Poštnina plačana v gotovini. LETO V.	LJUBLJANA,	5.	NOVEM3RA	1927.
STEV. 44. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Naročninazajvgosla-vno ČETRTLETNO DIN 15-celoletnodin*6o/za*
INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO / OGLAJI-PO CENIKV/ POSAMEZNA
Številka- po din • 150,
POŠT. UK. RAČ. 13.188
A
/A\
VREDNljTVOINVPRAVA VVČITELUKI-TIlKARNl/ ROKOPISI • 5E • NE •'VR A-XA)0/AN0NlHNlD0-. *PIJI • JE • NE ■ PRIOBČV -k 1E10/P0iTNlNA-PLA-^ XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 90«.
m
n
Pod tem naslovom razpravlja v številkah 6.—7. glasila katoliške slovenske mladine »Križ na gori« akademik Božo Vodušek o utemeljenosti jugoslovenskega centralističnega stališča. Njegov zaključek se da izraziti v kratkem tako:
»Obe stališči sta zlagani, osnova lažnive igre med tema oficielnima stališčema je laž o osvobojeniu v letu 1918. V okviru sedanje države je edina rešitev za Slovence federacija.«
Nas ne zanima toliko mnenje pisca o slovenskem avtonomističnem stališču, kajti razumljiv«? je, da se kot nacionalisti strinjamo z neugodnim mnenjem, ki ga izraža pisec o tem stališču. Reagirati pa moramo nredvsem na trditev, da se o osvobojen ju sploh ne mere govoritj, da je beseda »osvobojenje« le lažniva fraza, ki so jo dvignili brezčastni prodanci in jo podpirajo le slabiči in sebičneži.
Kljub poteku 9 let je vendar še nemogoča pravilna presoja dogodkov ob prevratu in dalekosežnost zloma centralnih velesil. Slovenci na te dogodke nismo bili pripravljeni in prav majhno je bilo število onih, ki so znali te dogodke vsaj približno ocenjevati. Znali so to le oni, ki so že pred voljno, zlasti pa tekom vojne stopili v odkrit boj proti Avstriji in tvegali svoje lastno življenje za dosego ideala:	oprostitev Sloven-
cev. Hrvatov in Srbov izpdd jarma Avstro-Ogrske. Pa tudi ti naši najboljši borci so bili presenečeni po naglem razvoju dogodkov, ki so Prehiteli njih največje -želje. K pričakovanemu osvobojenju se je pridružilo še vsaj za tisti čas nepričakovano ujedinjenje, Slovenci smo postali sestavni del samostojne, velike Jugoslavije.
Posledice naše absolutne nepripravljenosti sd se pokazale že v prvih dneh osvobojenja. Tavali smo kot pijani semtertja, opajali smo se z visokodonečimi frazami, igrali smo se državnike in zunanje politike. nismo pa dokazali svoje zrelosti. Temu se ni čuditi. Vsa naša preteklost je bila pasivna, vse svoje sile smo trošili vedno le v boju proti ponemčevanju in poitalijančevanju, vsa naša politika se je sukala vedno le v negativizmu. Vsled tega nismo imeli ljudi, ki bi bili v stanu nastopati samostojno kot aktivni borci in tvorci, vsi smo tudi po prevratu ostali pasivni in čakali, kaj bodo napravili z nami drugi. Nismo nastopali samostojno', pustili smo se samo
gnati od dogodkov, ki so nas popolnoma nepripravljene orhniorai‘3 na pot v Beograd, na pot, ki je končala s takozvanim Ujedinjenjem.
Tudi po ujedinjenju smo ostali zvesti svoji tradiciji in mentaliteti. Ostal smo kot otroci, navduševali smo se za brate Srbe, videli v njih bogove in bili smo prepričani, da uboga, po vojni popolnoma izčrpana Srbija komaj čaka, da bi nam nasula iz svoje skoraj prazne sklede še zadnje ostanke zlate pšenice. Ko pa so' naši politiki videli, da vodijo Srbi strogo realno politiko, da gledajo predvsem na sebe in da zlasti niso voljni prepustiti vodstvo novonastale države Prečanom, smo se kot pravi otroci postavili v kot, dali prst v usta in se cmerili. Nismo nastopili kot možje, nismo znali uveljaviti vseh onih velikih dobrin, za katere so nas zavida’i naši iužni bratje in žalostno dejstvo je, da smo se pač navzeli slabih lastnosti svojih bratov, nismo jih na znali priučiti dobrih lastnosti, ki smo jih imeli. To žalostno dejstvo je najboljši dokaz naše inferijornosti in edina razlaga dogodkov, ki so se razvijali do danes.
Enakopravnosti ni v naši državi. Te enakopravnosti nam pa ne krati »srbski narod«, marveč le oni vla-stodržci. ki so1 si znali ohraniti vso oblast in ves vpliv tudi po prevratu. In baš Slovenci smo največ pripomogli, da se je ta klika vzdržala in da dominira še danes Zagrizli smo se kot stekli psi v bratomoren bo(j, kar je storil demokrat, to je pobijal klerikalec, kar je hvalil poslednji, to je blatil Drvi. Ta boj se je zanesel zlasti tudi na gospodarski,’ polje in sramota je. da Prečani še niti enkrat vsaj v gospodarskih problemih nismo nastopili enotno.
Vse napake, ki jih očitamo sve*-jim južnim bratom, delamo sami. Kot pri Hrvatih in Srbih, se vrši tudi pri nas le boj med partijami z vso svojo umazanostjo in ogabnostjo, vsa idejna nasprotstva izžare naposled le v prav nizkotnem osebnem boju. In tako se bijemo, blatimo iin uničujemo med seboj, mesto da bi vsaj v gotovih, strogo kulturnih in gospodarskih vprašanjih stvorih enotno fronto in nastopiti za svojo enakopravnost. Za tak nastop žal nismo sposobni. Tudi naše partije hočejo le oblast, igramo se državo v malem, nri tem pa poginjamo.
Ni torej krivda »srbskega naroda«, če Osvdbojenje in Ujedinjenje ni doneslo onih dobrin, ki smo jih
pričakovali, naša krivda je, da »ležita svoboda in enakopravnost v tujih rokah«. Dokler bomo pustili, da se bodo partije na ljubo partizanom igrale z našo eksistenco, dokler nismo sposobni, da pošljemo v parla-' ment boljše zastopnike, tako dolgo bomo ostali neenakopravni.
Drugo vprašanje pa je, kakoi priti iz tega strašnega položaja, kje je sredstvo in pot, ki nas more dovesti do resničnega ujedinjenja in osvobojenja, do resnične enakopravnosti. Gotovo: postati moramo »političen narod«, vcepiti moramo Slovencem samrtspoštvanje in samozavest ter nastopiti enotno ;in strnjeno za svoje pravice. Le sedanja država nudi Slovencem možnost za samostojno življenje, kar nam manjka, si mora-md izvojevati. Ideal lastne državne oblike je na zunaj uresničen breiz naših posebnih zaslug, le no naši krivdi pa ni uresničen tudi na znotraj In v tem kaosu naj nudi spas delovanje v duhu federacije?
Božo Vodušek napada zelo ostro jugdslovensko centralistično stališče in ima prav, če razume pod tem sta-ilišče naših takozvanih jugosloven-skih partij. Le politiki so s svojo nesrečno taktiko diskreditirali jugo-slovenskd stališče, diskreditirali ju-goslovenski ideal, ki hoče ustvariti en narod istega mišljenja in čutenja, jstih pravic in dolžnosti in ene same. skupne narodne zavesti. Ta definicija v članku je točna, niso pa
Orjunašem!
Kraljestvo, ki je nesložno mora razpasti!
Evang.
