovccv v ljubljanski stolnici. Nove maše bodo imeli: Franc Iločevar, 16. julija v Velikih Laščah. — Franc Lončar, 16. julija v Ljubljani pri Sv. Petru. — Gregorij Žerjav, 10. julija na Jesenicah. — Janez Filipič, 10. julija na Trati. — Martin Jarc, 16. julija v Ajdovcu. — Pavel Klemenčič, D. julija v Poljanah nad Škofjo Loko.
—	Matej in Tomaž Tavčar (brata) bo-deta imela novo mašo oba cn dan, 16. j^ija pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko.
-	Franc Vidmar, 16. julija v Ilinjali.
Nameščen je semoniški duhovnik Leopold Erzin za kaplana v P lunini pri Rakeku.
Sklicanja občinskega sveta ljubljanskega še ne bo. Te dni je doposlal mestni magistrat ljubljanski vsem 110- j ^(»izvoljenim občinskim svetnikom dopis, v katerem jih obvešča, da je de-želna vlada ugodila pritožbi deželnega odbornika dr. Pegana proti razsodbi deželne viadc o pravomočnosti zadnjih volitev, in da ne bo sklicala novega občinskega sveta, dokler upravno sodišče na Dunaju ne izpregovori zadnje besede. Liberalci so se torej zopet enkrat prav pošteno urezali, ko so napo, vedalj volitev župana že v bližnjih dneh. Nič ne pomaga, bodo pač morali ugrizniti tudi v to kislo jabolko, saj so se tekom letošnjih volitev žc gotovo
penenje je stopilo na njegovo mesto. Ze samo dejstvo, da so sploh videli ladjo, je poživilo srca vseh z nado.
»Vedno moramo ostati na črti, kjer se križajo ladje,« je pripomnil Milano-vič. »Zainjan, pojdi sem, da nekoliko pritrdiva jadra, in ti, Mirtič, ostani lepo pri krmilu. Dal Bog, da bi se mogli
navadili na tak okus. Naša stranka jim pač ne bo pomagala v teh bridkih dneh! Sploh je pa Ljubljana lahko hvaležna, da ji je sedanje medvladje prihranilo mnogo tisočakov, ki bi jih bili sicer gotovo potrošili liberalci.
Našim somišljenikom I Povodom zadnjih državnozborskih volitev so liberalci strastno agitirali za razširjenje protiverskega in protiljudskega časopisja med slovenskim ljudstvom. Uspeh njihovega velikega napora je bil sicer zelo neznaten, ker se naše ljudstvo s studom obrača od takih časnikov, in še celo z onimi časopisi kuri peči, ki se mu brezplačno usilijo v hišo. V tem oziru se nam torej naših liberalcev ni kdove kako bati. Toda povzemimo pa iz tega ta-le dober nauk: Razvijmo mi za našo dobro stvar vsaj toliko agitacijske sile, kakor jo razvijajo nasprotniki za slabo, pa bomo dosegli v marsikakem kraju šc lepše uspehe. Po nekaterih krajih naše domovine je namreč naše časopisje še vse premalo razširjeno. Ljudstvu vsled tega manjka potrebne zavednosti in odločnosti. Geslo naj torej bo za vsakega našega zaupnika: V vsako našo hišo vsaj en katolišk političen list!
Nadvojvoda Evgen, vrhovni predstojnik nemškega viteškega reda, seje dne 25. m. m. na povratku iz Trsta, kjer je bil navzoč pri krstu nove velike bojno ladje, za malo časa ustavil v ICrižankih v Ljubljani. Po obedu je obiskal v umobolnici na Studencu osebno mu znanega redovnika in se dalj ča«a prijazno razgovarjal z njim. V Ljubljani si je ogledal rimske izkopino zadnjega časa ter sploh vse prostore redovne hiše. Proti večeru se je z avtomobilom odpeljal čez Ljubelj v Celovec.
Grof Schaffgotscb, svoječasni predsednikov namestnik v Ljubljani in dosedanji namestništveni podpredsednik v Trstu jc premeščen v Line in je bil tem povodom odlikovan s komturnim-križcem Fran Josipovega reda. Na njegovo mesto v Trst je prišel grof At-tems iz Gorice.
Iz deželno bolnišnice. Za primarija je imenovan dr. J. Robida, za ordina-rija dr. Jožef Stoje.
V Ljubljanici se je utopil uradnik ljubljansko predilnice .Vilj. Pavlin.
jutri opoldne razveseljevati na krovu nove ladje in se veselo spominjati na nocojšnjo noč!«
Zdravko, katerega je prebudil krik, se je obrnil v napol spanju, potem se je pa še tesneje oklenil matere in snival dalje in spal trdo, brezskrbno spanje otroško.	(Dalje prihodnjič.)
Pogrešali so ga od 16. m. m., našli pa na Fužinah šele 25. junija. Iz vode ga je potegnil dninar Ilabič, ki je pa pri tej priliki ukradel uro z verižico in telovnik.
Jesenske orožne vaje. K jesenskim orožnim vajam bodo pozvani rezervnim in nadomestni rezervniki: Pehota in lovci: Pcšpolka 27. in 47. od 28. av-gusla dc 9. septembra in od 31. avgusta do 12. septembra, pešpolki 7., 17., S7. in 97. in lovski bataljoni 7., 8., 9. in 20. od 21. avgusta do 2. septembra in od 31. avgusta do 12. septembra. Gorska artiljerija: od 1. do 13. avgusta, od
16.	do 28. avgusta in od 31. avgusta do 12. septembra. Trdnjavska artiljerija polk 4. od 27. julija do 5. avgusta iu od 7. avgusta do 19. avgusta. Sanitetno čete: Sanitetni oddelki 7., 8. in 9. od
17.	do 29. julija, od 1. do 13. avgusta, od 16. do 28. avgusta, od 4. do 16. septembra in od 18. do 30. septembra.
Boljši kom;s. Cesar je določil, da dobe vojaki boljši komis, kot jc bil dosedanji. Dobili bodo vsak dan 700 gr. kruha (dozdaj S40 gramov), napravljenega iz ržene moke, ki bo bolj očiščena otrobov, kot dozdaj. Tak kruh bodo dobivali, ko porabijo moko, ki jo še imajo, pri armadnili zborih št. 1 do 15, 16. armad ni zbor pa dobi komis iz pše-nične moke.
Pogrešana deklica — mrtva. V zadnji številki našega lista smo poročali, da pogrešajo Trojanškovi na Dobencm pri Mengšu okoli tri leta staro Kristino ter da so neko, tej deklici po opisu podobno dcklico blizu Prijedora v l.;os-ni odvzeli ciganom. Mati Trojanškova so jo les podala v ISosno, da poišče 0110 deklico, toda prodno je stopila na bosanska tla, so našli pogrešano Kristino mrtvo v nekem grmovju blizu studenca, komaj pol ure od Dobena. Našel jo je na predvečer praznika sv. Petra in Pavla neki delavec, ko je šel k studencu pit. Kako jc dekletce zašlo v ta kraj in kaj mu je zakrivilo smrt, bo morda pokazala sodna preiskava. Nekateri menijo, da jc otroka oni dan res ukral edfn izmed ciganov, a mu je, ker jc preveč vpil, zamašil usta in ga pri tem zadušil. Mrtvo dete je potem skril v gozd.
Otrok se pri kresu opekel. Na kresni večer so v Dvorjah žgali kres. Tu
KI
	VMYMVMVMVMVMYMVMYMYMYMYMVMViVMVMVMVMVMV4V4VMYMVMVMV5	
	RHZGLED PO DOmOUlNI	
	YWWrnWMY4YMWMWiY«YMYMYMYMYMVMYMYMYMYMYMY4YMYMYMY	
se jc nahajal tudi dve leti stari deček Franc Prešern, sin gostilničarke v Dvorjah. Vsled malomarnosti navzočih je padel deček v žerjavico ter se nevarno opekel na obeh rokah.
Fo zkušen samoumor. Jane.5 Korošec, 23 let star poljski dninar v Gori-člti pri Moravčah, se je doma na Gmajni s samokresom ustrelil v prsa in se smrtnonevarno ranil. Pripeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
Dva gimnazijca ponesrečila na šolskem izletu. Gojenci osmega razreda celovške gimnazije so šli dne 24. m. m. v Rožno dolino na dvadneven izlet pod vodstvom profesorja Angererja, od tu pa preko Beljaka v Trbiž. V Beljaku so ) renočcvali. Naslednji dan, v nedeljo dopoldne so korakali iz Beljaka v Trbiž, kjer so dalje časa počivali. Profesor .Angercr je dijakom strogo prepovedal, brez njegove vednosti ločiti se o\l ostalih izletnikov. Kljub tej prepoved; pa sta sc popolnoma neopaženo odstranila iz družbe osmošolca Viljem Kramer h Celovca in Meltner iz Voli-koven; tla bi si ogledala ne daleč od Trbiža ležečo romantično Žličino glo- | bel. šele čez dalje časa so opazili, da manjkata dva gojenca. Tovariši so ju iskali povsod, kjer so slutili, da bi ju dobili, i\ brez uspeha. Tudi profesor Angercr je poizvedoval v več smereh po pogrešanih. Ker je bil ves trud zaman, je smatral profesor Angercr za možno, da sla se oba svojevoljno odpeljala domov v Celovec. Iz previdnosti pa je profesor Angerer naznanil o do-godku oblastem v Trbižu. V ponedeljek pa je dospela v Celovec iz Trbiža brzojavka, da so našli oba gimnazijca ponesrečena v Žličini globeli. Viljema Kramerja so našli že mrtvega, njegovega spremljevalca pa težko ranjenega. Kramerjevo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Trbižu, Meflncrja pa v on-dotno bolnišnico.
Slavka pekovskih pomočnikov v L-jub!jan . V Ljubljani so te dni ustavili delo pomočniki pri pekovskih mojstrih, ker niso ugodili zahtevam po zvišanju plač, skrajšanju delavne dobe in odpravi nekaterih zdravju škodljivih naprav. Ker so baje zahteve deloma. zelo pretirane, se mojstri razun par še niso uuali in peko raje sami. Stavko vodijo socialni demokrat je, ki že naznanjajo v svet, da bodo osnovali v Ljubljani podružnico svoje velike pekarne. Dobiček bodo torej od stavko Imeli bržkone zopet le sodrugi-kapita-Msfi.
Nova iz najdba. G. Masle, železniški uradnik v Ljubljani, je izumil v zadnjem času dva nova predmeta. Prvi je posodica za sol in poper, ki se sama zapira in odpira in prepreča, da se na sol in poper ne naseda prah, donešen iz ceste itd. Druga iznajdba je lična posodica za žemlje in kruh, ki izda vsemi m h lnal° zavvti v t0 Pripravljeni gumb, po eno zemljo ali en kruh Pri-
n?ZeJm vorUV Zomlic ^kruha m potem več mogoče spraviti v posodico nazaj. Ta iznajdba varuje kruh 6'
pred muhami, prahom in otipavanjem drugih, morda celo bolnih oseb.
Gg. inserente in dopisnike prosimo, da clopošiljajo vse, kar je namenjenega za »Domoljub«, edinole na uredništvo oziroma upravništvo tega lista. Noben dopis, noben inserat naj se torej ne pošlje kakemu drugemu tukajšnjemu uredništvu ali kakemu članu uredništva ali upravništva, ker sc take poši-ljatve največkrat zelo zakasne ali pa celo izgube. Torej za »Domoljuba« samo ,»Domoljubu«!
Bencin zahteval tri žrtve. V bolnišnici na Reki je umrl dne 30. junija finančni nadstražnik Semenič iz Voloske radi opeklin, ki jiii je dobil pri nesreči dne 10. maja letos. Imenovanega dne je Semenič nevede šel s svojima otrokoma, 21etno Olgo in 51etno Emo preko stopnjišča, po katerem se je ravnokar pred njim razlila velika steklenica bencina. K nesreči je ravno v tem hipu prižgal cigareto ter vrgel vžigalico na tla. V hipu je bilo vse v ognju. Vsem trem se je vnela obleka. Otroka sta dobila tolike opekline, da sta umrla v par dneh, Semenič sam se je pa boril s smrtjo do zadnjega junija. Pomilovanja vredna vdova!
Enodnevni čebelarski tečaj priredi Slov ensko osrednje čebelarsko društvo v Ilitnjah pri Boh. Bistrici v nedeljo, dne 9. t. m. pri čebelnjaku g. Ivana Str-garja.
Umrla je v Boštanju pri Sevnici pridna in vzgledna članica Marijine družbe, Marija Jevšek. Naj v miru počiva!
