TRGOVSKI
Časopis za trgovino, industrijo in ot>
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. *— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, zl _ia 60 D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — » iača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
-’‘3
LJUBLJANA, dne 5. aprila 1923.
ŠTEV. 39.
Poštno-pristojbinske prostosti.
Poštne uprave, kot državne ustanove, so si pridržale goiove zakonite predpravice v porabi poštnih zavodov.
le predpravice so utemeljene v razmerju države kot podjetnice poštnega obrata ter so se ohranile kot historični ostanek do novejše dobe v raznih državah, in šele premisleki gospodarskega značaja so bili merodajni, da so se posamezne poštne uprave prilagodile zahtevam po preureditvi tega vprašanja, ter v prepričanju, da zavod neprimerne obremenitve^ s pristojbinskimi izjemami brez škode ne zamore prenesti, so se te ugodnosti omejile, oziroma sploh odpravile.
Naša poštna uprava se dosedaj še ni pečala z vprašanjem poštninskih ugodnosti, razven, da je obstoječe pravice še razširila, tako, da obratuje danes pošta pri nas z dobro dvetretjinsko večino pošiljk, od katerih nima nobenih dohodkov, pač pa ji te pošiljke nalagajo ogromno materijalno odgovornost •n nepokrite stroške. Jasno je torej, da se pritegne občinstvo, poslužujoče se poštnega zavoda, k gospodarski razbremenitvi s povišanjem pristojbin, kar lahko smatramo za neko posebno vrsto neposrednega davka.
svojčas prostost uradnih pošiljk utemeljena, se za sedanje razmere to ne da več trditi. Aparat javne uprave še ni bil tako "OmjDliciran, uradne pošiljatve so bile še bolj redke in niso občutno vPlivale na promet, režijski stroški Poštne uprave so bili razmeroma r’’zki, in konečno je bila dana stvarno mogočnost nadzorovati porabo Poštninskih prostostij.
Vsi ti predpogoji pa so se teme-'l'to izpremenili, razmerje v številu Plačanih in prostih pošiljk se je na škodo prvih izdatno predrugačilo; obrat je podvržen občemu naraščaju draginje, ki zopet seveda za-oene samo privatne pošiljke, o kakem uspešnem nadzorstvu pri vpo-rabi poštninskih prostostij pa pri Irenotnem stanju obstoječih odredb ne more biti govora.
2e avstrijski zakon o poštninskih Prostostih je zahteval temeljitih študij, in so bili redki slučaji, da ga je kak poštni uradnik docela poznal, glede naših tozadevnih odredb pa z mimo vestjo lahko trdimo, da pošta sploh ne razpolaga z učenjakom, ki bi jih docela imel v glavi. Skratka, vse je pri nas poštnine prosto, kar ima količkaj značaj javne uprave; ni čuda, če se na škodo poštnih dohodkov pogosto-ma vtihotapijo predmeti v obrat, katerim se ta ugodnost ne da pri-poznati.
Pod enakimi okolnostmi se je tudi drugod razvil »uradni promet«. Ali pravočasno uvidevši gospodarske posledice in obratne težkoče, ki so nastale vsled razširitve izjemnih pristojbinskih določb, so začele tuje uprave kratkomalo vstavljati Prostostij, brez da bi bil državni aparat občutno prizadet. _ v Vzemimo konkreten slučaj za nase razmere, kakor se udejstvuje v nekaterih drugih državah uradno občevanje potom pošte:
Pošta prekine vsako dosedaj veljavno pravico do pristojbninske oprostitve. Torej so vse javne državne in samoupravne oblasti primorane svoje pošiljke tarifarično irankirati. Prva posledica tega
ukrepa bi bilo znatno številično nazadovanje uradnih pošiljk, ker do pač vsak urad skušal ekonomično gospodariti z odmerjenim poštnin-skim pavšalom.
Potem pa odpade vsako nadzorstvo glede upravičenosti poštninskih ugodnosti že samo ob sebi.
Prejemki pošte pa se v istem razmerju povišajo, kakor njen obratni obseg in ti dohodki bodo stali v soglasju s potrebami prometa, ker prispevojo vsi sloji enakomerno za vzdrževanje zavoda.
Treba bi bilo za vsak urad odmeriti povprečnino, s katero ima kriti poštne stroške v gotovem času in vsakemu uradu se ta povprečnina izplača predstojniku v roke brez naknadnega obračuna.
Seveda obsega pristojbinska obveznost vse vrste plačil, torej tudi priporočnino in druge izvanredne zahteve.