V	vrstah Orjur.e, da še celo iz moje prejšnje okolice, se nahajajo ljudje, ki z nekako' sadistično naslado onemogočujejo vsako še tako idealno zamišljeno akcijo. Ti ljudje vse vedo, oni so pošnofali v vse še tako tajne zapiske in knjige Orjune, poznajo vsak njen korak, ki ga ob vsaki priliki speljejo pred hvaležnim občinstvom, naivečkrat seveda v oštarijah, v gnoj in blato. Mnogokrat se ta robota vrši nevedoma iz prirojene zlobe in zavisti, dostikrat pa naravnost z vedoma preračunano zlobo. Pri tem delu se ti škodljivci Orjune sklicujejo na svoje zasluge na polju našega dela, na poznanstvu z menoj itd. Največkrat pa je njih /delo obstojalo v izkoriščanju mo-mentane konjunkture Orjune, v prisostvovanju pri orjunaških veselicah, v pocestni]i kravalih itd. Od teh mnogi pri svojem uničevalnem
listek.
bombardon :
Fašistovska nebesa.
V. Moriccuttijev vnebohod.
Moriccutt:iju je bil kolčno saldi-ran račun. Kot pravoveren Italijan je bil organiziran fašist že od tre-noika ko je spoznal, da sme v črni srajci nemoteno vršiti svoj poklic, k; mu je bil od rojenic položen v zibelko v obliki dleta in vitrihov. Ob priliki obletnice fašistovske zmage je proslavil ta zgodovinski dogodek z nočnim obiskom v eno izmed fa-šistovskih blagajn. Pri tem poslu je bil zaloten od vestnega stražnika, ki je začul ropot baš pri južini šestme-terskih makaron. Ta je navalil ,na nesrečnega črnosrajčnika ter ga Prebodel z golimi vilicami.
Od strahu še vsa tresoča se duša ubogega Moriccuttija, se je dvignila kot lahkokrila ptica visoko pod nebo ter po dolgem iskanju našla fned težkimi oblaki špranjo skozi katero je dospela do glavnih vrat i nebeškega kraljestva. Tu je stala
I	dolga vrsta preminulih zemljanov ter s številkami v rokah čakala, da
se izprazni prostor v nebesih za nje. Moriccutti, katerega se je držala še blagoslovljena voda faza zadnjega blagoslavljanja fašistovskega prapora, je ošabno odrinil, s komolci najbližjega ter se po kratki borbi preril do praga nebeškega kraljestva. Sv. Peter, ki je čul trušč in prepir pred vrati kraljestva miru, je baš odprl zamreženo okence v zlatih vratih. Njegov glas je zadonel kot grom v gorah.
»Kdo je ta, ki se drzne motiti nebeški mir?«
Moriccuttiju, ki je bil v življenju vajen še vse drugačnih gromovitih govorov, saj je pogostokrat stal poleg svojega naj višjega šefa, proti kateremu je bil Petrov glas kot čivkanje piščanca, ni ta nastop nebeškega vratarja prav nič imponiral. Nekoliko se je namrdnil ter potegnil izpo'd kalabreškega plašča kos svoje črne srajce ter se postavil v pozo bogatega kravjega prekupčevalca pred slugo majhnega jugoslovenskega hotela. Bodisi, da je sv. Peter vsled visoke starosti nekoliko1 oslepel, ali da je v svetem ogorčenju prezrl odlikovanje, ki ga ni deležen vsakdo izmed zemeljskih črvov, ki dnevno moledujejo o'krog njega ter •beračijo za gorak prostorček na za-
pečku nebeških soban, eno ali drugo, zaloputnil je okence s tako silo, da so se stresli temelji nebeškega dvora. Moriccutti je sedaj stal pred zlato steno ter se čudom čudil, da fašistovski duh discipline še ni prodrl med prebivalce nebeških lovišč. To'da, kakor si je znal pomagati ob vsaki priliki, kadar je stal na zemlji pred zaprtimi vrati, tako je tudi tu uporabil takoj svoje strokovno znanje, ki si ga je pridobil v življenju. Z veščim očesom je pregledal ključavnico nebeških vrat ter se za-smehljivo nasmehnil. Iz žepa potegne snopič vitrihov, en sam prijem, ključ v ključavnici zaškrtne in vrata se odpro na stežaj. V tem trenutku pa se zgodi to, kar dožive tisoči njegovih kolegov na zemlji, kadar pozabi hišnik namazati tečaje vrat. r»b cvileniu tečajev se sesede ubogi Mc-riccutti od strahu. Sveti Peter, ki je baš zadremal ob z’atem stebru plane pokonci ter udari na tleh sedečega nesrečneža z dolgo, še kadečo se pino po glavi, da se razleti (namreč pipa) na tisoče končkov. Toda dosegel ie baš nasprotno, kar je nameraval. Hrabri borec fašistov-ske legije je bil s tem udarcem spravljen k zavesti. Z vzbočenimi prsi se razkorači pred nebeškim
pravilne njegove dedukcije. Mi nacionalisti poznamo dobro ne le svoje lastne slabosti, marveč tudi slabosti države in posameznih plemen. Vemo torej, da je treba zlasti med Srbi propagirati idejo jugoslovenstva. To tudi delamo in s ponosom lahko rečemo, da smo doslej samo mi usmerili svoje delovanje v tem pravcu. In naš cilj? Ostanimo Slovenci, Srbi in Hrvatje, ustvarimo pa zavest dr-Ižavne skupnosti, ustvarimo pcaios, ki izvira iz pripadnosti k veliki svobodni državi, ustvarimo tip jugoslovenskega državljana, ki bo vedno s ponosota povdarjal; »Civis Jugosla-viae sum«, pa makar je dober Slovenec, Srb ali Hrvat. Ta program je realen in vsebuje uresničenje vseh onih želj, ki jih izraža pisec v svojem članku, zlasti uresničenje enakopravnosti. Vse drugo je bodočnost. ki je nihče ne more predvideti. Naravni razvoj bo šel dalje, kje se bo ustavil, s kakim efektom bo končal, to se ne more niti slutiti ter bi bilo škoda vsake debate o tem vprašanju.
Zdrav nacionalizem brez strankarskih primesi, pa naj bodo te centralistične, federalistične ali avtonomistične, je edin izhod iz današnjega položaja, je edina rešitev za državo in za nas kot sestavni del države, ki nam ie padla v naročje kot mana, kot dar Boga, ki nam je naklonil več ko*t smo zaslužili, pa njegovega daru nismo znali in ne znamo niti ceniti, niti uporabljati.	I.	C.
delu niti ne vedo. da žagajo lastno vejo. ki na njej sedijo.
Nihče ni Orjifni toliko1 škode prizadejal, kakor ti tudi Or.iunaši. Naj navedem samo nekoliko dejstev.
Akcija za fond Žlajpaha in njegove dece je žrtvi primerno dobro napredovala. Kakor pa je rastel fo'nd, tako so se začele širiti najbolj zlobne vesti, kako oblastni odbor ta fond zapravlja. Dali smo javen obračun in pozvali vsakogar, da nas javno napade, če je v tem računu tudi najmanjša nepoštenost. Zaman, nihče se ni oglasil, toda zlobne vesti niso prenehale in ustavile in onemogočile so vsako nadaljnjo akcijo za preskrbo*' nedolžnih sirot.
Ko sem pričel z reševalno akcijo za zavoženo »Ekonomsko Orjuno« in zastavil v tem pravcu vse sile. so se zopet pojavili ti razdirači. Raznesle so se vesti, da sem pobil blagajnika. si prisvojil ključe blagajne, pobral denar in ga lahkomiselno,zapravil. Dobil sem zadoščenje pri sodniji, ki je bilo svoj čas obljavlje-
ključarjem ter potegne iz žepa faši-stovsko legitimacijo1, ki jo kljub naglemu odhodu iz dežele oranž ni pozabil vzeti seboj. Sedaj pa je bil na vrsti sveti Peter, da se sesede na tla, kajti njemu kot vsem drugim nebeškim uslužbencem, je bilo izdano strogo povelje, da je treba vsakega organiziranega fašista sprejeti z vsemi častmi, ki so jih deležni le izredno visoki in zaslužni gosti. Čim je videl ponosni Kalabrežan efekt, ki ga je napravila fotografija njegovega zemeljskega poglavarja, je ošabno pljunil v velikem loku. ter počasnih korakov stopal po hodniku naprej. V tem se je opomogel tudi sveti Peter ter z obema rokama zagrabil za vrv zvonca. Trenotek in že so prihiteli nebeški krilatci, posedli krog Moriccuttija ter razprostrli svoja srebrna krila po tleh.