V Lešah je dne 29. junija gospoil župnik Bleiweis predaval v izobraževalnem društvu o novem volilnem redu.
Za Marijine družbe. »Vodilo« za dekliške družbe bo kmalu pošlo. Največ ga jc še skup vezanega z večjim družbenim molitvenikom po 1 K 50 v, nekaj šc po dve kroni.
Eriževpot za Marijine družbe je zopet na prodaj in sicer po 20 v. Več v današnjem oglasu.
Najboljša in najsigurnejša prilika za šiedenje:
Ljubljena
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
ure OH 8.
DoanaaannnaaDgpF^
nosilce
aatjaaaaaaaaanagpjj
g Poziv. Znanega dopisnika v sj. Narodu« z dne 28. junija t. 1. javno pui zivljcmo, naj dotično vdovo, ki se ji j,» v naši hranilnici zaradi 200 K napravilo 100 K stroškov, nemudoma im. nuje po imenu in naj pove, kdaj se jo to zgodilo, sicer ga javno imenujemo nesramnega obrekovalca, oziroma se naj podpiše, ako ima toliko poguma, s svojim imenom, da se pogledamo drugod. — Načelsivo hranilnice in posojilnico v Boh. Srednji vasi.
g Iz Šznarce. Liberalnemu dopisniku v »Jutru« in »Gorenjcu« bodi povedano, da naj miruje, sicer se bo kosal. Poznamo ga dobro. Vsi Šmaivani obsojamo, da se med nami dobi človek, ki trosi take laži. Dopisnik ni pri nobenem našem društvu, zato jih naj pusti v miru. Da sc ne bo kdo bega), povemo, da vsa naša društva v šmani lepo uspevajo. Laž je, da je »Kmetijsko društvo« v konkurzu, ker je aktivno in vse lepo razvija. Dopisnik v »Jutru naj drugič podpiše svoje ime, da ga moremo tožiti. Obsojamo tudi njegovo obiskovanje proti Borcu, ki sc je vedno žrtvoval za čast in povzdigo vasi Šman e. Istotako naj pri miru pusti č. g. župnika, katerega vsi ljubimo, spoštujemo in smo mu hvaležni za njegovo ne. umorno delovanje.
g Primskovo pri Kranju. Ker pri nas nekateri po nobeni ceni nočejo bili liberalci, dasi plavajo v tej umazani godlji že delj časa, naj jim povemo prav na kratko, kdo je liberalec. Liberalci so tisti, ki — čeprav hodijo v cerkev: 1. občujejo prijateljsko z ljudmi, o katerih se ve, da so skozinsko/. prepojeni s protikatoliškim duhom, tisti, ki čitajo sami in dajejo Čitati drugim protiverske časopise, na primer »Slov. Narod«, »Jutro«, »Gorenjca« itd., 3. liberalec je tisti, ki vedno zabavlja čez škofa in duhovnike, našo stranko in naše poslance, 4. tisti pa, ki vse to ve, pa zraven še trdi, da ni liberalec, je pa ne samo liberalec, ampak tudi — velik hinavec! Kje imajo ti tiči svoj brlog, to pa veste sami.
g Iz Mengša in okolice. Iz raznih krajev se je zanimivo poročalo, s kako obupno siio se je vrgla liberalna stranka v boj pri zadnjih volitvah. Pa, hvala Bogu, skoro po vseli občinah je bila sramotno poražena, in ljudstvo je tembolj spoznalo dosedaj še kolikor toliko skrile volkove v ovčji obleki. Prav podobno se jc godilo tudi v mengeški župniji, ki obsega 5 občin. — Najbolj se je obnesel »Trzin«. Ta splošno znana vas, ki je dala Ljubljani vseslovenskega (politično umrlega) župana Hribarja, je zopet obilo govorice povzročila. Predvsem bodi povedano, da so žo davno minuli nekdanji časi, da so /.o izumrli ljudje, ki so na svoj način rodni kraj »proslavili«, da je ljudstvo docela pošteno, le malo preveč jc lahko-
verno, in zato je bilo sedaj zapeljano. I)a ni več tako bojevito, priča tudi to, ker sc je zbalo vojske, češ, ako volite poslance duhovnike, potem bodo Lahom vojsko napovedali, da pridobe papežu ugrabljene dežele nazaj. Vi boste jia morali v boj! Še drugi strahovi — o draginji, o zadrugah itd. so jih plašili. Splošno je veliko začudenje zavladalo, ko se je zvedelo, da se je naenkrat 89 sršenov izleglo. Izpraševalo se je, odkod da so prišli. Navihanec pa je rekel: »Ali ne veste, da so jih llarletov oče iz žepa potegnili!« Tako so bili namreč navdušeni, da so kar Sršenove plakate pri volilni komisiji oddali, namesto glasovnice. Največ zasluge, da .se je občina tako »postavila«, ima poleg drugih znanih prejšnji domači župan oče Smuk, ki se kaj rad hvali, da zasleduje politiko v liberalnih listih. Tudi noč se je za težko agitacijo porabila, pa pod varstvom Nemca, grajščin-skega valpeta se ni bilo bati. Porodil se jo tudi 1 Tavčar in 3 Tokani, odkod so doma, jc znano. — Za Trzinom pride sosedna občina Loka. Sršenovi agitatorji, po večini znani, so se pred volit vijo bahali in se norčevali iz odločnih mož, češ, samo trije nam bodo t-kazo delali, pa jim bomo kar vratove zavili. Pa, o groza! Bolestno je zaječala mala armada loškega »Kralja«, ko je poražena z zavitim vratom ležala na ileli. — Tudi v Mengšu je imela S. L. S. zdatno večino, kar seveda nasprotnikom ni bilo všeč. Ker je imelo posebno veliko opraviti delavstvo v slamni-karski tovarni Tirolccv, zato jc bilo nekaj dni dosti prerekanja: Ti boš zdaj Krekov »šponar«, ti pa zato Sršenov »kučar« in podobno. — Občina Jarše se je šc tudi dosti dobro držala. Vpliv sosednjega sokolskcga doma ni prišel veliko do veljave. (25 nasprotnih giasov proti 73 za S. L. S.) — Krono pa si je postavila občina Rašica, ki je sicer majhna, pa je vse glasove od prvega do zadnjega dr. Kreku oddala. Vsa čast ji! — Sršenovi volilci so sedaj hudi, če jim kdo reče, da so liberalci.
poprej so namreč pravili: Tavčarja ne volimo, ker je liberalec, Sršena pa, ker je kmet in ne liberalec. Da je morda nekaj na tem, priča volitev pred šti-iimi leti, ko je bil isti Sršen oficiclni kandidat napredne stranke, in je bore malo glasov bilo zanj. — K sklepu poziv na vso dobromisleče: Bodite tako pravični in usmiljeni, da daste gotovim osebam za njihov obilen trud, ki ga imeli, »zasluženo plačilo« pri prihodnjih občinskih volitvah!
Predoslje. V zadnjem »Gorenjcu« vprašuje primskovski učitelj Luznar, ki jo napisal dolgo in neumno klobasa-i'ijo, kaj ima liberalizem in svobodo-rniselstvo opraviti z občinskimi volitvami. Njega samega nc smatramo za tako naivnega, da bi tega nc vedel. Da pa bodo tudi tisti, katere on farba, vedeli, jim povemo to-le: če bi bili Luznar, Jaka in tisti, ki se pri teh dveh zbirajo, gospodarji v naši občini, bi naj-I»i'Vo župniku na Primskovcm sncdli
prispevek, ki ga dobiva od Primskov-ljanov in tako storili, da na Primskovcm ne bi bilo duhovnika. O tem so že govorili pred tremi leti. Zato so tudi v zadnjem »Gorenjcu« na grd način napadli vse časti vrednega gospoda župnika na Primskovcm. S tem so se pokazali prave tiče. Pa pravijo, da niso liberalci, pa že sedaj napadajo duhovnika. O, kaj bi šc storili, čc bi kaj moči imeli! To jim ne bo nič pomagalo in tudi to ne, da spravljajo v ta boj »paga-teljna«. Mora znati precej dobro karte igrati, kdor misli loviti pagata. Saj poznate tisto povest, gospod Luznar, kako jc v Št. Vidu pagat škiza pregnal! — Naša dolžnost v tem volivnem boju je ta, da ločimo duhove. Kdor je liberalen, naj gre z Luznarjem in Jakom, drugi, pošteno misleči pa z nami.
g Koroška Bela. Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze za Javornik— Koroška Bela ima svoj redni občni zbor v nedeljo. 9. julija, popoldne ob 3. uri
v	prostorih Oreliovnekove gostilne na Koroški Beli. Spored: 1. Poročilo zastopnika pri občnem zboru. 2. Poročilo odbora. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. — K občnemu zboru ste vabljeni vsi člani skupine. Isti dan ob 5. uri se ponovi istotam igra »Požigalčeva hči«. Ker je čisti dobiček namenjen za »Slovensko Stražo«, zato se vabijo vsi k obilni udeležbi. Prea igro, med igro in pri prosti zabavi igra tamburaški zbor brezni-škega izobraževalnega društva. Po igri se vrši občni zbor podružnice »Slovenske Straže« za Koroško Belo. Občni zbor se vrši ob vsakem vremenu. K istemu so vabljeni vsi udje podružnice.
g Dol pri Ljubljani. O shodu poslanca dr. Kreka dne 29. junija je sicer že »Slovenec« na kratko poročal, pa naj še »Domoljub« katero reče, ker se nam zdi načelno važno, kar je poslanec na njem poročal in so marsikje slične razmere. Omenjal jc najprej razne laži, ki so se o njem pred volitvijo trosile v okraju, zlasti neumno trditev, da je on oziroma S. L. S. kriv draginje, podraženja moko. Smešno, ko bi ne bilo obenem tako žalostno, da se sploh more širiti taka laž in se dobe ljudje, ki jo verjamejo! Razume sc, cla je poslanec pošteno zafrknil to budalost, a potem pa stvarno pojasnil gospo.darski položaj našega kmeta, ki mora slrcmiti za tem, da žito ostane poccni, ker ga naši kraji nič ne izvažujejo, a živina mora ohraniti vsaj tisto ceno, da se kmetu povrnejo stroški in izplača trud. Dotaknil se je tudi liberalno fraze »kmet kmeta«, ki jo jc izdala liberalna stranka kot bojno geslo, da vlo-
vi	vsaj nekaj kalinov, ki bi jih splašil pristno liberalni klic. Kako resno izvaja liberalna stranka to geslo, pa lepo kaže njen boj na Štajerskem proti kmečkemu kandidatu za liberalnega uradnika Ploja in na Kranjskem njen nastop proti kmetu Demšarju. Sploh pa na Dunaju v zbornici ni delo za kmeta, ampak je treba prebrisanih glav, mož, ki so sc kaj učili. Da imej pa
kmet tudi svoje zastopnike med njimi, je samo po sebi umljivo in S. L. S. to strogo tudi izvaja. A liberalni stranki ni za kmeta, ampak liberalizem; reve, ki tega ne sprevidijo. Pojasnil je nadalje ob kratkem naše razmere do Ogrske, s katero tvori Avstrija eno carinsko ozemlje, da smo drug na drugega navezani pri skupnih pogodbah s tujimi državami. Dokler pa ne pride tudi na Ogrskem ljudstvo do svojih pravic potem splošne volilne pravice, ampak le judje in magnatje gospodarijo, tako dolgo ni misliti na zboljšanje splošnega položaja. Ogrsko koruptnost kričeče osvetljuje žalostni slučaj Ahim, o katerem so nedavno časniki poročali. Naša bodočnost pa je v tesni zvezi s Hrvati, velika združena jugoslovanska država pod habsburškim že-zlom. Za tem ciljem mora iti trezen ljudski politik, sicer je naš obstoj v nevarnosti. Ta misel tudi zmaguje pri ljudstvu, kar so pokazale zadnje volitve pri nas in na Hrvatskem ter v Dalmaciji. Za naše razmere impozantno zborovanje se je vršilo na prostem pred izobraževalnim društvom in zboroval-ci so z napeto pozornostjo sledili izva. janjem govornika, ki je umel v svojem skoraj dve uri trajajočem govoru obdržati jih pri zanimanju. Sklepne opazke nekaterih Sršenovih volilcev so pokazale le malo duhovitosti, pač pa veliko zarukanost, ki se prime trajnega bravca lista, kot je »Slov. Dom«. — Konečno se jc izrekla dičnemu poslancu in celi S. L. S. soglasno zaupnica.