Zakon v tej obliki bi ne poznal prav nobenih izjem ali razlik med oblastmi ali uradi, bi izključeval vse osebne predpravice pri vporabi poštnega zavoda; po teh načelih je prikrojeno ustrojstvo pošte v Norveški, Španiji, Perziji itd.
Nekoliko ublažen v tem predmetu je poštni red v državah, ki sicer tudi odklanjajo poštninske prostosti, pa priznavajo javni upravi nekake olajšave in sicer:
Pristojbine za pisemske pošiljke so odmerjene po nižji taksi in so dopustljive višje težinske razlike.
Za frankaturo so izdane posebne takozvane »uradne znamke«, katere prodaja pošta upravičenim strankam po nominalni vrednosti. Za vse slučajne zahteve, ki osebujejo kako jamstvo, pa so plačati navadne pristojbine. Ta način poslovanja najdemo v Nemčiji, Belgiji, Švici itd. ter je glede obojestranske zadovoljitve še najbolje priporočljiv.
Država plačuje takorekoč samo režijske stroške za poštno opravilo kontrola je avtomatična in točna.
V	tretjo vrsto prištevamo lahko postopek, ki predvideva nekako pavšaliranje pristojbin za uradne pošiljke.
Poštna uprava ugotovi za vsak urad v državi povprečninski količnik v razmerju obrata, ki ga ima dotlčni urad v določenem času. — Povprečnina se plača po osrednji oblasti obračunskim potom neposredno poštni upravi, ki vodi po svojih poslovalnicah zanesljivo evidenco uradne korespondence. Da se prepreči ali vsaj omeji zloraba, dobi vsak državni urad od pošte poseben žig z besedilom: »poštnina
uradno pavšalirana štev...............
pošta:..............«. Ta žig ima v
celi državi enako obliko in je zavarovan proti ponarejanju.
Vsaka pošiljka mora biti z odtisom tega žiga opremljena. Zig se hrani pod zaporom in na odgovornost uradnega predstojnika.
Naše oblasti in uradi niso prav nič omejeni v uživanju poštninske prostosti, naravno torej, da se razpase navada te ugodnosti prav široko izrabljati, brez da bi organi poštne uprave imeli primerna sredstva izvrševati uspešno kontrolo nad^ tem, številčno prekomerno naraščajočim pošiljkam.
Gre se pri omejitvi poštninskih prostosti samo za gospodarsko vprašanje poštnega zavoda in po istih načelih, po katerih je poraba brzojava zastran javnih uradov vezana na plačilo pristojbin, se da tudi odprava teh srednjeveških predpravic pri nas utemeljiti.
Trgovci in trgovski register.
Kadarkoli slišimo pogovor o trgovcih ali pa beremo v naših časopisih, da so se trgovci sešli k temu ali drugemu važnemu posvetovanju v trgovskih zadevah ali kaj sličnega, spomnimo se vsakokrat le onih naših trgovcev, ki imajo svoje trgovske lokale z lepo vrejenimi izložbami ali pa veletrgovcev, pred kojih skladiščih se nakladajo na vozove ali po razkladajo dan na dan razni zaboji, vreče itd. Navadno vsaj se ne zavedamo, da so tudi trgovci, ki nimajo ne prodajalnic z izložbami, ne posebnih skladišč in ne nastavljajo večjega števila uslužbencev. V splošnem je namreč pojem besede »trgovec« mnogo ožji, kakor jo pa pojmuje naš zakon; ki obsega mnogo širji krog, kajti čl. 4 trg. zak. označuje kot trgovca vsakogar, ki obrtoma opravlja trgovska posla. Če se ne upošteva, kaj so trgovska opravila, umljiv je takoj velik krog trgovcev v smislu zakona.
Kot trgovsko opravilo označuje čl. 271 trg. zak.
1. Nakup ali drugačno nabavo blaga in drugih premičnih reči v svrho nadaljnega razpečavanja, bodisi tudi šele po prejšni obdelavi ali predelavi.