«
Moriccuttija, ki je uganil, da je to nebeški aeroplan, je spreletela zona. Stati'na krilih in leteti po'zraku mu ni dišalo. V mladih letih je bil sicer sijajen akrobat. Če so ga zalotili pri prepovedanem poslu, je plezal po fasadah rimskih palač s tako bravuro, da so ga občudovali vsi mimoidoči. Toda do akrobatike v zraku je imel vedno velik rešpekt, četudi
VARSTVEM* X (MAMKA
JkkolJ
PLETENINE S TO ZNAMKO SO . NAJBOLJŠE!
no, toda vse ni več pomoglo. Zaupanje je bilo strto, strt tudi moj elan in »Ekonomska« je propadla.
Da si olajšam delo v organizaciji, sem pridobil brata Verbiča, da se je ves, s svojo mladeniško vnema in veliko zmožnostjo posvetil Orjuni. Sprva brezplačno, pozneje za bornih 1000 in končno; za 2500 Din je delal noč in dan za Orjuno. Nihče mu ni mogel očitati nezmožnosti, nihče lenobe. Toda zopet so stopili na plan zlobneži polni zavisti in mu ob vsaki priliki očitali težko zasluženo plačo in bog ve kaj še. Skoraj se ni smel pokazati z novim klobukom, da ne bi kvaraorjunaš svojemu drugu pomembno namežiknil, češ: ukraden. Leto in dan je že imel brat Verbič veliko boljšo ponudbo* od uglednega dnevnika, pa jo je odklanjal na mrijo prošnje. Končno je onemogel in odšel v Berlin na stroške tega dnevnika, da se v svoji stroki izpopolni, potem pa nastopi novo službo. Toda še na pot so mu obrekovalci poslali kleveto' Takoj so skovali laž, da ga Orjuna še nadalje plačuje iz tajnih fondov itd. itd.
O	teh tajnih fondih se trosijo ogabne klevete tudi glede moje osebe. Nekatere teh dobrotnikov Orjune sem prijel za jezik, kakor kažejo spodaj stoječe izjave, toda vseh. posebno ,pa virov mi ni mogoče doseči in tudi ni to moj namen in moje delo.
V	glavnem mi zadostuje, da imam jaz čisto vest in lahko vsakomur, ki je seveda v to opravičen, pokažem čiste račune. Boli me le to, da tem obrekovalcem nasedajo naši najboljši člani Ne obrekovanje, zavest, da Jmiam vleč zagovornikov v vrstah svojih nasprotnikov kakor pa v svojih lastnih, ta bo končno zdrobila mojo energijo in moje delo v Orluni.
Inž. Marko Kramjec.
IZJAVA.
Podpisali Ivan Jerman priznavam, da sem enkrat govori! s Fr. Lovšetom ml. in Fr. Marinčičem ter
ie bil aeroplan italijanskega fabri-kata. Zato tudi sedaj ni premišljal mnogo, temveč z globokim vzdihom »Mama inia« sedel na zadnjo nogo, ki se mu je zdela še najbolj varna ter se krčevito oprijel bedra najbližjega krilatca. In tedaj se je dvignila cela četa v višino ob zvokih fašistovske himne, ki jo je igral kompletni nebeški orkester pod vodstvom samega arhangelja.
Leteli so preko širnih zelenih lovišč, kjer so Indijanci po vzorcu svojih pradedov s puščicami streljali bivole, ter se tako seznanjali s športom, ki so ga poznali na zemlji sama iz pripovedovanja svojih očetov, ker jim ga je stric Tom že zdavno onemogočil s svojim orožjem. Kmalu na to so se nahajali nad prostrano r.ivnmo, kjer >> v potu svojegn obraza obdeloval človek zemljo, kjer se je umazana deca potikala po razdrapanih kolibah in so izmozgane žene vlačile težak tovor domov. To je bivališče umrlih Jugoslovenov. k‘i obdelujejo polje in rede živino ter opravljajo vsa hlapčevska dela za kolonijo izseljencev iz dežele vladajočega večnega mesta na zemlji
(Dalje prihodnjič.)
pri tem tudi omenil fond Orjune. Povedal sem le, kar sem zvedel od Caharije, deloma tudi od Špana, vendar moje izjave, vsaj kolikor se spominjam, niso bile take, kot to trdita Lovše in Marinčič. Izrecno izjavljam, da nisem nikdar videl ni-kakili knjig O. o Jn da se torej nisem mogel iz knjig prepričati, če in kakšne manipulacije so se vršile s fondi. Ravno tako ni res, da bi mi bil Caharija v gostilni Medice grozil z revolverjem, češ, da mu je dal Marko na!c&, naj me ubije radi tega, ker sem štefnal po knjigah O. o. Ravno tako ni res. da bi bil kedaj s Caharijo Markotu razbijal šipo oziroma da bi se bil izrazil, da se me Marko boji kot hudiča. O Kobentar-jevi fantovščini ne vem ničesar, zlasti ne, če se je sploh vršila.
Izjavljam, da nimam prav nobenega povoda očitati Markotu, Prosencu ali Verbiču ali katere) rukoli drugemu od vodstva Orjune kako nepoštenost v manipuliranju z de--narjem; organizacije. Privoljujem, da se ta moja izjava po potrebi priobči v »Orjuni« ter prepuščam dr. Cepudru, da on odloči, če je priub-čenje potrebno ali ne.
Ljubljana. 24. oktobra 1927.
Ivan Jerman.
IZJAVA.
Podpisani Franc Lovše ml., posestnika sin, Tržaška cesta 47. izjavljam, da sem vsled govoric, ki sem jih čul iz ust Ivana Jermana, ki je bil p^ mojem mnenju član oblastnega odbora oziroma vsaj širšega upravnega odbora, moral domnevati, da so se v Orjuni res vršile s
E. V.:
24,—26. oktobra 1927.
Gosta megla je pokrivala dne 24. oktobra hribe in doline, ko je pričela bitka pri Kobaridu. Točno ob 2. uri zjutraj je začela napadalčeva artilerija z močnim obstreljevanjem z granatami in strupenimi plini. Številni italijanski reflektorji so s težavo prebijali gosto meglo. Plinski napad je trajal štiri ure in končal ob 6. uri. Po polurrfem zatišju so začele delovati težke baterije in pešadij-ski topovi ter obsuli sprednje sovražnikove črte in zapreke pred istimi. Ob 7. uri je bil otvorjen porazen ogenj vseh kalibrov. Trajaj je do pol 9. ure. Potem šele je pričel napad pehote XIV. nemške armade na celi fronti od Bovca do Sela (okoli 30 km).
V	teku dneva so zmagovite čete 3. (Edehveiss), 22. (Strelske) in 35. arti'erijske divizije prodrle prvo in glavno obrambeno linijo ter napredovale po dolini Soče, ne glede na to, da je imel branilec v rokah levo in desno višino močno zasedeno v rokah. Šele opoldne se jim ie postavila v bran rezerva armadnega zbora. Že v prvem dnevu je napredo-vala za celih 7 km v sovražnikovo ozemlje.
Tudi uspehi 12. nemške divizije
in IH. bavarskega armadnega zbora so bili veliki. Že ob 16. uri je vkorakala v Kobarid. Prodrla je tekom dneva 13 km v globini, ter zasedla skupaj z '22. divizijo vse prehode čez Sočo od Kobarida do Tolmina ter tako upostavila zvezo z desnim krilom.
50, in 55. (avstr.) divizija so imele pred sebo.i zelo močne položaje, ali so jih vendarle zavzele. Padel je Vršič in nepristopni Krn. Na tem delu fronte je padla napadalcem sprednja in cfeil glavne obrambne črte (!) v roke.
Nemški planinski zbor je imel pblcg 12. nemške divizije najvažnejšo nalogo prvega dneva ofenzive. V jurišu je zavzela hrabra pehota krto 1114 in druge važne višine, iz katerih bi sledeči dan mogle branilčeve baterije veliko škodovati ako ne ustaviti prodiranje XIV. nemške armade. Te pozicije so bile zelo močno utrjene.