g Iz Mekinj. Občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva dne 25. junija se je izvršil prvikrat v novem društvenem domu. Članov se je zbralo le. po število. Predsednik je z iskrenimi besedami zahvaljeval vse, ki so pripomogli, da se je mogel zgraditi tako lep dom. Spodbujal je navzoče k podvojenemu delu za izobrazbo in blagor ljudstva. Članov je štelo društvo v minulem letu (od 1. julija 1910 do 1. julija 1911) 140. Naj to število še narašča! In društvo naj v novem ljudskem hramu deluje tem uspešnejše, tem sadonos-nejfe!
g Kamniške novice. »Slovenj s k a S t r a ž a« v Kamniku bo obhajala 9. julija obletnico svojega obstoja. V to svrho priredi dopoldne ob pol 11. uri v Kamniškem domu občni zbor z volitvi jo novega odbora; popoldne pa ob i. uri vrtno veselico s petjem, godbo, šaljivo dražbo itd. pri Krištofu na Stilni. Dosedanji udje in tudi vsi zavedni Slovenci in Slovenke iz mesta in okolice se vabite na to prireditev, ki bo v prid obmejnim Slovencem. — Kamnik je zdaj sirota. O kresu so nam vzeli mestnega očeta župana. Pa smo že toliko dorasli, cla nismo niti ene solze potočili za županom. Čemu tudi? Saj niso znali gospodariti dr. Kraut in njegovi svetovalci in tudi ni bilo upanje, da bi sc tega kdaj priučili. Ako si ti možje nadevajo kak pridevek, naj sc nikdar in nikoli ne imenujejo »napredne«, imena »liberalci« jim pa
7'
no krulimo. Mi smo svobodni, kaj nam mar i skupna blaginja! Dr. Krautu so ni zdelo vredno pregledati občinsko postavo, baje ni imel časa. Šmcnt, župan biti jo pa imel čas; še takrat, ko se mu je stolee majal, ni hotel odložiti županske službe. Čakal je do zadnjega, da jc. dobil brco. Ker je župan odstavljen in občinski odbor razpuščen, morajo biti v kratkem občinske volitve. Dragi volilci! Pod liberalno stranko je mesto spalo, če ne nazadovalo; tako ne sme daljo iti. Liberalci nimajo niti smisla za občno korist, niti veselja do dela. Ako hočete, da Kamnik ne propade, združimo se in oddajmo glasove kandidatom S. L. S. Tej stranki poveriie nalogo, da povzdigne Kamnik na Mslo mesto, ki mu gre že po naravni legi.
g Izobraževalno društvo v Komendi je priredilo v nedeljo, dne 25. junija narodni igrokaz »Divji lovec«. Igra je nad vse pričakovanje lepo in častno uspela. K igri je prihitelo mnogo domačega in tujega občinstva in je zadovoljno zapustilo dvorano, kajti vrlo igralke in igralci so se res popolnoma o?ivcli v svoje vloge in jih prav dobro pogodili. Časi jim! Na ninogo-siransko željo in zahtevo se bo igra ponovi i a v nedeljo, 0. julija, popoldne ob pol Mirili.
g Gorciijavas. Naš Demšar je dobil na Trati "286, liberalec Demšar 80 glasov. Volilne številke so liberalce postavile popolnoma na laž. Liberalci so kričali pred volitvijo: Na Trati bo volilo skoro vse >• Strojevca«, v sosednih Javorja h ne bo morda »čoč« dobil nobenega glasu, v Osclirj pa prav malo, 1o 'O mko lagali, da so že skoro sami sebi verjeli. Dokaz jc to; ko so se zvedele dotično volilno številke glasov, da so se žalostni čudili, kako da so se tako temeljilo \ šteli in »Strojevca« navsezadnje spravili v tak obup, da se je takoj županstvu odpovedal. Patentiranih liberalcev jc na Trati okroglo število 1;>, nesrečna številka, vsi drugi so 110-vedneži ali pa zapeljani, toda to število sc bo prav kmalu skrčilo vsled sramote, da so se dali tako zapeljati. Liberalna inteligenca po volitvi v obliki dopisov v liberalnih umazanih časopisih pretaka debele krokodilove solzo, toda na Trati liberalnega usmiljenja dosegli ne bodo, čeprav se tolažijo, <Ja bodo ob volitvi občinskega odbora še nastopili. Kakor smo prerokovali padec »Sirojevca«, tako obljubimo, da .se bo zgodilo tudi pri občinskih volitvah.
g Iz ,št. Jakoba ob Savi. V nedeljo, dno 2. t. m., je predaval v tukajšnjem izobraževalnem društvu naš rojak gospod profesor Pengov o vplivu alkohola na zarod in otroke, nedavno pa o vzgoji otrok. Za obe temeljiti predavanji prav lepa hvala! — Potreba doma ]u vedno nujnejša. V sedanjem prostoru se društveno življenje ne more razvijati. Bruštveniki, na vas je ležečo' Zanesite vsak v svojem krogu mod župljane zanimnnio in vnemo za c lom
pa začnimo jceeni s pripravljanjem matcrijaia! Prostor jc na razpolago. Vsi na delo!
g Iz Tržiča. Socialni demokratje (ržiški so dobili za novi brezverski časopis »Zarja« novega dopisnika. To je gostilničar Jožef Kovčič ali Pelar. Ta mož, ki jc sedaj eden najbolj gorečih rdečkarjev, je v nekem dopisu imenoval katoliško stranko, ki ima med volilci iržiške fare veliko večino, saj je volilo pri zadnji volitvi 447 poštenih, krščanskih mož Pogačnika, stranko hinavcev in podrepnikov. Napada v tem dopisu g. kaplana Čadeža, ki ima gotovo saj toliko pravice agitirati, kakor Pelar, najgrje pa moža poštenjaka bivšega župana in občinskega odbornika Pernuša. S tem napadom na tega moža se bodo odprle oči tudi še tistim šent-anskim kmetom, ki so doslej še verjeli, da ni Pelar socialni demokrat. Kdor piše v socialistične časopise in napada v njih poštene može, je rdečkar v pravem pomenu besede. G. Kovčič naj le nase obrne pregovor, ki ga je zapisal v »Zarjo«: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
g Iz tržiškega sodnega okraja sc nam piše: I.ažnjivi kljukec »Naprej« je pred uržavnozborsko volitvijo slepil tn goljufal svojo bralce, da bo v tem okraju zmagal dr. Dremota. Delal jc račun brez krčmarja. Volilci smo dali »Napreju« in njegovim nerazsodnim backom dobro po zobeh, z največjo težavo in vsem sleparstvom, ki so ga zmožni samo mokrači, so dobili revnih blizu 300 glasov, dočim jih jc naš Pogačnik dobil blizu 900. Le še naprej lazite in sJeparitc, saj laž ima kratke noge. Ljudstvo ho kmalu izprevidelo, da razni Jazbeci, Oblaki in Erlohi no znn-jo drugega nrjio zabavljati cerkvi in našim duhovnikom.
g Iz Bistrice pri Tržiču. V gostilni pri Pesku so se minolo soboto in nedeljo zelo dobro imeli tržiški rdečkarji. Obhajali so svojo zmago. Ti tiči, Ia so vpili pred volitvami o strašni draginji, so spravili pri tej neznosni draginji lopo števiio kronic in vse to zajedli in zapili v eni sami noči. Zjutraj, ko smo šli pošteni ljudje k maši, so se ti ponočnjaki na vse pretege drli, preklinjali in rjoveli, da je bilo nas vseh sram. Tako poznajo li osrečevaici ljudi božjo in cerkveno zapoved glede posvetovanja nedelj in praznikov. Namesto v cerkev gredo pijani iz gostilno domov prespat mačka, ali kakor v Tržiču pravijo, koc. Le še vpijte o draginji, sedaj vas poznamo, hinavci!
g Moravče. Liberalni vaški od bor. Kdor ima željo se naučiti gospodarstva, naj se ga gre učit k liberalcem. Ti pa znajo. Dokler jo bilo vaško premoženje v naših rokah, se je naredilo za Moravče vedno kaj občeko-risfnega. V eni dobi so naši napravili en vodnjak in lepo vaško znamenje in še 210 kron razdelili med moravške va-ščane po velikosti posestva. V drugi dobi tri vodnjake in vse občinske do-klade Moravčanov, danes pa že Morav-
čam komaj vedo, da ta odbor še obstoji, o premoženju pa ne vemo nič. Samo na tihem pa bi vprašali, če imajo res 800 kron ali še več dolga. Kdo ga bo plačal? Kam gre denar, ki se dobi ob sejmih? Pri neki seji je bil stavljen predlog, da naj se sveta maša ob sejmih opusti, morda si mislijo s tem po, magati. Svetilke pred moravško cerkvijo se odpošljejo v kratkem v deželni muzej, kjer si jih bodo lahko pozni rodovi ogledali kot posebnost iz dobo moravških vaških gospodarjev. —Liberalna p o s o j i 1 n i ca. Ker ljudje niti na svoje hranilne knjižice ne dobe denarja, prihajajo k nam in prosijo, da jim mi na te knjižice ko j upamo in izplačamo. Tem odgovarjamo sledečo. Če prinesete knjižico k nam, jih res sprejmemo, a izplačane tiole dobili takrat, kadar nam posojilni.:«; plača. Dokler mi ne dobimo denarja zanje, pa ne damo niti vinarja na nje. -- Toliko na različna vprašanja, ki prihajajo k nam. Le to še omenimo, da je liberalna posojilnica nam dolžna čez 80.000 kron. Poskrbeli bomo pa mi, cla ne izgubi nihče ne krajcarja, dasi-ravno liberalci farbajo, da lote izgubili obresti.
g Iz Begunj na Gorenjskem. \Y-
širn nasprotnikom trda prede za občinske volitve, zato so napeli vse sile. Zahotelo se jim je namreč po časih slran-karstva. Sedanji župan pa jc, dasi jc pristaš S. L. S., v uradu nepristran-Da bi torej dobili v pest vodstvo v občini, kakor je bilo nedavno, da bi občino j.opet spravili v nove dolgove, kakor .se jc že zgodilo, so začeli farbati ljudi z nesramnimi lažmi. Trdijo- 1. Da bodo ljudje morali plačevati kupljeno Primčkovo hišo — novo kapla-nijo. To jc grda laž! Niti vi.-.arja ne bo nihče plačal. Denar za to je že pripravljen. Okoli 5500 K jc v posojilnici od prejšnjo kaplanije, drugo bo dal; cerkev; če bi pa ta ne plačala, plač':'.:«) presvitli gospod ltnezoškof, kar so obljubili. 2. Trdijo, da bo župnik zidal nov hlev. baje takega, kakor gu ima baron Iiorn. Smešno! Ali ne vedo ti ljudje, da gospod župnik nima niče- ir odločevali, ampak komisija. Če ta i:'-previdi, da je treba kaj popravili ali prezidati, se potem izvrši, drugače ne. ravno tako tudi komisija določi, kako sc to napravi. Sploh je pa hlev v tako slabem stanu, da se mora popraviti, naj bo župan Peter ali Pavel. 3. Skrbi jih tudi naša igralna dvorana. Tu moramo zopet povdariti, da se ne bo nikomur delala sila; če bo kdo prosio-voljno kaj prispeval, bo prav, čc pa pa lutli dobro. In take laži trosijo ljudje, ki so do skrajnosti brezvestni; kar nameravajo sami storiti, to podtikajo nam. Vprašamo samo, ali niso kupili pri »Gasilnem domu« mnogo sveta zato, da bodo delali veliko dvorano in novo shrambo za gasilno orodje, kljub (emu, da »Gasilni dom« popolnoma zadostuje za gasilno orodje, kolikor :-Tii jc, in kljub temu, da imajo že 7000 K dolga, za katere občina dobro stoji i'1
od katerega leži 2000 K popolnoma na občini. In sedaj hočejo na ime občine zopet vzeti več tisoč, da bodo zidali; ueveda če dobe v roke občinski zastop. Občani, ali so ti stroški potrebni?! Ali ne veste, da je v pravilih, da, če se ga-tiilno društvo razpusti, mora občina prevzeti ves dolg! Ti ljudje so zmožni kaj takega storiti. Napravili bodo cel kup dolga, potem pa, halo! občina pla-Buj!! Gasilno društvo naj torej rajši prej poplača stari dolg, potem naj novega dela. Neka vodilna oseba pri gasilnem društvu se jc izrazila, naj se varuje občino pred škodo. Torej delajte tako in plačujte dolg z denarjem, ki vam ga prinesejo ljudje pri igrah, mc-Bto da po vsaki igri zapijete eno Četrtino, rajši še več, onega denarja, ki ga dobite za potrebe gasilnega društva in nc za potrebe »gašenja žeje«, že veste kje. Občani, ali bodetc to trpeli?! Pa se več. Tisti, ki se tako bojo občinskega dolga od naše strani, nameravajo tudi zidati novo šolo, kljub temu, da vedo, da so vasi pod goro prosile za svojo šolo in da ta prošnja še ni rešena. In koliko bi to stalo?! Gotovo okoli 10.000 K. Sedaj pa sodite sami in se zgražajte nad tako brezobzirnostjo. V vaših rokah, občani, je sreča in blagostanje občine ali pa nesreča. Izberite Bi sami, kakor vam drago; toda zapomnite si, da bodo poznejše tožbe prepozne. Sploh bomo pa o tem še natančneje govorili. Kar se pa tiče laži od nasprotno strani, bodo te laži gotovo »fentale« nasprotnike same, kakor zaslužijo.