2. Prevzem dobave pod 1. označenih predmetov, ki jih prevzemnik v ta namen nabavi.
3. Zavarovanje proti premiji.
4. Prevoz blaga in ljudi po morju in povojevanje na ladje.
In čl. 272 trg. zak. navaja še kot trgovska opravila:
1. Prevzem obdelave in predelave premičnin za druge, če obrat presega obseg rokodelstva.
2. Opravila bankirja in menjalca.
3. Opravila komisijonarja, špediterja in prevoznika in opravila za prevoz ljudi namenjenih zavodov.
4. Posredovanje in sklepanje trgovskih opravil za druge osebe.
5. Založništvo in druga opravila trgovine s knjigami in umetninami ter opravila tiskarn, če presegajo rokodelstvo.
V	členu 271 pod točko 1. in 2. in v členu 272 pod točko 1. navedena opravila so pa ravno ona, ki tako razširjajo pomen trgovstva. Z nabavljanjem raznih premičnih reči v svrho nadaljnega razpečavanja se ukvarja vsak kramar ali branjevec, ravno tako, kakor največji trgovec z manufakturnim ali špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki. Pri enem in drugem je pa to trgovsko opravilo.
Ni pa trgovsko opravilo nabava pomožnih snovi, namenjenih kot pomožno sredstvo za izdelavo drugih obrtnih izdelkov. Tako ni trgovsko opravilo glasom razsodb najvišjega sodisca n. pr. nakup laka ali terpentina po Iakirarju, nakup trano-vega olja po strojarju, nakup barve po pleskarju, lima po knjigovezu ali naročitev papirja za časopise po tiskarnarju.
Tudi ni trgovsko opravilo pridobivanje raznih snovi iz lastne zemlje n. pr. ilovice za izdelovanje opeke. V smislu člena 272 čl. trg. zak. je pa prevzem obdelave ali predelave premičnih reči za druge trgovsko opravilo pogojno, če namreč presega obrat obseg rokodelstva. Brez tega pogoja bi bil skoraj vsak imejitelj rokodelskih obrti, katere navaja § 1. obrtnega reda, tudi že trgovec, tako n. pr. čevljar, krojač, kovač, kolar itd., čeprav bi svojo obrt izvrševal sam ali pa morebiti
zaposloval neznatno število pomočnikov.
Čl. 4. trg. zak. zahteva pa od trgovca tudi, da trgovska opravila izvršuje obrtoma. Kdaj se trgovska opravila izvršujejo »obrtoma,« ne določa niti trgovski zakon niti raz-glasilni patent k obrtnemu redu, ki sicer v čl. IV. tudi govori o »obrtoma« izvrševanih opravilih. Vsekako je zato treba, da se z izvrševanjem namerava doseči kak donos ali dobiček, nadalje da se opravilo izvršuje redno, namreč da se ponavlja, čeprav morebiti le krajši čas, vendar pa z namenom, ustanoviti si več ali manj trajen vir dohodkov.
7.	izpolnitvijo teh pogojev nastane trgovec v smislu trg. zakona. Kaj vse je pa na ta način že trgovec! Krog trgovcev so pa vojne in povojne razmere še povečale v prav izdatni meri. Tudi nežni spol se je v tem oziru prav izdatno osamosvojil, pri čemur ga posebno ne ovira določba čl. 7. trg. zak. da zakonska žena brez. moževega jarivoljenja ne more postati trgovka. Ta omejitev je umljiva, kajti tudi trgovka se zamore v smislu čl. 8 trg. zak. brez nadaljnega moževega privoljenja s trgovskimi opravili veljavno zavezati in zadolžiti ter jamčiti za trgovske dolgove s celim svojim premoženjem ne glede na moževe, iz njunega zakona izvirajoče pravice. Jamči celo njuno skupno jaremoženje v kolikor obstoji med njima skupnost imovine.
Trgovec j3a zamore biti ne le posamezna fizična oseba, namreč tudi trgovske družbe. Kot take navaja trgov, zakon javne trgovske družbe, komanditne družbe in delniške družbe. Z zakonom z dne 6. marca 1906, št. 58 d. zak. vpeljale so se pa še družbe z omejeno zavezo.
Naj slede glavne, te družbe zadevajoče zakonite določbe.
A. Javna trgovska družba.
Ta nastane v smislu člena 58 trg. zak., če dve ali več oseb izvršuje trgovsko obrt pod skupno tvrdko in ni pri nobenem družabniku udeležba omejena na imovinske vloge, kakor posamezni trgovec, jamči torej tudi vsak družabnik javne trgovske družbe na zunaj s svojim celim premoženjem. Za veljavnost družbine pogodbe pa ni treba nikakih formalnosti, še pismene oblike ni treba. Če izvršuje družba rokodelsko obrt, mora vsaj eden izmed družabnikov, ki ima družbo po pogodbi zastopati, imeti za dotično obrt potrebni izkaz usposobljenosti v smislu zakona z dne 5. februarja 1907, št. 26 drž. zak. Na vsaki način pa mora družba izvrševati trgovsko obrt, ker je to zakoniti pogoj. Iz tega razloga n. pr. združitev več oseb v svrho izdelovanja opeke na lastnem svetu in v svrho prodajanja te opeke ni nikdar trgovska družba, ker obrat ne obstoja v trgovskem opravilu.