Južno od tega armadnega zbora sta operirala Ll. neknški zbor (general Berer) in XV. zbor (avstrijski general Skoti). Oba zbora sta tvorila levo krilo XIV. armade. Pred njima so bile zelo utrjene postojanke. vendar sta zavzela prvo in znaten del druge in tretje obrambene linije S tem je prišel napadalec v bok in v ozadje italijanskim četam, ki so se držale na levi obali Soče.
Od I. in II soško armade (gen. Boroevič) (od Kanala do morja) ni
strani raznih članov vodstva nepravilne manipulacije z denarjem organizacije. Ta domneva je nastala v meni zlasti iz razloga, ker so se te govorice širile že dalj časa. pa ni nihče nastopil prot njim. Ker sem se sedaj vsled izjave, podpisane po Ivanu Jermanu prepričal, da je vse tozadevno govoričenje brez temelja. (,'bžalujem. da sem vsaj deloma te govorice razširjal. Odločno sicer zanikam, da bi bile navedbe Staneta Brodnika in Bogota Bezjaka pravilne, ker moram zlasti glede osebe inž Markota Kranjca izjaviti, da nimam nrav nobenega povoda sumničiti njegovo delovanje v organizaciji, zlasti pa očitati mu kake samoljubne cilje. Kar se tiče delovanja Orjune, sem res izrazil svoje prepričanje, da ie opustila organizacija svdje prvotne cilje in le v tej zvezi sem omenil, da je postala špijonska banda. Ta izraz obžalujem in preklicujem.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1927.
Franc Lovše.
IZJAVA.
Podpisani Adamič Oskar priznam. da sem govori! nanram Brodniku Stanetu o razmerah v Orjuni, t. j. glede denarja, ki ga je Kranjc razdelil med razne funkcijonarje, ki so ga zapravili.
Vse to sem čul iz ust Fr. Lovšeta ml. Nilnam .pa nobenega povoda očitati vodstvu Orjune oziroma posameznim članom kake nekorektnosti.
Ljubljana, 26. oktobra 1927.
Adamič Oskar.
zaznamovati večjih- uspehov. Le 57. diviziji je uspelo prekoračiti Sočo (severno od Kanala). Sicer so se vršili le artilerijski spopadi.
Tako je končal prvi dan ofenzive. Stanje branilčeve armade je bilo porazno. Strategija »generala z dežnikom« pod kritiko, ako vzamemo v obzir, da jim je bil pravočasno izdan popoln načrt ofenzive XIV. armade.
Značilno za italijansko armado je tudi to, da se cel čas napada njihovo topništvo od Kuka do severno od Kanala ni udejstvovalo. Molčali so topovi. Zakaj? Vzrok ni še danes znan. Topničarji so zapuščali brez pritiska napadalcev svoje topove ter bežali ali pa se skupaj s častniki na čelu pustili vjeti.
Situacijo italijanske armade, kakor smo jo zgoraj v nekoliko besedah opisali, bi se dalo še rešiti, ako bi smelemu in drznemu napadalcu stal nasproti — enakovreden nasprotnik. Tega pa o laški armadi ne moremo trditi. Dovolj je v ilustracijo teh herojev, ako konštatiramo, da so Italijani prvi dan nemško-av-strijske ofenzive izgubili ne le precejšen teritorij, temveč tudi okoli 7000 ujetnikov (med njimi 1 kom. divizije, 1 kom. brigade in 4 kom. polkov), večje število strojnic in topov.
25.	oktober ie bil lep, le malo meglen dan. Avstro-nemške čete so pijane uspehov prejšnega dne nadaljevale s prodiranjem. Bile so posledica uspehov prvega dne.
I.	avstrijski zbor je nastopal proti M. Madjore in Stolu. Poslednjega je zavzela 22. streljačka divizija. 111. bavarski zbor je prodrl do reke Na-tisone ter zasedel že ob 7. uri Matajur (k. 1671). Nemški planinski zbor je zavzel močne pozicije na Kuku (1243) ter podprl 12. nemško divizijo s katero so vjeli ostanke Vil. italijanskega zbora. Odpor utrjenih pozicij od Tolmina do Cividala je bil s tem zlomljen.
Tega dne se je počela fronta pred
II.	soško armado podirati. Umik Italijanov na odseku Banjšica je bil po tej armadi pravočasno zapazen ter je ista takoj prešla v ofenzivo. Tega dne je zasedla črto: Log-Verh-Loh-ka-Sleme (K 801) — K 722 — Madoni: ,Pri I. soški armadi se ie udejstvovalo tudi topništvo.
Dogodki 24. in 25. oktobra so prisilili vrhovno poveljstvo italijanske armade, da je počela misliti na umik svoje vojne sile na Tagliamento ali pa v skrajni sili — na Piavo! Težko in srednje težko topništvo je pustil Cadorna prepeljati proti Tagliainen-tu oziroma Piavi. Vendar Cadorna ta dan še ni izvlekel svoje armade iz železnih klešč napadalcev, ker je obstojala opasnost, da bodo celi odseki
odrezani in vjetj a ne v manjši meri radi tega ker ni hotel zapustiti »svete zemlje«, katera je bila s krvjo in številnimi grobovi zavojevana. Iz teh dveh razlogov se je zadovoljil z nepopolnimi ukrepi, ki so pa situacijo še bolj poslabšali in jo naredili zelo opasno.
Število vjetnikov tega dne je zaznamovanih 1000 častnikov in 35.000 mož, zraven 200 zapljenjenih topov.
Napočil je 26. oktober. Še zjutraj se je nadal Cadorna, da mu bo uspelo ustaviti prodiranje avstro-nem-ških čet. Izdal je povelje poveljstvu
11. in III. armade, da se iste umaknejo na črto: Monte Magjore-Monte Kuk-Vodice-Sedlo Dol-Monte Santo-Sclkan. Na tej črti naj bi se zmagalo ali poginilo.
Levo krilo XIV. nemške armade je znatna napredovalo v smeri Či-vidale. III. bavarski zbor se je spustil iz odseka Matajur v smeri proti Savonji, katero je zavzel že okoli
10.	ure. Na daljnjem prodiranju je naletel na močan branilčev odpor.
12. nemške divizije, ko je zlomila odpor 53. ital. diviizije, je od vasi Stupica nadaljevala nastopanje ter z zavzetjem Monte Zuanesa načela zadnjo obrambno linijo doline, ki
Včeraj ponoči je preminula po dolgi bolezni gospa Milena Žerjavova, soproga ministra n. r dr. Gregorja Žerjava. Pokojnica je bila vzor jugoslovenske žene, ki ni nikdar zamudila prilike, da zastavi vse svoje sile v narodno delo. Blago pokojnico bodo zelo pogrešali nešteti bedni in zatirani, ki so se
Vsakih par mesecev se izvrše v območju železnice več ali manj važne osebne spremembe. Te in take spremembe igrajo v našelm življenju zelo važno vlogo, vsled česar je treba tej zadevi posvečati stalno pazljivost. Vmešavali srno se v take osebne spremembe vedno, kadar smo smatrali to za državno in nacionalno korist. Tozadevno imamo že razne uspehe in izkušnje. Izkazalo se je. da smo bili večkrat postavljeni pred gotova dejstva- katera se je dalo naknadno le z velikim naporom odpraviti odnosno popraviti. Da ne pride do takih gotovih dejstev- je potrebno tozadevno in v posameznih slučajih merodajne faktorje že v naprej opozoriti na eventualna že izvršena predhodna dejstva, na katere se mora ozirati pri ustvaranju novih gotovih dejstev.