g Iz brdske okolice. Dne 25. junija jc imel v društveni dvorani govc- državni poslanec dr. Krek med splošnim zanimanjem. — Pri šentvidski kmetijski podružnici bi želeli nekaj več delavnosti. še tistih štirih drevesc, ki jih daje ljubljanska centrala, ne oskrbi načelnik podružničnim članom. Ali. bi ne bilo dobro malo izpremembe? — Podgradiški.
g Bohinjska Srednja vas. Na ne-umne uopise iz Bohinja po raznih liberalnih cajtengah odgovarjamo z be-B"dnrni znanega pesnika: »Kaj nas briga, če osel riga!« — V sirarni pri Stari Fužini so bivali pretekli mesec mlekarski učenci z Vrhnike in sc praktično vadili v sirarstvu. Povsod, kjer so nastopali zunaj, so napravili s svojim vzornim obnašanjem najlepši vtis. i'o-zna se. da je med njimi mnogo fantov Orlov. V sirarni pri Fužini so izdeluje že prav lep sir po švicarskem načinu. Nekateri hlebi tehtajo po 120 kg. Za poletje se bo poskrbelo, da se bo tudi Po planinah nadzorovalo izdelovanje sira, kar bo gotovo velikega pomena za bohinjski sir. V hotelu pri sv. Duhu, zn kalerega vlada splošno zanimanje, se jo nastanil za nekaj dni g. deželni glavar pl. šukljc. Na letovišču jc tukaj tudi Že od lani nam znani, za lepoto Bohinja silno vneti vseučiliški profe-sor iz Prage, dr. Jaroslav SedlačeK. — Preteklo nedeljo jc pristopilo pri nas k prvemu sv. obhajilu 96 otrok. Slovesnost sc je izvršila prav lepo v veliko
veselje malim, pa tudi vsem drugim. — Prihodnjo nedeljo, 9. t. m., bo po nauku v dvorani zopet predavanje o sveti deželi. Ogledali si bomo še vse znamenite kraje po Galileji od Karme-la do Nazareta in Genezareškega jezera. Nedeljo potem bo še predavanje o Egiptu. — Letina kaže, hvala Bogu, precej dobro, zlasti sena je obilno.
g V Smledniku priredi v nedeljo, dne 9. julija, Marijina družba veselico ob priliki njene desetletnice. Igra »Dve materi« in prizor po narodni pesmi »Fantič, le gor' vstan'!« K obilni udeležbi uljudno vabi — predstojništvo.
g Križe pri Tržiču. Tukajšnja podružnica »Slovenske Straže« ima 9. julija občni zbor in sc tem potom naj-uljudnejc vabi, da se člani polnoštcvil-no udeleže. Povabimo pa tudi prav prijazno, naj v obilnem številu novi člani pristopijo, enako so nam dobro došli iz sosednih župnij, kjer ni podružnic. Govor ima proč. g. Zabukovec, ustanovitelj podružnični. Zastavimo vse svoje moči za vero in milo domovino! — Odbor.
d Zagorje ob Savi. Po zadnjih dr-žavnozborskih volitvah je našim liberalcem strašno zrastel greben. Z naj-gršim terorizmom so res zbobnali skupaj nekaj glasov. In to število glasov, ki jih je dobil njihov Reisner, jih je Spravilo tako ob pamet, da so naši stran?a zagrozili z odločnim in brezobzirnim bojem, kakor je to pisal »Si. Narod«. Nas veseli ta liberalna prosto-dušnost, da so vsaj enkrat vrgli od sebe krinko hinavščinc in naravnost povedali. kaj teži njihovo že itak bolestno srce. Zagorsko ljudstvo bo pa vedelo, vsaj kar ga je poštenega in pametno mislečega, dati liberalcem pošten odgovor. Ko pridejo zopet občinske volitve, se bodo tudi liberalni stolci precej polomili. Sicer kdo pa naj dandanes podpira še liberalno stranko pri nas? Kako korist nam je prinesla liberalna vlada v občini? Prav nobene. Odkar liberalci vladajo, je naša občina v gospodarskem oziru zaostala za drugimi. Nič se ni storilo v povzdigo prometa, prazne obljube in neizvršeni sklepi so krona liberalnega gospodarstva. Kaj nam pa koristi, ako liberalci postavijo še deset »Sokolskih domov«, od katerih nima ljudstvo nobene koristi? Ljudstvo hoče treznih in modrih gospodarjev in ne ljudij, ki so z občinskim denarjem pripravljeni vsak čas podpirati liberalna društva, ki nimajo z našim ljudstvom prav nobenega slika. Za tako gospodarstvo se liberalcem zahvalimo, nihče si ga ne želi več, kvečjemu kak liberalen oštir. Ljudstvo. pokaži liberalcem, da se ne daš pitati s praznimi obljubami, ampak da hočeš delavnih mož v odbor in ne zaspanih liberalcev, ki skrbe za svojo ko-
rist, drugi so jim pa brez pomena iu malo mar.
d Polšnik. Dne J8. juniju smo imeli prvo sveto obhajilo. 110 prvoobhajan-ccv jc bilo. Se nikdar toliko, pa jih tudi kmalu nc bo. — Na Alojzijevo pa je bila sveta birma. Birmancov je bilo 181. Na predvečer svete birmo jc zapel moški zbor prevzvišenemu podoknico Peli so: »Pozdrav«, »Na planine« in »Jadransko morje«. Prevzvišeni sc je prav laskavo izrazil glede petja in pohvalil neumornega organista gospoda Jerneja Koprivšeka. Pa se je tudi jako povzdignilo cerkveno pelje, kar on tukaj službuje. Kcdor hoče slišati res lopo ubrano petje, le naj pride in sliši! Posebno se krepko razvija moški zbor. Na dan svete birme je bilo jako veliko tujcev. Pa je tudi prijetno po naših gorah. Daleč naokrog lep razgled. — Z otroci se je ustanovila »Družba treznosti«. Popolnih abstinentov je 50, zmernih 126 t. j. druge stopnje. Z večjimi pa je križ. Preveč ljubijo vodko, takozvani »je-ruš«. — Dne 23. junija se je ubila Marija Dolinšek z Ravn. Obirala je brajdo in padla niti dva metra visoko na ka-menit tlak. Na dan svele birme je bila še v družbi jako vesela. Stara je bila 67 let. Res je: »Bodite pripravljeni, ker ne veste nc dneva nc ure, kedaj vas zagrabi neizprosna smrt«. — Bližajo se nam občinsko volitve. Nekdo zopet, kakor prod leti, spletkari in kliče na pomoč one, ki so mu pomagali, da je padel. Vse občane, katerim sc gre res za blagor in korist občine, pa sc poživlja, da nastopijo složno in volijo može-pristaše S. L. S. in pomedejo z občinskega odbora sebičneže in tako, ki rujejo le proti koristim občanov.
d Dobrnič. Ne smemo pozabiti, da nc bi sporočili o poučnem izletu, ki ga je nedavno priredilo izobraževalno društvo. Namenili smo sc, da pohitimo letos na Grm pri Novem mestu; do 33 društvenikov, okrašenih z društvenimi trakovi, se je zbralo zjutraj že na vsezgodaj. Vsakemu se je bralo veselje na obrazu. Med potjo nas je kratkočasil pevski zbor pod vodstvom gospoda organista, ki je marsikatero lepo pesmico zapel. Hitro jo potekel čas — reklo sc je: izstopiti. Grm! Nad vse pričakovanje prijazno nas je sprejelo vodstvo ondotne šole. Poskrbelo je tako, da je bil vedno eden gospodov učiteljev pri na«. Ta nas jc vodil, razkazoval in učil. Marsikatero podučno besedo z a kmetijstvo smo slišali. Ogledali smo si posebno natančno vrt, hlev in čebelnjak. Kako domače in razumljivo so znali gospodje opozarjati na poglavitne stvari. Hitro in le prehitro je potekel čas. Treba jc bilo zopet domov. Razšli pa smo se vsak z veselo nado, da je bilo jako lepo in da pridemo, če prej ne, drugo leto ob priliki zopet semkaj. Naj bi ta izlet obrodil obilo sadu in vzbudil več zanimanja za tako koristno grmsko šolo! G. vodju in vsem gg. učiteljem pa prisrčna zahvala!
d Krkn, Kakor drugod, tako tudi pri nas poparjeni in osramočeni pre-
82
miši ju jejo zapeljani liberalni volivci svojo lahkovernost, s katero so sc dali zapeljati. Da bi bili videli, kako sta le-lala okoli rdeči Tonček, ki jc izpreme-nil svojo »farbo«, in pa modri Jožek, ki je ljudi farbal, da je Reisner pravi kristjan, Povše pa liberalec! Pa vsa farba ni dosti držala, četudi sta pri nas raztrosila znane Reisnerjove liste med ljudi. Kdor bere »Domoljuba«, je z lahkoto zavrnil vse slcpurstvo liberalnih agitatorjev ki so bili gotovo dobro plačani za svoje nehvaležno delo. V polu svojega obraza se je trudil za Reisnerja, ki niti za svojega očeta ne mara skrbeti in ki bi gotovo tem manj za volivce, tudi Ha bi j a nov Janez, ki ima svojo štacunco menda za to, da ljudi napeljuje na liberalno stran, zato pa ljudje pravijo, naj mu zanaprej Reisner svoje grošc znaša v štacuno. Svoji k svojim! Liberalcu naj pomaga liberalec!
d Iz šentjurske občine pri Grosupljem. V naši občini je liberalno človeče, katero ima tako dolg in strupen jezik, da se mu kar nos viha. Ta sitna žverca se vtika v stvari, ki jih prav nič ne razume. Zraven pa je še hudoben, da mu ua ni para daleč naokrog. Pri zadnjih \oIitvah je sitnaril po gostilnah, naj volijo v državni zbor dr. Fr. Prešerna. .Mož zasluži, da mu jezik pristrižejo.
d V Leskovcu pri Krškem tudi ni nič skrito, kar bi ne postalo kedaj očito: liberalni »malarji« nekaj časa molče kot grob, da potem izdajajo kakor Judež. Pred leti so ti čuki ponesna-žili društveno dvorano, sedaj so jih že izdali: mod drugimi je bil eden šintar-jevih, ki je že v Ameriko odnesel pete! Ko so bili škof pri nas, so prišli liberalni »miroljubi« razgrajat pod okno; kdo jih jc najel, ve danes vsak otrok. Do-tični je tudi nagovoril nekoga, da jc razobesil ožlindran žakelj, kar dotičnik sam priznava, itd., itd. — Glede zadnjih packarij na farovžu in na cerkvah pa ti liberalni ribnikarji ne marajo še nič izdati, vidi se jim pa, da jih je že sram, sram do kosti! Prav! Naši možje bodo v kratkem z glasovnica m i dosegli, da sc bodo svojih packarij ne samo sramovali, ampak tudi — kosali!
d št. Lambert. V »Slovenskem Domu «, št. 22., v dopisu iz Save pri Litiji, se dopisnik, ki pa ni domačin, jezi name, da imam malo somišljenikov, »da bi jih zadovoljil državni poslanec s par naročili nerabne močvirnate mrve«. — Gospodu dopisniku, ki pa ni več gospod in ki ga sploh naše razmere nič ne brigajo, povem v tolažbo, naj pogleda izid državnozborskih volitev, pa bo videl, kdo ima več somišljenikov. Radi mrve pa naj gre vjjrašat svoje somišljenike, ki so se kar trgali za mrvo in bili vsi hvaležni našim jioslan-cem za to pomoč. Kdor ima živino že ve, kako jo bilo, dopisnik pa še kozo nima, kaj ga potem briga mrva. Tak ' n f -™' ki brez dola ok™g Posto-
« Sv':riLSlt'' P°k°i na račun uavKoplačcvalcev. Dopisnik dalie
sebi mene sodi, ko mi očita
JCl-UŠ.