Tako n. pr. se čutimo poklicane, da opozorimo' javno merodajne faktorje pri železnici, da se danes med železničarji dosti govori o predsto-ječih spremembah na vodilnih mestih službenih edinic strojne službe. Govori se namreč mem drugim, da se bo izvršila tudi spremc|:nba v vodstvu kurilnice na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani Uslužbenci že delj časa govore, da bi bilo dobro, če bi se izvršila tu sprememba v korist službe same in osobja še nosebej Govori se namreč, da ie sedanji vodja precei Komodne narave in da bi bilo morda dobro nanraviti malo soremembe. Za namestnika se predvideva razne osebe in med drugim se tudi mnogo govori, da pride na to mesto g. inž. Johann G icha. Ta gospod, da je že bil nekaj časa v tei kurilnici uslužben. potem pa prestavljen v direkcijo Zagreb, kjer je služboval na raznih službenih mestih. Kolikor smo izvedeli iz zagrebškega Ista »Narodni Val«, je ta gospod bil tudi načelnik kurilnice v Zagrebu in da je imel tam neke nečedne opravke z narodno čutečimi hrvatskimi delavci. (Vidi »Narodni Val« od 21. oktobra t. 1.) O tem gospodu smo nadalje izvedeli, da je bolj nemškega mišljenja in da je »buršak«, ki nekako spretno prikriva svojo preteklost in istotako spretno izrablja separatistične spletke in prepire SHS naroda.
vodi v Čividale in Udinam. Njeni levi odredi so se približali do 7 km od prvoimenovanega mesta, katerega sd že popoldne obstreljevale nemške baterije. 50 divizija (avstr.) je prodrla čez Staro selo in Monte Mia do vasi Robedišče. 22. strelska divizija se je spustila iz Stola ter prodirala v dveh kolonah proti M. Ma-gione (1615) in M. Le Zufine (K. 1094). Zvečer je bil napadalec gospodar obeh višin in s tem tudi ključ cele obrambne črte na reki Natisone. Desna kolona je nadaljevala svoj pohod proti Gemona. a leva proti Tarcento. Obe mesti ležita že v dolini Tagliamento. 3. divizija (Edel-\veis) je podprla 22. divizijo ter z X (koroško) anrnijo napadala na XI1. ital. zbor. Tudi soški armadi sta pridobili veliko na terenu. Vzeli sta ves teren, ki jim ie bil ugrabljen \
11.	ofenzivi, a zraven tega se je desni, krilo H. armade držalo že Civi-dale.
Z padcem M. Magione se je končala bitka pri Caporettu. Nadaljevanje iste se lahko označi le še z go-nenjem poraženega sovražnika k reki Tagliamento.
26.	oktobra so Italijani zgubili 60.000 ujetnikov in 630 topov.
zatekali k njej in iskali pomoči. Bila je vselej in vsem pripravljena pomagati v stiski.
Gospej Mileni dr. Žerjavovi, ki je bila tudi članica Orjune že ob njeni ustanovitvi, bodi ohranjen najlepši spomin. Težko prizadeti rodbini pa naše najiskrenejše sožalje!
Izgleda, da merodajni faktorji vsega tega ne vedo in operirajo tako, kot da bi bilo v vsakejm pogledu pri tem gospodu vse v redu. Iz tega razloga in menda z ozirom na pred-stoječo ženitev tega gospoda - neko baje bogato nevesto, hčerko nekega hišnega posestnika v Ljubljani, se predvideva istega za vodstvo kurilnice v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru. Tako se nekako hoče zadovoljiti zasebnim potrebam tega gospoda, ki je, po izpovedbi »Narodnega Vala« pred nedavnim pljuval po hrvatski zemlji, češ. pred hrvatskimi delavci se more tudi na jugoslovansko zemljo pljuvati.
Mišljenja smo, da bivši buršaki, ki plujejo na jugoslovensko zemljo, ne spadajo v našo državno službo, najmanje pa na važna obmejna službena mesta. Prepričani smo, da je že ti/.iko pravih jueoslovenskih inženirjev v strojni stroki naše železnice na razpolago, da bi se dalo vsa merodajna mesta, posebno pa ona ob meji. ž njimi zasesti. Razume se, da to ne velja samo za vodstvo kurilnice na gorenjskem kolodvoru, temveč tudi za vsa druga službena mesta. Tako n. pr. pride v poštev kurilnica na glavnem kolodvoru, kjer sta danes načelnik in podnačelnik Nemca, buršaka.
Kar se pa tiče upoštevanja zasebnih in družinskih potreb raznih inženirjev, pripdminjamo. da se najde med našimi ljudmi inženirje, ki so že zdavnaj preživeli medene tedne družinskega življenja in imajo danes že vse druge brige in skrbi z odgojo in s šolanjem mladoletnih otrok itd. Pa to je stvar manj važnega pomena, vredno pa je na isto opozoriti, če že stoji v ustavi naše kraljevine v čl. 28. zapisano, da je Zakon (brak) pod zaščito države.
Če se že uveljavlja ta člen ustave, naj se istega uporabi pri vseh uslužbencih, ne pa samo pri kakšnih miljencih in morda še pri takih, ki niso našega rodu.
Uverili smo se, da je naše preteklo prizadevanje za nacionalizacijo naših železnic rodilo že dosti dHbrih posledic, tako n. pr. v Mariboru in računajmo s tem. da se bo tudi v Ljubljani docela napravil znosni red in da se ne bo napravilo nepotrebna gotova dejstva.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX C0., Ljubljana.
Dalje si je prosvetna sekcija nabavila skioptikon, s katerim bo . spremljala predavanja raznih znanih splitskih predavateljev.
Za tako širokopotezno delovanje prosvetne sekcije pa je treba večjega lokala in se že vodijo pogajanja za večji in udobnejši lokal, v katerem se bodo v doglednem času vršili tečaji tudi drugih živih jezikov (angleško, rusko in nemško) in je že poskrbljeno za kvalificirane predavatelje.
Tudi na splitsko mladino se jii pozabilo. Prirejale se bodo brezplačne popoldanske Kinematografske predstave, a ob priliki večjih praznikov bodo siromašni otroci obdarovani.
Splitska prosvetna sekcija Orjune si bo s tem sigurno našla pot v .širše mase naroda in ji pri tem delu želimo velikega uspeha, ostale Orjune pa naj jo posnemajo!
Kongres Jadranske Straže. V zadnjih dneh preteklega meseca se je v Splitu vršil kongres Jadranske straže, katerega se je udeležil tudi posebni zastopnik Nj Vel. Kralja. Na kongresu so delegati iz vseh delov naše prostrane domovine eno-dušno obsojali neopravičene italijanske aspiracije na naše sveto Jadransko morje in s tem ponovno dokazali, da je ves jugoslovenski narod eno tedaj, ko je treba braniti naše morje in našo zemljo pred lačnimi tujimi banditi.
Pojačatto gibanje šumadijskih Orjuu. Orjune naše divne Šumadije so se zopet pričele živo gibati in širiti idejo jugoslovanstva med narod. Nacionalistični list »Orjuna«, ki je pred časom prenehal izhajati, je začel zopet izhajati kot »Jugoslavija« in ga urejuje znani br. Uroš fijelič.
—	16. oktobra se ie vršila izredna skupščina Orjune Beograd, katere so se člani udeležili polnoštevilno, dne 23. oktobra pa se je vršila skupščina v Leskovcu, katere so se ude- j ležili vsi oblastni delegati beograd-ske oblasti. Prepričani smo, da bo sedaj pričelo delo z r,c?vim ognjem in da se bo kmalu vil orjunaški bar-jak v selih od Beograda do Gjev-gjoline
Odkritje spomenika v Dravogradu. Dne 30. oktobra t. 1. se je odkril v Dravogradu nagrobni spomenik padlim junakom za osvoboditev Korotana Tega odkritja se je udeležila kompletna četa Orjune s 7 prapori. Bila je to najmočnejša korporacija v sprevodu V ijmenu Orjune je položil venec na grob padlim junakom brat Oblastni čelnik Slavko Reja z zaprisego »Vedno Vašo pot junaki«, pri kateri priliki so se sklonili orjunaški prapori nad grob in četa Orjune pa pri tem zaprisegla. I
Seje Štaba Izvidničke čete Stre-Ijačke družine za Slovenijo se vrše vsak četrtek od pol 18. v običajnem lokalu.	Komandir	čete.
miNSVAP
vsled 3vq)'V> dobrin splošno priljubljena
CIKORIJA'-
Kronika.
Počastitev spomina padifo na Suhem bajerju. Tudi letos se je jugoslovensko čuteča ljubljanska j omladina in odrasla javndst spomnila grobov onih, ki so padli kot žrtve krvave avstrijske soldateske. Na vojaškem strelišču se je zbralo pred grobovi padlih mnogo občinstva in I pevski zbor, ki je odpel par žalo- I stink. Nato je g. župnik Barle opravil verska opravila in m Ulil h Gospodu za duše nesrečnih žrtev tujca in izdajniških bratov. Po' končanih obredih je spregovoril br. Berščak in v svojem govoru očrtal križev pot jugoslover.skega naroda, ki ga je hddil do svojega osvobojenja. j Obrnjen k izvidnikom Streljačke j družine, katerih ena patrulja se je udeležila svečanosti z oblastnim komandirjem na čelu, je izrazil trdno vero. da je omladina, ki se zbira v Streljački družini, po vzgledu padlih žrtev ob vsakem času pripravljena položiti svoje življenje in darovati svojo kri za svobodo in blagor domovine in naroda. Za bratom Berščakom se je zahvalil prisotnim eden od sorodnikov padlih žrtev v imenu vseh. Tiha svečanost je napravila globok vtis na vse navzoče.
NaS pokret.
Intenzivno delo prosvetne sekcije splitske Orjune. 15. oktobra so se pričeli brezplačni tečaji Mestne Orjune v Splitu. Obisk tečajev, posebno francoskega, je nepričakovano dober. Tečaj za začetnike pohaja 79
dijakov, a onega za ostale 67 dijakov. skupaj torej 146. Br. predavatelj Josip Rome operira z jako lahko metodo, takrt da so učenci vsi navdušeni in polnoštevilno posečajo tečaj.
Deseta obletnica bitke pri Kobaridu.
K personalnim zadevam naših železnic.
Milena dr. Žeijavova.	|
Da bode jasno. Po prevratu se je z motivacijo, da nam manjka strokovno izobraženih oseb, pridržalo celo krdelo nemških inženirjev v službi državnih železnic, čeravno bi se bilo pri malo dobre volje lahko pogrešalo vse te baje neoHiodno potrebne strokovne moči. Pridržalo se je tudi izključno administrativne uradnike, za katere prav nihče ne more trditi, da so bili neobhodno pdtrebni. Mi ne trdimo, da bi oni ne bili marljivi in sposobni v svojem poslu, ali mi trdimo, da imamo na stotine naših ljudi, ki so ravno tako sposobni in bi brez vsakega pogreška lahko opravljali te posle. Ti naši ljudje so danes brezposelni, večkrat celo bosi in goli. ter brez vsakega zaslužka gladni kot carigrajski psi. kolnejo one osebe, ki so na merodajnih položajih odgovorne _za te vse prej kakor pravilne in nacionalni državi odgovarjajoče razmere.
Eden izmed mnogih teh nepi,*-trebnežev je višji činovnik Hubalek, zaposlen pri gradbenem odelenju tukajšnje direkcije državnih železnic. Ne znamo ravno točno kolikokrat je bilo nameravano reduciranje baje previsokega števila državnih uradnikov, znano pa je, da je bilo to reduciranje v resnici že nekaikrat izvedeno, ali na naše začudenje so bili reducirani dobri in marljivi uradniki jugoslovenske narodnosti ala Rožanc, Čenčur itd. Nad raznimi nemškimi Hub a te ki pa so držali njihovi šefi svojo pokroviteljsko roko, da so lepo ostali kot neobhodno potrebni na svojih mestih — Ti gospodje šefi so bili za časa prevrata zelo skromni, ko se je pretresalo o njihovi preteklosti in določevalo, če sploh smeio ostati med nami z ozirom na njih ponašanje za časa Avstrije. Sedaj pa jim je poraslo perje in že si domišliuiejo, da lahko nemoteno1 zapostavljajo nacionane Jugo-slovene.
Božji in iugoslovenski mlini meljejo počasi in sigurno ter so že zmleli mnogo boli energične in to celo može, ki so v prejšnjih letih veljali kot narodni liudie. ker so v svoji domišljiji misMli. da jim je vse dovoljeno in pozabivši na najsvetejšo doHnosf, to je krepitev nacionalnega življa, ki ie zvezano z vsa-. kini takim položajem podpirali in krepili tuice — Švabe. Prizadetim od gradbenega odelenja kbčemo zadnjikrat, »ne sramotite sami sebe in ne delajte ravno takih napak kakor sta iih delala gg. inž. Ogrinc in pokojni Ševa« da nas ne primorate
v brezobzirno borbo proti vam, katera nam si cm ni nikaka srčna potreba ali ne bojimo se je in ako jo pričnemo nc bomo mirovali, dokler ne dosežemo cilja.
Martinov večer priredi Orjuna Gaberje pri Celju v soboto, dne 5. novembra v vseh prostorih Narobnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. Spored je zelo zanimiv in pester. rbed drugimi šaliivi kuoleti. burka v enem deianju. in sicer »če sta dva«, žive slike itd. Po končanem sporedu se vrši v veliki dvorani ples in prosta zabava. Mlada Gaberška Orjuna nam s to prireditvijo dokazuje. da se pridno giblie. zato naj bi tudi narodno občinstvo to upoštevalo in polnoštevilno poselilo prireditev. saj ie vstopnina 5 Din za osebo tako nizka, da omogoči vsakemu poset.
Napad na smodnlšnico v Zaje-čaru je nov dokaz, da se po Italijanih plačani makedonstvujušči posmehujejo vsem notam jugoslovenske vlade in da ne mislijo prestati s svojo zločinsko akcijo, dokler jih ne bomo poiskali v njihovih gnezdih
ter jih v soglasju z bolgarskim zem-ljeradniškim narodom primerno kaznovali. Bolgarska vlada razglaša obsedna stanja v Petriču in Djumaji, pri Zaječarju pa vpadajo nove trojke in slep je ta. kdor ne veruje, da še danes bolgarska vlada in Protoge-rov ne konspirirajo zajedno pod eno odejo. Dokler ne bodo jele padati glave bolgarskih ministrov, kakor za časa Stambolinjskega, toliko časa ne bomo verovali v iskrenost zagotovil bolgarske vlade, ki vlada sedaj še vedno edino le po milosti in volji »dejcev« — teh Benitovih plačanih opričnikov.
Do kam sežejo Italijani in njihova zemlja. Mnogim je znano na kako lopovski način so se reški fašisti hoteli polastiti nekdanjega poročnika milice Sirice, ker je spoznal in uvidel kam pelje fašizem, ki pa je pred njihovim maščevanjem zbežal na jugoslovenski teritorij.
Dopisniku nekega hrvatskega lista pripoveduje Sirica sledeče o italijanski vzgoji mladine:
»Znano je, da fašisti organizirajo svojo šolsko* mladino v »Ballilah« in vlivajo v njo mržnjo in sovraštvo do Francozov in .lugoslovenov.
Ko sem se kot mlad podporočnik udeležil svetovne vojne sem bil prepričan, da seže italijanska zemlja do Zagreba in še dalje. Mnenja sem bil, da so Jugosloveni le narod, katerega je Avstrija naselila tod, da mori in ubija italijanske pranaseljence. Tedaj sem iz dna duše sovražil te Jugoslovene. Ko pa sem kot fašist prišel na Reko sem videl dejansko stanje in spoznal, da so Jugosloveni miroljuben in čestit narod. Videl sem lopovstva fašistov in selm se pričel sramovati dela svojih bratov in njihovih plačancev.«
To je govoril italijanski patriot, ki je bil preje vnet fašist, a je spoznal, da se v stranki, v kateri se zbirajo skoro izključno sami sumljivi elementi, ki so glede poštenja temne prošlosti, ne more razvijati nikdar pravi italijanski nacionalizem.