ačun Po A
joruša jaz nikdar ne pijem, kdaj me je še kdo videl pijanega? Od dopisnika je pa znano vsakomur, kdor je kdaj ž njim občeval, da trezen sploh nikdar ni, če bi bil drugačen, bi ne zgrešil svojega i>oklica! Le ne zavijajte hinavsko oči, saj se poznamo, kakšni prijatelji kmeta da ste liberalci, vidite ga samo pri volitvah. Kmet vam je deveta briga, brigate se le za kmečke glasove. Pri agitaciji vam je bilo vsako sredstvo dobro, da bi nas kmete nafarbali in vjeli naše glasove. Pa ves vaš trud je bil zastonj, volili smo g. Povše ta, o katerem smo prepričani, da jc naš pravi jirijatelj. Ti gosposki dopisnik, kaj so skrivaš za urednikov hrbet, če si resnicoljuben in pošten, podpiši se, jiotem bomo pa dalje govorili. — Jože Kosmač.
d Loški potok. Zmagali smo pri ob činskih volitvah na celi črti! Našemu klicu se je ljudstvo odzvalo v tako lepem številu, da je namah padla nekdaj toli slavljena liberalna občina loško-potoška — in danes je gosj>odar ljudstvo samo. Zmagali smo sijajno. V vseli treh razredih so prodrli naši možje, v vseh treh podobčinah naši podžupani. Pred malo časom bi si ne bil mislil nikdo, da je to mogoče pri nas. — kar leži danes kot resnica pred celo javnostjo. Kljub lepemu vremenu se je ljudstvo odtrgalo od dela in prišlo na volišče, da enkrat ono govori odkrito in odločno. Prišli so iz senožet in njiv oddati svoj listek iti odšli zopet na delo. Do 320 glasov je bilo oddanih. Najoddaljonejša vas, vrli naš Mali log, je bila zastopana skoro do zadnjega volivca. Čast mu! Lepo so bile zasto-pane tudi ostale vasi. ('las košnje, najnujnejšega dela, in tako častna udeležba! Vsa čast in hvala našemu ljudstvu, ki se je pokazalo tako požrtvovalno, pokazalo pa tudi svojo jiolitično zrelost! Prelep dokaz o politični zavednosti naših ljudij je pa še to, da so držali najstrožjo disciplino glede kandidatov, ki so se postavili od strani S. L. S. S prav malo razliko so dobili v posamnih razredih naši kandidatje po jednako število glasov. Prodrla sta tudi v najnevarnejšem razredu, v prvem, kjer so se doslej mastili naši nasprotniki, — dosedanja odbornika g. župan in g. škulj, proti katerima se je najbolj ruvalo in splctkarilo; štejeta ]>o 81 glasov, - kolikor jih jc bilo v prvem razredu oddanih. Zaklinjalo sc je baš zoper ta dva, a ljudstvo je reklo drugače. Njemu, o katerem so dejali, da vodi naše ljudstvo, g. Iv. Rusu, se jo poklonil en glas. Prelep je dan in pre-slovesen trenutek, da bi omenjali otročje glasove in krče naših neodvisnih kmetov — naj bodo tam, kamor jih je ljudstvo poslalo — v kotu. Zastave plapolajo, v soboto in nedeljo zvečer pa kresovi in streli ter navdušeni klici, — ker ljudstvo jo veselo, navdušeno, da se jc naša dolina vendarle znebila hude more, ki jo jc tlačila toliko časa — liberalnih jerobov in raznih neodvisnih kmetov. Hvala našemu ljudstvu za to veliko delo, ne bo se kosalo nikdar. Za-
stava S. L. S. se jc zravnala in zapla-polala nad celim Loškim potokom, kdo bi ne bil vesel in hvaležen ljudstvu, ki je to učinilo. Čast mu!
d V Krškem si liberalci belijo glavo s falitno vinorejsko (?) »zadrugo«. Saj ta pride na kant, kakor njihova* kmetu sovražna politika: Sava bo v kratkem, kakor v Šmartnem pri Litiji tako tudi pri nas, vse skupaj odnesla na — Hrvaško. Sedaj pravijo, naj občina plača in reši. Mi pa pravimo: Tisti naj plača, ki jc razsajal iu pival po na puf zgrajeni »čokoladni« dvorani, predvsem pa tisti, ki iinajo vse to na vesti! Ti naj plačajo svoje sokolorejske zadruge!
d Slovenskemu katol. izobraž. tiru-štvu na Lokvici so darovali gg. a, Gangl, proi. v pok. v Metliki; J. Vovk, sod. kane. v Metliki; gospa M. Trno-vec, Gornja Lokvica; neimenovana gospa v Metliki po 10 K. Kot podporni člani po 5 K so pristopili: A. Šuklje, trgovec in gostilničar na Gor. Lokvici; Jožef Vukšinič, gostilničar v Metliki; Peter Natlačen, kaplan v Metliki; Aloj-zij Mihelčič, žujian na Lokvici; M. Vukšinič, gostilničar v Metliki. Več knjig so darovali: Mil. g. prošt Fr. Dovgan v Metliki; č. g. Franc Rakovec, kaplan v Metliki; č. g. Ante Vidovič, dekan v pok. v Metliki; č. g. Peter Natlačen, kaplan v Metliki in A. Rratanič. Pripo« ročamo se tudi drugim prijateljem katoliške izobrazbe, dosedanjim pa hvala lepa in Rog plačaj!
d Vače. Zolo napreduje naša ljudska hranilnica in posojilnica. Koncem leta 1910. jc imela 77 članov, torej 22 več nego prejšnje leto. Stanje hranilnih vlog jc znašalo 124 tisoč 617 kron 59 vinarjev, za 11.558 K 16 vin. več nego leta 1909. Stanje posojil je koncem leta narastlo na 03.380 K, nad štirinajst tisoč (14.060) kron več nego prejšnje leto. Prometa je imela 232.802 K 45 vin., tudi lega je bilo 79.126 K 94 vin. več nogo predlanskim. Njen rezervni zaklad znaša 962 K 39 vin., ki je last hranilnice. Naša posojilnica je tudi članica »Zadružne zveze« v Ljubljani. »Zadružno zvezo« je pa deželni zbor meseca februarja t. 1. priznal kot edino zadružno organizacijo na Kranjskem ter jo sprejel pod svoje varstvo in nadzorstvo. Tega deželnega varstva in nadzorstva jc pa na Vačah deležna samo naša hranilnica. O liberalni niti 110 govorimo. Če liberalcem niti Žerjav nič več ne zaupa mora imeti že svoje vzroke. Na tako trdnem temelju so naši hranilnici obeta najboljša prihodujost. Prihodnjost bo tudi najbolje liberalno laži ovrgla in razkrila. — Dno 16. t. m. bo slavnost. našega društva ter b1'poslov zastave.
□annnnnnaaanaaDPg
notranjske novice
_______D
□□□□□□□□Dnaaoaopo
n Vrhniške novice. Na sv. Petra in Pavla dan smo imeli na Vrhniki birmo,
presvetli gospod knezvoškof je prišel že tlva dni prej, da je obiskal domače in zunanje šole, gospodinjsko šolo ter nekatere podružnice. Sprejema se je udeležila šolska mladina in razna društva; občinski odbor se jc peljal Prevzviše-ncinu nasproti do Drenovega griča. jVrbničanom v čast moramo pohvalno priznati, da so se ob prihodu Presvit-lega z malimi izjemami vsi pokazali kot take, ki razumejo takt in pravi ponos. Vas in Hrib sta se še prav posebno potrudila, da bi bil trg primerno ozaljšan. Zunanje vasi, kamor se je bil fcnczoškof napovedal, so kar tekmovale nicd seboj, katera bo nadpastirja sprejela sijajnejše! Kako ljubko in okusno jc bila n. pr. preoblečena Blatna Bre-Kovica, kjer je g. knezoškof bral sveto mašo! Umevamo, zakaj liberalci po »Jutru« od jeze obračajo svoje nečedne želodce! »Jutrov« dopisnik kaže, da njemu veliko bolj pristoja to, kar očita vrlim Blatnobrezovčanom. Blatno-brezovčani pa naj si dobro zapomnijo, kako jih »Julrov« smrdin slika kot tolovaje in ljudi, «ki se valjajo po svojem lastnem blatu«. Fej liberalnemu umazancu! ■ Naša župna cerkev je dobila nov kras: nov, krasen križev pol. Je nekaj posebnega. Križev pot je delo domačih vrhniških umetnikov. Slike je izvršil akadernični slikar gosp. Ogrin; krasne romc pa je napravil podobar Buli. Občinske volitve se nam bližajo. Volivni imenik je bil razpoložen do minule nedeljo.
n Iz Zagorja na Pivki. Binkoštno nedeljo popoldne se je k nam pripeljal lir. Tomšič iz Ilirske Bistrice. Stopil je v Faturjcvo gostilno ter priredil nekak sliodek. Dr. Tomšič je razvil socialno - demokraški program ter medtem tudi rekel, da ni potrebno krščanski nauk učiti v šoli, ampak v cerkvi. Ko jc končal svoje pripovedovanje, nam je priporočil Kopača za državnega poslanca. Naše ljudstvo pa ne mara takih ljudi pošiljati v državni zbor, i<j hočejo krščanski nauk iz šole zriniti. Dr. Tomšič sc je zastonj trudil, na njegove limanice ni hotel noben sesti. Izid volitve jc bil pri nas tak-lc: Dr. Žitnik jc dobil 83, dr. Novak 11 glasov. Praznih pa je bilo 71 glasovnic.
n Za dekliški tabor v vipavskem kogu je veliko zanimanja. Pričakujemo, da se zbere ves dekliški svet iz Vipavskega in od drugod. Kratko opozorimo na nekoliko spremenjeni spored: Cerkvena slovesnost s svetimi mašami ob pol 8. in 10. uri. Dekliško zborovanje z govori ob 11. uri. Litanije Pol 2. uri, nato ljudska veselica. '» stop članicam Marijinih družb in odsekov prost. Podrobni načrti so sc ^zposlali. V nedeljo dne 2. julija pribite vsa dekleta iz gornje in spodnje ('°Hne, izpod Čavna in od Raše v Log, Poklonit se deviški Kraljici. Ljudstvo Sn ji klanja, Orli so se ji majnika potonili, ali mar naj ne bo samo deklet? Toraj v Log!
" Studeno pri Postojni. V Strmci 6l»o sezidali novo kapelo na čast sv.