Poročila o sejah ministrskega sveta obravnavajo često povsem neznatne zadevice, kot oddaje s provincialnih kolodvorskih restavracij. Molče pa kot knjiga z devetimi pečati o tem, kako je bilo potrošeno 15 milijonov dolarjev amerikanske-ga posojila.
Krek — pozabljen. Povodom desetletnice Krekove smrti se je v Beogradu brala v katoliški cerkvi v soboto ob 10. uri dopoldne maša za-dušnica in rekviem. Pozabili pa so na to tisti, ki bi bili najbolj poklicani, da so navzoči. Prisoten je bil samo zastopnik Narodnega seljačkega kluba tov. Pucelj, g. Korošec pa je od nekod prisopihal šele po zavži-vanju, drugih pa ni bilo.
Poštni debit je odvzet proslule-rnu glasilu tržaških fašistov »Ponolo di Trieste«, ker je žalil našega kralja. Pozdravljamo ta odlok zunanjega ministrstva in samo pričakujemo nadaljevanja te akcije proti listom črnosrajčnikov, ki predlagajo, da se nabije po Primorskem v javnih lokalih tablice z napisi: »Slovanom in psom vstop prepovedan!«
Naša avijatika. Statistika v Jugoslaviji izdelanih avijonov kaže, da izdelamo že sedaj dnevno po en avijon doma. Produkcija avijonov pa se bo gotovo znatno pcjačila še po dograditvi ogromnih državnih tovaren letal v Rakovici in Kralje-vu, kjer bodo grajena letala po najboljših svetovnih tipih.
Za tiskovni fond so daroKall: Neimenovan 20 Din, Stumberger Miroslav. Brežice 25 Din, neimenovani 30 Din. I. Škerjanc, Zalog 100 Din, Thea Suppanz, Marenberg 100 Din, Skupaj 270 Din. Iskrena hvala! I3osnemajte jih!_______________________
IZSELJENCEM V AMERIKO!
Če hočeš potovati z barko, ki sliši že davno v muzej, posluži se italijanske linije.
Če hočeš, da te mornarji v slučaju nevarnosti vržejo čez krov. zaupaj se italijanski mornarici.
Če hočeš, da si oropan vsega ‘metka in prideš nag na cilj. potuj pod italijansko zastavo.
Če hočeš, da ti pijani strahopetci na zverinski način pomore ženo in otroke, pošlji jih na italijanski parnik.
Če hočeš za drag denar izvršiti samomor, kupi listek pri italijanskem agentu.
Poziv vsem bratom in sestram.
Umrla je naša požrtvovalna članica sestra Milena Žerjavova. Pogreb se bo vršil danes ob 15. uri. Spremite jo vsi sigurno na njeni zadnji poti. Obleka civilna z znakom Orjune Ljubljana.
Klerikalni napuh. Kako si zamišljajo klerikalci svobodo prepričanja državnih uslužbencev, drastično dokazuje slučaj, ki se ie dogodil v nedeljo 20. pr. m. v času promenade pred glavno pošto. Tam ie namreč okrog po? 12. ure srečal finančni računski svetnik Zajc uslužbenca del. min. financ g. Roša. Roš, ki je bil predsednik Orjune za Št. Peterski-Vodmatski okraj, dostojno pctedravi g. Zajca, na kar ga ta — videč orju-naško značko — pokliče k sebi in nahruli, da je Orjuna v Ljubljanski oblasti razpuščena, in da on — kot državni uslužbenec — ne bi smel nositi značke Orjune. Gospod Zajc je dcJbil sicer takoj primeren odgovor. vendar je .izjavil, da bo Roša naznanil. Zahvaliti pa se ima le uvidevnosti mimoidočih, da ni -prišlo do hujšega incidenta. Mi bomo slučaj obdržali v evidenci in se za zadevo, zanimali. Tako g. Zajcu kot še drugim vospodom pa betii povedano, da je Orjuna organizacija, ki ima svoj delokrog po celi državi (in tudi izven mej). Razpuščena je na ljubo Benitiju samo v Ljubljanski oblasti Nikjer pa ni rečeno in tega nam tudi nihče ne bd diktiral, da bi ne smeli biti člani kake organizacije mariborskega ali zagrebškega oblastnega odbora Orjune. Tudi si ne bomo pustili od nikogar, najmanj pa od članov SLS prepovedovati nošnjo znakov v jugoslovenskfh barvah in ‘■n <-rrp od v. 7ajca ne Črno-žolta barva je enkrat za vselej pokopana. Če so oni, ki se jim toži po njej, mo-mentano v vladi koruocionistične klike radikalije, naj si nikar ne do-mišljnjeio. da se iih bomo radi teca boli bali. Orjunaši smo vedno pripravljeni na žrtve za jugoslovensko idejo, toda vedno pripravljeni tudi pred odhodom nad tuje sovražnike
—	streti kač.ie glave večnim sovražnikom te ideje doma! Vedo naj, da je mir pred viharjem teme’jita priprava k silnemu orkanu, ki bo raznesel vse črno-žolte parasite našega naroda in države, strl v nrah kandelabrske govornike in radikalne krvosese, k:i bodo v strahu za svoje nevredno življenje še poljubljali ‘ znake z jugoslovensko trobojnico.
Odvojeno mišljenje Jugoslovanskega kluba proti izvolitvi narodnega poslanca dr. Alberta Kramerja je podpisal poleg poznanega protiko-rupcicnističnega borca dr. Jakoba Hodžarja i g. dr. Josip Hohnjec. Da bi podpisal to skrpucalo kak Zebot ali Strcin, se ne bi čudili. Da pa ga je podpisal dr. Hohnjec, pa kar ne moremo razumeti, 'ker vendar ni mogoče, da bi kot eden redkih upoštevanih klerikalnih parlamentarcev aprobiral in s svojim imenom potrdil tako skrpucalo, kateremu se mora iz dna duše smejati vsak še tako »zušprenglani« čitatelj.
Evviva Jugoslavia! Pred dnevi se je vršila v Trstu športna tekma med tržaškim in reškim prvakom nogometnih klubov. »Triestini« so bili povečini vsi .fašisti, dočim je bilo med Rečani mnogo Jugoslovenov. Neodločen rezultat nogometne tekme je povečalo razburjenje Triesti-ndv, ki se je kazalo že takoj ob prihodu Rečanov. Že med tekmo je grupa tržaških fašistov-nogometa-šev napadla reškega igralca Mariet-tija, ki je .moral iskati zdravniške pomoči. Kot odgovor na to izzivanje Triestinov so reški igralci po povratku v Reko v povorki šli skozi mesto in klicali: »Živela Jugoslavija!« »Evviva Jugoslavia« in prepevali jugoslovenske, zlasti hrvatske in slovenske dolmorodne pesmi. Zanimiva je, da se je v grupi manife-stantov nahajal «.udi tajnik reškega fašija.
Splošno zgražanje »je vzbujal prošti teden par, ki je hodil po Aleksandrovi cesti ter glasno govoril nemški. Dama, hčerka dvornega svetnika K. in njen spremljevalec, mlad artilerijski oficir tukajšnje garnizije smatrata očividno, da slovenski jezik za tako visoko gospodo ni dovc/lj fin. Te vrstice naj jima služijo za opozorilo, da je sramota za jugo-slovenskega častnika in hčerko ju-goslovenskega uradnika, če javno razgovarjata v blaženi nemščini.
Dr. Jovanovič-Batut, znani borec za narodno prosveto ie olbhajal pred kratkim svojo 80-letnico. Ob tej priliki mu je bila posvečena okto-berska številka »Zdravja«, ki ga je slavljenec ustanovil leta 1880. v Somboru ter z njim dal telmelje in smer današnji državni zdravstveni politiki.
Tužni glasi.
Usoda tržaških »Novic« je s pre-
klicom priznanja odgovornega urednika zapečatena. Kdaj pa se bo zganila jugoslovenska vlada in odvzela debit hujskaškim italijanskim novi-nam? Ali smo res še samo cunje, ob katere brišejo Benitovi opričniki svoje škornje, ali pa smo še ljudje?