Antonu Padovanskemu. Da se jc moglo to delo tako hitro izvršiti, so k temu pripomogli največ naši bližnji in daljni sosedje, častilci sv. Antona. Zahvalimo se vsem dobrotnikom iz župnije cirk-niške, begunjske, borovniške, unške, logaške, planinske, postojnske in sla-vinske. Bog povrni vsem obilno na prošnjo sv. Antona Pad.! Blagoslov kapele bo v nedeljo, t. j. 9. julija. Ob 9. uri se nese kip v procesiji iz farne cerkve v Strmco, kjer bo v novi kapeli tudi sv. maša in pridiga. Službo božjo in blagoslov bo izvršil č. g. dekan postojnski. Vabimo k tej slovesnosti vse dobrotnike, tudi razna društva, posebno Marijine družbe. Kapela in kip je delo domačih umetnikov: gg. Ronkota in Bajca v Cirknici.
n Vipavska podružnica »Slovenske Straže« ima svoj občni zbor v nedeljo, dno 9. julija ob 5. uri popoldne v bivši telovadnici. Člane in vse druge zavedne katoliške može, žene, fante in de-klela vabimo, da se istega udeleže. — Odbor.
n Izpod Nanosa. Dopis »Domoljuba« z dne 15. junija ne da spati nekaterim v Podhrušcvju. Očividno iz tega, ker se neki »mož« sedaj pere kakor zamorec, ki se ne more nikoli obeliti, ne samo v »Slov. Domu«, ampak celo v »Jutru«. To je v tistem »Juiru«, kojega urednik jc bil nedavno obsojen, da je dolžan Učiteljski tiskarni 26.000 kron, kateri je najpodlejši in najuma-zanejši list slovenski. No, dober tek. Tisti, ki se pere v »Jutru« ali pa »Slov. Domu«, je že res lahko dobro znan pri ljudstvu; če ga pa »spoštuje«, je pa vprašanje. — Dopisnik je tudi preskrbe], da se njegova učenost tudi razširi. Zato jc prišlo omenjene številke .Jutra« v naše kraje nekoliko več kot ponavadi. Dopisnik »Jutra« in »Slov. Doma«, še enkrat prav natanko preberi »Domoljuba«, če ne drugače z očali, in uvidel boš, če je kaj soli v glavi, da »Domoljub« ni pisal o nobenem možu. pač pa samo o nekem »fantiču«. — Dalje govori zavijaški dopisnik o veselju nad klerikalno zmago. Prebere naj le še enkrat dopis in videl bo, da se v njem še ne govori o nobeni zmagi, pač pa se dr. Žitnik šele piipo-roča. Samo žal, da je bil dopis za en teden prekasno objavljen. Liberalni dopisnik je malo napačno bral »Domoljuba« aii pa kar nalašč ga potvaril; bralci ».Tulra« in »Slov. Doma« pa seveda menijo, da je ta neumna neresnica lcsnična. Sicer pa bomo tiste, ki priporočajo in razširjajo »Jutro« in »Slov. Dom«, že še pokazali v pravi luči. Ker pa drugega več ne ve liberalni dopisnik, pa nekaj obljublja naši »klerikalni organizaciji«. To pa le brž na dan. Le naj dopisnik navede vse kar ve; seveda tako, da bo vse tudi lahko dokazal s pričami. Če na, bo kost pretrda. — V Predjami je udarila strela v hlev Antona Srebotnjak ter ga upepelila. Na sedaj še neznan način pa jo na sv. R. T. jutro nastal ogenj v Zagonu in uničil več poslopij. — Pod
Nanosom so se vršile zadnje volitve prav mirno. Brez vsake agitacije ie zmagal dr. Žitnik prav sijajno. Samo naši liberalci so bili vsi razdvojeni. Tisti, ki sploh ne marajo poslanca, so oddali prazne glasovnice, drugi pa so cepili glasove ter pokazali, da jim gre pri še tako važni reči vedno le za »špas«. Večje število je bilo »Kopačevih«. Največ od ceste od Slavtni do Razdrtega. Tudi mnogi Hrašani so se zavzeli za Kopača.

° marBaHO iSSpS«Sž2B'Si©0 □
n--------D
Iz Bohinja. 29. junija popoldne ob 4. uri je gospod mlekarski nadzornik Legvart v družbi z živinorejskim inštruktorjem gosp. Pevcem razkazoval pričujočim sirarjem in kmetom moderno urejeno sirarno pod vodstvom švicarskega sirarja Cimermana v Starih Fužinah. S šamotom tlakana sirarna ima velik kotel, pod katerim se kuri s premikajočim vozičkom pod zemljo, da sc lahko kotel razgreje do določene gorkote in da se dim ne vali po sirarni. Na železnem dvigu se prepelje sirov kolač pod stiskalnici, na steni pa je omara s seriščem in kipelnimi cevmi, s katerimi se poizkuša zdravost prime-šanega mleka. Na levo je mlečna klet, koder se v velikih skledah iz plošče-vine na cementni podlagi hladi mleko s primerno ventilacijo. Na desno je hladilna klet za sir z dovolj-močnimi policami in cementnim tlakom, ki pa pod policami preide v (lak iz opeke, da prihaja dovolj vlage iz zemlje. Sosedne duri vodijo v gorko klet, koder sc sir suši s primerno železno pečjo. Po stopnicah se pride v spodnjo solno klet, koder se sir soli v solnali banji in odtod pride v sosedno klet, koder se sir zori. Blizu 100 kolačev (po 120 kg težkih) se vrsti po policah, da jih jc veselje gledati. Ta sirarna bodi vzgled drugim sirarnam da bodo mogle s svojimi izdelki tekmovati in povzdigniti se na vrhuncc modernega sirarstva. Podpora od više strani jc dosegla svoj uspeh. Žal, da udeležba in zanimanje ni bilo tako, kakor je bilo želeti. Drugi dan je g. Legvart peljal svoje učence z belo uniformo iz petmesečnega mlekarskega tečaja na Vrhniki na bližnjo planino Vuskovnico. Učenci so imeli priliko opazovati sirarja na planini ter si zapomniti nedostatko pri izdelovanju planinskega sira. Po tritedenskem bivanju v Bohinju so se vrnili na Vrhniko.
lat
□aanaabciDDaacii^caaj
m
Romanca. Povest iz naroda. Spisala M. Buol, poslovenil O. Veselko Kovač, misijonar na Kitajskem. Ta
6?
resnična povest se je vršila na Tirolskem, glavni dogoiek pa na sve :ovno-2n ari i božji poti Višarjih. Ta. na globoki verski podlagi zasnovana povesi narn kaže tolažilno zaupanje in udanost, katera pri najhujših bridkostih in nesrečah more poroditi samo v verni duši. ki se izroči božji previdnosti. Ta mir in udano.«t pa pripomore do srečnih zaključkov tudi v slučajih, ko se po naravnih zakonih ne bi moglo hi': vel računati na pomoč in rešitev. - Izredno zanimiva in podučna povest je ponatisnjena iz »Domoljuba« in je izšla v jako lični zunanji opremi s krasno naslovno sliko. Cena za broširan izvod znaša 1 K 20 vin., za vezan 1 K 60 vin. Naroča se v >.Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Novost. — Mladinska knjižnica. — Kakor smo že poročali, je izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« prvi lepo ilu-strovani zvezek mladinske knjižnice »Dedek je pravil«, obsegajoč ljubko pripovedko »Marinka in škratelji«, .spisano na podlagi Dobnikarjevc slike :>Sirota in škratelja« ter povest »Bom že šel . v kateri slika priznani mladinski pisatelj nadučitelj Julij Slapšak na čudovito zanimiv način otroški napaki: Neiiboglji vos t in odlašanje na ju-Iri. .Mladinoljubi, sezite po tej krasni knjižili in privoščite našim malčkom dobre in tečne hrane. - S to knjižico jc zasnovano novo književno podjetje; poleg leposlovne in ljudske knjižnice bo izdajala poslej »Ka« toliška Bukvama« tudi mlati i n s k o k n j i ž n i r o. Čutimo sicer, da je književni trg takorekoč preplov-Ijen ■/. raznovrstnimi knjigami, vendar nam se vedno primanjkuje dobrih mladinskih knjig z izbrano in odločno dobro vsebino; zalo smo sc odločili, da tudi to vrzel izpopolnimo. Tako bo dobivala poslej ljuba slovenska mladina ob določniih obrokih specielno zanjo pisane in urejevatie knjige v roko. Menimo, da smo s tem ustregli na vse strani. - Knjiga slane 1 K 20 vin... vezana i K 60 vin. ter se dobi v »Katoliški Bukvami v Ljubljani.
ca oDarar-
r
a
ni

aaaaann □
D
□
n

Grozno maščevanje. Iz Valladolida poročajo' o groznem činu, ki ga jc izvršil neki zavrnjeni snubec vsled maščevanja napram oboževanki in srečnejšemu tekmecu. Pevec Ferraras, ki je na zelo .slabem glasu, se je smrtno zaljubil v lepo in bogafo Kaštilijo Duarez, ki jo je kljub temu, da ni hotela vedeti o njem, vedno zalezoval. Ko pa je mlada dama poročila nekega drugega moža, ni poznala njegova zavist nobene meje in sklenil jc, grozno in zavrat-no maščevati se, nc da bi mladi poroč-
"	SlUtil ° maSčevalnili nakle-
pih zavrnjenega snubca. Ko sta sc mlada poročenca ustavila na svojem ženi-tovanjskem potovanju na prvi^ostaji
v Vallaaolidu ter prišla v že prej naročeno hotelsko sobo, sta začula nenavaden šum, ki ga je mladi mož kot izkušen lovec spoznal takoj za bojni klic j nevarne kače klopotače. Soprog je tudi ! kmalu zagledal zver, kako se je plazila ' po tleh. Premagana od groznega stra-; hu se mlada poročenca nista upala ga-: niti in položaj je bil vedno nevarnejši, ko se je mlada žena nezavestna zgrudila možu v naročje. Strupena kača je bila v bližini vrat, tako da na beg ni bilo misliti. Ves obupan je vlekel soprog ženo na divan in jo nanj položil. Ker ni imel nobenega drugega orožja, je pograbil nato za težak lesen stol ter se spustil v boj z zverjo. Gorje, če bi zgrešil z udarcem, potem bi bil izgubljen. Zmiraj bližje se je plazila klopotača, tu je planil naenkrat mladi mož z vso močjo nanjo ter udrihal po njej, dokler ni obležala mrtva na tleh. Grozna nevarnost je bila odstranjena in tudi mlada žena se je kmalu zavedla. Da je zavrnjeni Ferraras ves napad pripravil vsled maščevalnosti, je dokazano, ker se je do prihoda novoporoče-nega para mudil v istem hotelu ter je tudi v naročeni sobi novoporočencev imel nekaj opraviti pod pretvezo, da je njiju prijatelj. Na ta način je utihotapil klopotačo v sobo, toda njegov peklenski načrt sc je ponesrečil.
Akcija proti podkupovanju v trgovini. Osrednji odbor zveze avstrijskih industrijccv se jo na podlagi referata generalnega tajnika dr. pl. Weissa pečal z vprašanjem o podkupovanju trgovskih in industrijskih nastavljen-ccv. 'Povod referatu so dale številne pritožbe, ki so došle iz krogov članov na vodstvo industrijske zveze. Osrednji odbor induslr. zveze je prišel soglasno do prepričanja, da je omenjena razvada, ki je pojav nepoštene konkurence, zmožna izpodkopati moralo v trgovskem prometu ter zbuditi nezaupanje med podjetniki in nastavljcnci, pri čemur lahko trpe tudi nedolžni. V Nemčiji se je shod nemških trgovcev pečal tudi s tem vprašanjem ter jc zahteval posredovanje zakonodaje. Na Angleškem pa obstoji že štiri leta zakon proti razvadam podkupovanja nastav-ljencov. Osrednji odbor zveze avstrijskih industrijccv jc zaraditega sklenil, da vloži vlogo na trgovinsko in industrijsko ministrstvo, v kateri se poživijo vlado, naj proučuje, kako bi se dale odpraviti te razvade v trgovskem prometu potom zakonodaje.
Kovina, ki razširja mrzloto. »Pe-tersburger Ilerold« poroča, da sc je odkril a v hribovju Namangani nova tva-rina, katere lastnosti so še bolj čudežne, nego one radija. Leta 1906 je našel tam neki rudar nepoznano kovino tem-norjavc barvo velike teže. Vzel je gotovo količino seboj v Moskvo, kjer jc skušal ustanoviti družbo za izkoriščanje dotičnih kovinskih zakladov. Načrt pa ni vspel. Tvarino pa je dal preizkusiti v kemičnem laboratoriju. Komaj so jo postavili v dotiko z neko kislino, je kovina razširjala neznanski mraz. Skle-
dica, v kateri se jc nahajala tvarina, se je zdrobila na kosce. Poizkuse so ponovili v steklenih, porcelanastih in železnih posodah. Učinek je bil vedno isti, Posoda se je zdrobila na kose in tvarN na je razširjala neznanski mraz ter so je spremenila v prah kakor hitro je pn. šla v dotiko z dotično kislino. Kemiki so na to napravili poizkus z velikim kosom granita: tvarina ga je spravila v prah — brez detonacije in brez razvoja plinov. V dotiki z alkalijem je posoda izgubila 20 odstotkov svoje teže. Komi-ki in najditelj so vzeli na to večjo množino te kovine in nadaljujejo poizkuse v inozemstvu. »Ilerold« zatrjuje, da smo na pragu novega senzacionalnega odkritja, sličnega radiju.
Stolp za aviatike. Prvi stolp za avi, atike zgradijo blizu Calarsa, na riestu, kur se je meseca julija pred dvemi leti dvignil v zrak Bleriot, da preleti Canal la Manche. S postavljanjem temelj,iih zidov stolpa so že pričeli na vežbališču »Les IJaracjues«. Stolp bo visok 130 m in »o imel v premeru 5 m. Stolp bo služil v to, da bo signalni stolp za aviatike, ki bodo leteli preko kanala. Ta s tolp bo videti iz velike daljave z višine GOD metrov.
Streljanje topov na čast angleški kraljevi dvojici. Nedavno so kronali angleškega kralja v vvestminsterski opatiji v Londonu. Ko sta prestopila ob pol 11. uri dopoldne kralj in kraljica prag ogromne katedrale, je naznanilo ta trenotek 61 strelov iz topov v Ilvde Parku in na trdnjavi Tower londonskemu prebivalstvu. Istodobno, ko so topovi naznanjali v Londonu, da je kronanje končano, so naznanjali to vest topovi po vseh pokrajinah velikanskega angleškega kraljestva. V tem času je bilo v Novi Zelandiji eno uro inpol po polnoči, na otoku Midsey polnoč, v Kalkuti ob 8. uri zjutraj, a v Jamajki ob 8. uri inpol zjutraj. Zares v anglcš" kem kraljestvu ne zaide solnce.
Oporok« na manšeli. Nedavno se jc v nekem ogrskem mestu vršila zanimiva sodna razprava zaradi zapuščine. Dva mažarska gospoda sta se zatekla k sodišču, ker jima je neka gospodična Ilonka Vardyss odnesla dedščino. Stvar jc bila sledeča. Gospod Kroney, star samcc, jc začel pred časom pogosto posečati neko prodajalno črevljev. Kupoval je črevlje, a ni jih mnogo ogledoval, temveč veliko bolj lepo prodajalko Ilonko Vardyss, s katero se je mnogo razgovarjal in šalil. Prodajalka mu jo nekega dne pripovedovala, kako ubož-110 živi in koliko se mora boriti za svoj obstanek. Stari Kroney jo je tolažil, da ji ni treba jadikovati, češ, da ji bo itak zapustil vse svoje premoženje. Dekle so mu je nasmejala, ker ni verjela njegovim besedam. Drugi dan ji je Kroncy, zopet dejal, da ji bo zapustil vse svoje premoženje, a dekle mu ni verjelo. »Dobro«, rekel je Kroney, »imate košček čistega popirja?« — »Nimam.« —1 »Nič hudega; dajie mi tinto in pero.« Kroney je izvlekel svojo manšeto iz rokava ter napisal nanjo: »Imenujem za
dedinjo vsega svojega imetja gdč. Ilon-Ico Vardyss. Po moji smrti postane lastnica mojega premoženja in nepremičnega premoženja, mojega pohištva in grebrnine. 1. junij 1911. E. Kroney.« Ta nenavadni dokument je dal Kroney podpisati dvema pričama. Ko je odhajal Kroney iz trgovine, ni mislil, da ga bo kmalu dohitela smrt. Ko sc je vračal domov, opazil je, da drvi proti njemu avtomobil. Hotel se mu je ogniti, a gc je tako prestrašil, tla ga je zadela kap. Ilonka Vardyss ni vedela, da je Kroney umrl, dokler ni dobila uradnega obvestila, da ji je Kroncy zapustil 600.000 K. Dva pokojnikova brata pa sta skupno z ostalimi sorodniki vložila ugovor proti bratovi oporoki, češ da ni veljavna. Sodišče je o stvari razpravljalo, zaslišalo je omenjeni priči ter dognalo, da je bil Kroney pri zdravi pameti. Oporoka je bila proglašena za veljavno. Ilonka Vardyss pa je bila tako vcledušna, da je tretjino podedovanega Imetja prostovoljno prepustila bratoma pokojnega svojega dobrotnika.
Najvišje železnice. V Evropi je bila do pred kratkim zobčasta železnica, ki podi od Zermatta do Gornergrada, edina, ki je dosegla največjo višino nad morsko površino. Njena najvišja točka leži 3018 metrov nad morsko gladino in bila je več let tudi edina, ki je vozila nad 3000 melrov višine. Sedaj jo prekaša že mnogoimenovana železnica na Jungfrau, katere postaja »Eismeer« je 3102 metrov visoko, medtem ko bo naslednja postaja »Jugfraujoch« 3396 m in končna projektirana točka celo 4075 metrov visoko. Najvišja normalnolirna Eeleznica Evrope je bila do pred kratkim brenerska železnica, ki vozi na najvišji točki 1362 metrov visoko nad morjem, medtem ko montceniška železnica vozi najvišje le 1338 m, arl-berška 3111 m, gothardska pa samo 1154 m. Že nekaj let pa prekaša v tem oziru brenersko železnico simplonska, katere najvišja točka je 1430 m visoko. Neprimerno večje višine kot. v Evropi so dosegli pri grajenju železnic marsikje v Ameriki .Železnice s 3000 m in celo več kot 4000 m višine niso tam nobena redkost. Tako dosežejo: najvišja železnica v Mehiki Cusubra de a Cruses pri Salazarju 3041 m, v Združenih državah na vrhu Tremont 3453 m m na vrhu Tenn 3119 m višine. V južni Ameriki doseže železnica, ki vodi iz Antafagaste severno v boliviansko ozemlje, pri Ascatanu 3956 ni višine. Pri I)ulycayu v Boliviji doseže neka železnica skoraj višino železnice na evropsko Jungfrau (4166 m), namreč m. v južnem Peru vozi pogorska feloznica v bližini velikega pogorskega jezera Titicaca pri Portez el Cruzera do . '0 m in od leta 1873. vozi od Puno ob jezeru Titicaca do pristaniškega kraja Al'equipa železnica, ki doseže pri Vin-cocayi 4470 m višine. Še višje, do 4618 Metrov nad morsko površino vozi na vzhodni strani Andov žična železnica, vodi iz Chilecita v Argentiniji do Mehčane. To železnico pa prekaša še
' za 6 metrov železnica, ki jo sedaj šele grade od Arequipe do La Paza, in sicer na najvišji točki pri Laguni Blanci. Še ne popolnoma dodelana bolivianska železnica Juliaco-Cuzeo so bo v bližnji bodočnosti dvigala do 4751 m nad morsko višino in še nekoliko višje, pri 4775 m, torej ie za 35 m pod vrhom Mont Blanca, leži v takozvanem Passa di Galera najvišja točka znamenite oroyskc železnice v Peru (Lima-Oroya), ki so jo žo leta 1873. izročili prometu in vzdržuje žo 37 let svoj svetovni višinski rekord.
Kuga na Formozi. Na Formozi je oliololo na kugi 129 oseb.
nnnnnnnnDnannannol
Za kratek čas

Hvaležen tat. »Gospod sodnik, jaz Vam obljubim, da bom zanaprej pošteno živel, če me milo sodite,« je govoril tat pred sodiščem. In res je to sodnika bolj ganilo, kakor če bi bil tatu zagovarjal kak učen odvetnik. Dobil je le malo kazen. — »Sodnik je pa vendar dober človek,« pravi tat sam pri sebi, ko jo šel iz sodne dvorane, »jaz mu moram nekaj na*./ dati!« In res je drugi dan dobil sodnik svojo uro, ki mu je bila pred par leti ukradena.
Dvojčka. Neki Dunajčan jo imel dvojčka, dečka in deklico, ki sta si bila tako podobna, da ju jo celo oče zamenil, če sta bila v postelji. Ko je bil nekoč s svojimi znanci v gostilni, jim je dejal, da stavi sto kron, da ju nihče ne bo ločil, če bota imela oba kratko pristrižene laso in enako obleko. Eden izmed njegovih prijateljev je stavo sprejel in še pristavil, da ju bo ločil v eni minuti, kateri je deček in kateri deklica, ne da bi kaj spregovoril ž njima. Stava je bila sprejeta. — Drugo jutro pride prijatelj ob določeni uri in dobi otroka žensko oblečena, sedeča zraven matere. Natihoma položi na mizo majhno punčko in puško. Kar naenkrat skoči deklica in vzame punčko, fantek pa puško. Smeje se gleda oče na zgubljeno stavo in še tisti dan so zapili sto kron.
Uganke ali zastavice.
Kriptogram.
Iz vsakega imena navedenih pisateljev izberi črko za novo ime pisatelja, ki ni imenovan med navedenimi.
Levstik, Govekar, Slomšek, Prcšern, Erjavec.
Uganka.
9
lt
1	a	a	a	a	a	a	«	U
	e			e			*	
	i			i			j	
3	k	k	1	1	1	1	n	4
	n			0			0	
	0			P			r	
5	r	s	s		š	u	t	6
8
10
12
Porazdeli črke tako v zgornjo predalčke, da posamezne besede dobe sledeči pomen: 1—2 človek nebodigatreba; 3—4 moško krstno ime; 5__6 lepa lastnost; 7-8 prebivalci na planinah; 9-10 turško sv. pismo; 11-12 del glave.
Zastavica v okviru.
J 1 0	FLFL, fMMiml		
	H	r i	H
1 P	p	! r	i r i t 1
	v		ž I
Pomen besed: Štiri krstna imena. Skrivalnica,
Za božjo voljo, kje je moj mož?
Mnenje gospoda dr. M. Dorlnerja,
Baden.
Gospod J. Serravallo
i Trst.
Imel sem že priliko poizkušati sam na sebi izvrstne zmožnosti Vašega Ser« ravallovega Kina vina z železom in na« ravno je, da ga bom v praksi toplo pri-i poročal.
Baden, 19. avgusta 1909.
Dr. Doriner.
Idealno odvajalno sredsfoo
v obliki sadežnih tablet, zanesljivo milega učinka. Izvirna Skatlja (žo kosov) K 1-33. Dobivalo <e v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Brady, Dunaj I., rlcischmarkt 2. 2977
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, 28. junija: 50, 90, 79, 39,	U.
Line, 1. julija: 16, 65, 45, 19,	43.
Trst, 1. julija: 26, 38, 20, 79,	80.
„CAS"
znanstvena revija, Izbaja 10 krat v letu In stane po 5K na leto. Naročnino prejema aprevnfitvo v Ljubljani.
Sajka-Altenburo.
I recMiim AltenburgB
I In . i t lin., p osi. Odi »trojni H* liliKtrot. aftomjb. S Ijboni H
Prigr.
Razširjajte Domoljuba.
Razpisuje so služba
orgamsfla iti cerkuentka
pri župni cerkvi v Ambrusu. — Natančneje podatke daje župnl urad v Ambrusu, p. Zagradec na Dolenjskem.	2003
42
Tržne cene
21 1/0 kg.
I -z. 1-.Z tre 4 - 1911.
Pia u Ei
A>šl .....
Je-i?rfi -Orrs
Proso b«"« Prrt: rinu
Kcmi leis C rit
!<tt e
G ni zi
D: — 1: t d t't .2 G i rti l 'u r« r m Rie! R :s-*i« r: - r"Tt :f»r
Č t r - 1
Kr»«*!r......
Z t . € »e:t Z i . e Lit Jo trti
Str- s «-5» Se: s i:: s 1 trn M da
Sr - C
Kr—ia . Cnr: . Ccižt Ett Jeilct Zt i
Srri. :■ • : -::
SAM	..I
C J r -
G: 1 ia t tal 1 71f_a riiki . Tt-i'.« rt A Prti:«: Kein?:
fcsfca-o
- • — r :
y. i (Jo nr»i» -
S tiill »«!• iip*-> Slanica prtVa-ena
V.as; u r i»2
Lo-Ji
P.izr::
Oo.oil .... Ra:*
Gos......
<::: : i:: rtt t- ultfe
R.i Raegoa -i
Ktia Sintoi ti
K a*--SlatUo:
Petrolej . • .
Vodilo dekliške družbe
-- ii i — Križ 2 rp o t 11 ir—- •* — iHH Brezmadežne* rs .'. vil : i>-x
SSL IWi*ai i K, 3 K- V «1» g**
1 Irfrh yrt Tir*"-, *
K:»9L tli k. dr. j-:*; N	t LjsMjaai.
Otvoritev trgovine.
smo otrerili čst S. —sjs L .' h gorimo : arami, zlatnino in iribrmno.
TRGOVSKA DRUŽBA
Sfufba!
Išče se majarca ali majar
- e: c:-:-.:>-j.2: i6 3 av govede. iiiev e c;,i0 po -..-<- \;«*r.. tj'l avtomat.ier. saironap*. .•: P.ača po dvgjvoru. Nastop • ;žbe jfaj! Ir:n Burgar	Visoko, p. St. Jurij
pri Kranju.
orp

v Sodražici. Plača 1000 kron Ognjeni imajo prednost. Službo je nastopiti s
1. septembrom t. 1.
p^psfns obleke
4D — etror dolgi cita-kl u
-i	L h f
I^če se za veliko p :>0 eoved živine.