Še razpuščena društva. Goriški prefekt je razpustil še izobraževalno društvo v Tomaževici pri Komnu, bralno društvo »Lipa« v Biljani, prosvetno društvo v Gabrijah in bralno društvo v Idrskem: tržaški prefekt pa mladinsko društvo »Zarja« v Bazovici.
Zaplemba lista. »Mali list« od 2. pr. m. je bil zaplenjen radi članka »Mussolini v Trstu«, češ, da isti vsebuje napačne in tendenciozne vesti, ki bi lahko razburili duhove z nevarnostjo za javni red.
Dovolj ie ponižnosti! Nastopajmo odkrito in možato. Ponižne in potrpežljive ves svet tepta in trpi samo oni, ki se edino le uslužno klanja in nikdar ne nastopi v obrano svojih pravic.
ZRNA.
Velika Italija z 1 milijon brezposelnih. Fašistični tisk sicer skuša prikrivati ono, kar je dejstvo, vendar pa Arnaldo Mussolini v svojem »Poptilo d’ Italie« izraža bojazen, da bo to zimo število brezposelnih na-rastlo do enega milijona. V večjih tovarnah je bilo odpuščeni; 50% .delavcev in država se trudi, da bi jih zaposlila vsaj v državnih tvornicah orožja in municije, ki sedaj edine v Italiji stvarno delajo in obratujejo. Končno bo vendar italijanski narod mogoče spoznal sadove fašizma in vstal proti Mussolinijevemu režimu.
Pri Kitajcih se bi morali učiti Jugosloveni, kako' se organizira bojkot proti nasilnim in močnim, kot najbdljše sredstvo za odgovor za njihova izzivanja. Tako je odpadlo leta 1924. od vse angleške zunanje trgovine na Kitajsko 25Vi-Leta 1926. je padel angleški izvoz v Kitajsko za 40T4. ali od 72 milijonov funtov na 59 milijonov. Pri nas pa še italijanski uvoz raste, ker Jugosloveni menda kar ne moremo živeti brez laških fig in pomaranč, ki pa nam bddo obležale končno v želodcu.
Po stopinjah g. Azzeccagarbug-lija. Pred dnevi se je v Skoplju mudil g. Bondel, profesor francoskega kolegija v Parilzu in izvrsten poznavalec povojnih ekonomskih in političnih razmer raznih evrdpskih držav.
Na prošnjo nekaterih skjopljan-skih intelektualcev je dne 30 oktobra zvečer v francosko-srbski šoli v Skoplju priredil predavanje v katerem je hote] razložiti ekomtmske in socialno-politične prilike evropskih držav. Dotaknil se je vseh držav in nemogoče je bilo, da bi prezrl Italijo, c* kateri ie upravičeno trdil, da je^ bila sicer pred Mussolinijem finančno popolnoma na koncu, da pa jo je ta v tem pogledu popravil.
Podčrtal pa je dejstvo, da Wilsu>-nova črta ni bila popolnoma pravilna in ni zadovoljila vseh evroskih držav, posebno Jugoslavije, ki je na pddlagi te črte izgubila 600.000 svojih bratov, ki pod Italijo ne uživajo popolnoma nobene svobode.
Njegov govor je bil sprejet z velikim aplavzom. V ozadju seje vzdigni! !e italijanski konzul in s hitrimi koraki in preteče dvignjeno roko sto-
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2.
Š IVA L N I ST ROJ I
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI ..ADLER"
Kolesa iz prvih tovarn. Dtirkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj, dta
Svoji nenadomestljivi in nepozabni sestri
v globoki žalosti osirotela
Večnaja ji pamjat!
je najmodernejše »rejen* ter izvršuje tu tiskarnlšk* dela od najprlpro-ttejšega do najmodernejšega. • Tiska šolske, mladinske, leposlovne la znanstvene knjige. Ilustriraae knjige v eno- ali sef bar vnem tiska. — Brošure t malih in tndi največjih nakladah, časopise, revije, mlad. liste.
oprema IM. kataloga«, miku fi listo«. Listna tvorita Šolskih zvtzkot.
Šolski zrei ki la osnovne iv srednje tole Risanke, dnevniki in beležuica.
pal k g. Bondelu in mu skoro zaklical;
»Ne dovolim nikdar, da se v takem krogu govori o razmerah v Italiji in o mojem šefu. Zahtevam od Vas ali od lastnika francosko-srbske šole g. Charlesa Daira, da pridete nocoj ob 6. uri na italijanski konzulat in se opravičite glede svojih izjav o Italiji, sicer sem prisiljen, da inter-
veniram pri italijanskem poslaniku v Beogradu.«
Ta nastop ob priliki popolnoma privatnega poučnega predavanja je vzbudil splošno ogorčenje. Lastnik francosko-srbske šole je 'mirno odvrnil, da je mnenja, da nismo v Italiji, kjer se sme govoriti samo ono, kar je izrecno dovoljeno in kjer je prepovedana svobodna beseda, am-
pak v Jugoslaviji. V Franciji in Jugoslaviji pa se sme popočnoma svobodno govoriti!
G. konzul je gotovo mislil, da se bo s tem proslavil v deželi barbarov in svinjskih pastirjev na enak način, kot se je nekdaj proslavljal njegov vredni tovariš v Ljubljani. Vendar pa so časi ministrovanja g. Ninčiča minuli in se je g. konzul bridko va-
ral, ako je mislil, da bodo bedni Ju-gosloveni v strahu klonili tedaj, ko je izrekel ime svojega slavnega šefa — »duceja«.
Predavanje g. Bondela pa je tudi priča, da naši soborci iz svetovne vojne Francovi še vedno čutijo z našJm narodom in vidijo njegovo bol, ki mu je bila prizadejana s tem, da so tujci pri zelenih mizah krivič-
no delili njegovo zemljo, tako da velik del naših najboljših trpi hujše kot je trpel kdaj kak zarobljeni narod.
t DR. JOVAN CVI.JIČ Orjuni: »Nezavisni sa Vašim idealnim programom Vi čete otvoriti novu epohu u našoj poslednoj Politici. samo se neizmerno čuvajte linije oportunizma, koja ruši sve mčade oduševljene pokreta.«
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
MussoJini. ti si skala in na to
skalo bom zidal svojo hišo — kriči danes iegijon »pravih Kristusovih vojščakov«, organiziranih v italijanski klerikalni stranki ob priliki obletnice fašistovske zmage. In kdor se drzne trditi kaj druzega je krivoverec.
Pozor!	Pozor!
ATENTATORJI
izvežbani v vseh vrstah orožja, dobe sijajno nameščenje. Javiti se je tekom uradnih ur v Rimu na Mcnte Citoriu. Stroški vožnje povrnjeni!
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonlb po originalnih cenah premogovnikov ta domačo vporabo kakor tudi za industrijska pod|et]a in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in briketa
PKOHETIll ZAVOD ZA PREMOG D. D.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 1.
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica št. 24
Potrti brezmejne žalosti javljamo prijateljem in znancem v svojem imenu in imenom ostalih sorodnikov, da nam je 3. novembra ob četrt po polnoči umrla po dolgem trpljenju naša srčno ljubljena, dobra soproga in mati oz. hčerka, gospa
'V'
Milena Žerjav r»j. Lavrenčič.
Pogreb naše predrage je bil v petek 4. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vegova ulica št. 2, na pokopališče pri Sv. Križu.
Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin.
V LJUBLJANI, 5. novembra 1927. Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec,
I soprog.
Tanja, Nada, Borut,
otroci.
Josip in Marija Lavrenčič,
stariii.
Vsem somišljenikom naznanjamo, da je preminula soproga našega predsednika, vzor zavedne jugoslovenske žene in prezaslužna napredna javna delavka gospa
Milena
Žerjavova.
. ..'.Vv	.
' * ■
%
• v;'\. ;■
Njena smrt pomenja bridko izgubo tudi za našo stranko.
Blagopokojnica je bila požrtvovalna pobornica za ideale jugoslovenske demokracije.
Slava njenemu spominu!
Ljubljana, dne 3. novembra 1927.
Predsedstvo SDS za ljubljansko oblast.
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odeovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Jože Špan.
»