;~:?tvo. kjer se
Mizarski pomočnik
ii -i,/ ; s:-:*;:« i vso oskrbo t tra;:o pri: - -.i-' murski c:''-.-:. Kriie prt Tržita iGo-
oršunista
t Pttt*»ta Grrif.«.	i:r:	:
in:i :::■■:■:: jcitz. : in,-z r: n	Si&sop
r.Li ■■■; liir- a: r:iit Zc.Lr z m i' - ;- . t •■ -r- rt.niKn trair t Mktres Gri-itiL i''06
ki je navajen vseh go?po.larskiii del. Voditi bi imel posestvo samostojno. — Oženjeni prosilci, ki se pri reji živine dobro razumejo, naj vlože iakoj prošnje na upravništvo -Domoljuba-.
Nastop službe takoj. Plača 80 K mesečno, prosto stanovanje, drva itd.
popolnih srajc
. 40 —etrot -
-.• i ' - *	. .-ro : -e*1 rs. 22 kron
- i. ,-ir.i §.: j-.; ranti i» :. ss .■■—<■ —— PajfoJllia »e po potrttju —— Pnovntr« tovarniška rarpoiilialaic«
Josiu Frsiikeisifla. Jšrtiser 91. ČeSlo.
P.-i v».n ptriinem bl^gn se dobi »>".ei ia* poznelc sezije 10 po;os:a
«
Preda se iako lepo
r ravnini, rtimjtii «kN| 32 oralov, skupaj so dr/o C-p in ol>stojoCf iz	b-;t. trar-
nikov. vinogradov in poide v. Sadoccsrjlt s krepkim drevjem ima iiahtno sa.ije. pri hiši s:.-—.-' t-ra; it. HiJa ir. jr-.-jpj.Urfkc- r:?:.;.«
z-i i rf pcismstr rrus Zaiiit-Fiki JLspt tli žiin iu^tiito	I'
Odda se več
v katerih se je dosiej nahajala qo-sfelna in špecerijska trgovina. Prostori so na zelo lepem kraju. Natančneje pove hranilnica in poso-jdmea v St. Juriju pri Kranju.
- Ka-c-r vzčitc -.t o^e 2S go^^ raora irr?tj	ker iste pn hHi ni.
i j.u: i i ;;•!'.:? iiulisi
**:-r> ! hiri ^ . i ko'e«a — . Dt. ;orr*ri^a c:-:
• ..t i tc" ; ;r. . :! r :t - jn -1: Fr Dat«i. rl i: . !. OrtirJr. . « . : irS it
oSje ia sluh
a> hcrc
Ct.icre
Ostanke
kur H i m r'
; »m t"' < 1
umi "thitl t
66» •.!

NajboljSa ura sedanjosti
in po najnižji ceni. Srebrna ura od K T— naprej.
Naročujtele prt moji domaČi »vrdki	--
ker boste tu res ceno in dobro postreženi.
Fr. Čuden u Ljubljani,
samo nasproti Frančiškanske cerkue
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi.
Kg več na Mestnem trgu,
samo nasproti Frančiškanske cerkve
ifliil
3119
riožna, cena
ln varna
S;' Cunard Line ^^
Bližnji odhod lz domače luke Trsta: Carpathia 1./7., Snxonia 23.,'7., Pannonia 8-/8. 1911.
ULiverpola: Lusitanija (no)boljSi največji in najlepši pnrnik sveta), 8/7., 29./7., 19./8., 0./9,, 7./10, 1911, Mauretunla 22,/7„ 12./8., 2./9., 23.:9. 1911.
Pojasnila in vožne karte pri Hndrej Odlasek, Ljubljano, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Ceno irožnji Trst-New-Jork III. razred K 170'— za odraslo osebo vStevSi davek in K 100"— za otroka pod deset let vStevSi davek.
„Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero 11 i nikako slepar-stvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkuSena in zajamčeno neškodljiva tekočina,ki zabrani izpadanje las in odstrani pra-haje. — Značilno Je, da se pri pravilni rabi 2e črez 1 do 5 tednov opaži močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje P" osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. Wna steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Preprodajalci popust. G|avna zaloga In razpošiljatev pri g.
Paso Petričiča nas!.
v Ljubljani.
[["logi imajo tudi gg. U. pl.Tmkoczy in fl. Kane Bhul?l|ani, lekarna »pri zlatem jelenu«, in A"1-•KMmič v Kranju, lekarna pri »flngelju« v Novem 52wStU in Ivan Omerzu v Zagoriu ob Savi.
Sloveči 200 letni
ložunshi SeeholeHov rasisti balzam
proti zaprtja, slabi prebavi, boleznim na jetrih,
, erevosib, soipnnju, /.lati žili itd., jo samo J pristen z rudorim rakom kot varstveno j znamko. - - Dobi so v vseh lekornah ali narav-!: nost edino pri upravičenem izdelovatelju
' Ladislavu Foldes. leharna .Zum rotenK
Pozscmy 114 (Požun) Ogrsko, jj Ifcf.' Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo. "i-U ssi: 18S5 Cena eni steklenloi 70 vinarjev. 10 Varstven, rn.iuk.. Po povzetju sest steklenic franko K 160.
Olnvnn zalnpra za Avstrijo: Paul Redtcnbacher, lekarna zum ..Senfer Kreuz", Dunaj XIII., Hnltolslrasse Kr. 141114.
Imam 50 Ml
1952
raznih ostankov poletnega blaga, primernih za gospodinjstvo. Ostanki so do 10 m dolgi. Pošiljam 40 m po 10 I<; I. vrsto 40 m za 20 K; veleprima 40 m za 25 K. Jamčim za popolno zadovoljnost. Ako ne ugaja, vzamem balo nazaj. V slučaju potrebo ne zamudite to prilike in pišite naravnost izdelovatelju Jaroslav Marek, ročna tkalnica in razpošiljalnica v Bystrcm 45 pri Novem Mestu ob Metuji, Češko. — Na zahtevo pošiljam vzorco cefirja, kanafasa in drugega blaga zastonj in franko. Vzorci ostankov sc no pošiljajo. Dopisuje so slovensko.
izdeluje
m A.Tomšič
H Kovač, M, p.lMfd.
CLIMAX motori na petrolej
llfeft
Najcenejši obrat.
Bact rich & Co. |
tovarna za motorje . DUNAJ XIX 6, I
HeiligensISdlerstrii. S3lje. |
iHBBESi&BaaaMSI
Podpisani priporoča gg. zdravnikom ln slavni mu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih
kilnih in trebušnih pasov,
kirurg, obvez In vale, kirurg. In med. Instrumentov, aparatov, umetnih udov po meri In naroČilu, nogoviciz gumija ter drugih gumijevih pflprav, bfl-zgalnle, mehurjev itd. NaroČila po poŠti naj-natanCnele Iti naglo. -
Lastna delavnica,
se lahko narod po meri. Za vprašanja po poŠti
maj se priloži znamka.)
K. PIOTROWSKI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta St. 32, (Levčeva hiSa.)
Zastopniki in potovalcil
za obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospode in dame so sprejmo proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi ra/.poš. sukna. Ponudbo pod: „W6lllirma 92(52" na anonfino pisarno M.Oukes Nachf Dunaj 1/1,	187'J
R..po.Hl.tn oroijn ...k. Trite, knl pnlke llannnerlea., llritKriR", l.»n. C..ter in Ftol)ert, mokre.., plitnl. It-t. po tvomilkit, een.b. Popravile ne.teenej., Z.n- .ljlTm, oaehain <to. »oljujem u..„lnA j„|„. e,t,,1,^(1». .Oalljam M,,l> |,„|j;,. ,,„ik, ' „, j, bt ae allilu kupiti M .I..I na pneknlnla in OBir.l. fantki UIlHt) tn tranko,
F. Dtiick. luvarna putk,
OpoCnn St. .-,3 ul, i|r*uvnl t ilel, rv»k.,
Irr.nlr
1014
S deklico iz pošteno hišo, no '»- sprejme takoj za vočjo trgovino na deželi, ki jc spojena z liufrotom. Po-nudbe je pošiljati: Tvrdkn Jenko, Podgriid, infra,
Zajamčeno pristno najboljšo francosko ali takozvano Japoimko
semensko ajdo
popolnoma svoi>.o In tinto "luno oddaja Viljem STF.INHERZ, LJubljana, M»t' nova liišn, Dunajska funtu, (17411)
(fiženir.-Hititieiniio Wfsmar
n. it. Oito««
politehnik a za slavili!!, sirojnt In iliklro lnlmir|i !8r arhitekte; tehnik.1 m lalsi. bstoi n Mrmh
j
lioCc noiprirvnll kutini lioCe l/i|nhiti p«u».
Dama
ki
nego, ki ter tloied nežno itn hitu kožo In belo polt, se umivn le i
Steckenpferd lllljno mlečna milo
(znatnkn Slci ktnpltrdl tvrdke Bergmann & Co„ TcSIn ob Labl. Ktitiiatl po 80 v sc dobi v vseh lekarnah, drogirljah In trgovinah s parfumom 1.1 ti
! Ceni fotograf, aparati t
1878
Eilr. BiNtam
Komplotni fotograf-aparati dajo zajamčeno dobro sliko, n plclčami, papirjem, kemikalijami la podukom velikost slilc «X»cm K I'90, ®X »2 c™ K 3 80, 5 '70, 9'70 it<L (poštnina posebej).
Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežrii in poceni!
Itabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk zelo pooeni! Glavni co* niki ob.sogftjo<*i no strani zastonj, ravnotako priložnostni ceniki.
tovarna foto-graf-aparatov
: HirschbBra 326, Češko.
Zastopstva in prodajo
nileopn
okusno in trpežno izvršene odda dobro vpeljanim, zmožnim trgovcem za posamna večja mesta
„Hrbor' t družba z o. j.
Praga, Vaclavsk6 nam. čisl. 61.
Lastna najmodernejša tovarna za pohištvo v Debri n. J. 1939
"Mssjii Uradne ure od 8. rano do 7. ure zreCer
Ustredni banka
Podružnica
tčeskych"spoHielen
Osredn. banka eeiklk hranilnic. Ponterosse
Vloge na knjižice: 4 V/o
Premijne vloge:
43/*
Vloje v tekočem računu In vloje fiksne najugodnejSe. 1 Bančno trgovanje vseh vrst. 135 52-1 - Oddelek za vadije In kavcije. —-
SS Uradne uro od 8. lano do 7. ure zveter.
1 Tovarna strešnikov F« I ponudi v \	». UIDIC S> Kome. LiuIHiaoa"^ saki poljubni množini p^^no Z9ani |
	a patent, dvojno zarezani i
J 7S2 Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.	
Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice | »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, J, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, ralatilnice itd. V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in iPjffS/T^r-;v^ gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse druge stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje FR. $TOMCA'» LJUBLJANI, Mirile Terezije cesto 1.	
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
Pripravna birmanska darila.
.Vikelnasta ura z verižico . K 1 50 in napr
I. .. „ boljše vrste „ 8 - „ ritvi srebr. moška uri.... ,, 7 50 „ » >■ >i ,, z verižico ,, 9-70 „ ,i ,i .. .. boljše vrste „ 12 - „ „ „ urazdvoj.pokrovom „ 10-7« „ .. . ,, posebno fina „ 20'— ,,
ll-karatna zlata ura.....(f 44 — „
boljše vrste „ 70 80,100
Nikelnasta damska ura z verižico K 8 50 ln napr. Prava srebr. „ ,, ,, ,,	95o
Prava srebr. „ „ boljievrste „ 12 — •• 11 n 1, zdvoj.pokr. „ 18 — >, n ,, posebno fina , 16 — 14-karat. zlata daraska ura . . , ,, M
boljievrste „ 80, «,50 "
Aui.doubl. rl.ravrat. verij.z obisk K "
Srebrna zavrat. verižica...... 51
Pozlačena „ „ „ f( " » —
14-k. zlata „ ,, M	" jg_
Srebrna dolga verižica za uro . " 4 — Amer. cioublc-zlata verižica za uro „ H-kar. zlata, dolp „	4j_
napr Llianl, zlato na sretro K 1 80 in nap 14-kar.itni zlati uhani „ 5 80 „ » bolile vrste s prav finimi kamni . . . „ 6'— m h z diamantom . . . „ 15'— n " s pravimi briljanH . ,, "
" ............ziaia, aoiga ......,■ 45— „ „ , pravimi briljanH
Vse v "nlh skafulah — pripravno za darilo.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Bko naročeno blago ne usaja. se tekom 8 dni zamenja aH denar povrne.
Sv. Mu cesla Siev. 8
Tovarniška znamka „IKO'
)dffovorai urednik: Ivan Rakovco.
mm n »mii mm H. Suttner - Ljub