Kakor omenjeno, določa člen 85 trg. zak. in ravno tako tudi čl. 122 da udeležba nobenega družabnika ni omejena na imovinske vloge ozir. da jamčijo družabniki solidarno z vsem premoženjem.
člen 92 govori pa o tem, da družabnik ni dolžan svoje vloge zvišati nad pogodbeno določeni znesek ali pa popolniti svojo vsled izgube zmanjšano vlogo.
To nasprotje med členoma 85 in 112 ter čl. 92 je pa le navidezno. Prva dva določata družabnikovo dolžnost jamčenja na zunaj, namreč nasproti tretjim osebam, med tem ko določa čl. 92 pravno razmerje družabnikov med seboj. V tem not-
za io važne vzroke. O tem če so vzroki res tako važni, razsojati ima v slučaju ugovora, sodišče.
Če izstopi iz družbe samo eden ali več družabnikov, zamorejo se ostali družabniki pred razdružitvijo zediniti na nadaljni obstoj družbe.
Ce pa se more razdružitev zahtevati iz razlogov, zadevajočih enega izmed družabnikov, zamore sodišče razsoditi, da se dotični družabnik izključi, če io predlagajo vsi ostali družabniki.
Izstopivši ali izključeni družabnik dobi svoj delež na podlagi ugotovitve družabnega premoženja za časa izstopa ali vročitve tožbe na izključitev, zadovoljiti se mora z izplačilom v gotovini.
Razdružitvi družbe razen v slučaju konkurza sledi likvidacija, ki zamore pa v sporazumu vseh družabnikov izostati. Likvidatorji so vsi družabniki ali njih zastopniki, če ni likvidacija vsled soglasnega sklepa družabnikov ali v družabni pogodbi poverjena posameznim družabnikom ali tudi drugim osebam.
Na predlog enega izmed družabnikov zamore iz važnih vzrokov likvidatorje imenovati sodišče. Enako velja tudi o odpoklicu likvidatorjev.
Likvidatorji imajo urediti koneč-no razdelitev družabnega premoženja.
Po završeni likvidaciji shrani družbine knjige in spise eden izmed bivših družabnikov ali tretja oseba. Enega ali drugega določi, če se družabniki med seboj ne zedinijo, trgovsko sodišče.
S tem so opisani v glavnih potezah zakoniti predpisi, zadevajoči javne trgovske družbe. Navedli smo jih vendar le nekaj obširneje, ker je javna trgovska družba zelo razširjena oblika trgovskih družb in ker ni vezana družabna pogodba na zakonito predpisane formalnosti, tako da se pogosto sklepa brez sodelovanja pravnikov.
V naslednjem hočemo pa bistveno pojasniti le zakonite znake ostalih trgovskih družb.
Lipski velesejmi.
V prebujajoči se dobi, ko stopajo narodi in države z nova v gospodarsko in kulturno tekmo, oživela se je ideja velesejmov tudi izven znanih trgovskih osredij; z vnemo so sledila razna napredna mesta vspodbujajočemu vzgledu glasovi-tih sejmišč.
Prvenstvo sejmških podjetij v srednji Evropi z ozirom na zgodovinsko preteklost ter glede razvoja teh prireditev je nesporno priznati mestu Lipsiji (Leipzig) na Nemškem.
Lipski blagovni sejmi so stalne prireditve, ki segajo nazaj do leta 1268. S posebnimi predpravicami so vladarji razširili koncem 15. stoletju te sejme, ki so kmalu zaslovili po celem tedanjem kulturnem svetu.
Že v tisti dobi so se oglašali do malega trgovci vseh dežel v bujno se razvitajočem trgovskem mestu, celo iz daljnega vzhoda so posečali ljudje te sejme ter sklepali tamkaj kupčije.
Začetkom 19. stoletja je dosegel Lipski sejm višino svojega razmaha, blagovni promet v Lipsiji je tedaj prišel do največje veljave.
V	pretežni večini se je koncem 19. stoletja že trgovalo v Lipsiji s tkaninami vseh vrst, osobito s surovinami, polagoma so se temu blagu pridružili še industrijski izdelki sosednih pokrajin.
Ko so nastala z zgraditvijo železnic nova, cenejša in udobnejša prometna sredstva in so odpadle prevozne težkoče za blago, ni bilo treba več kupičiti trgovskih predmetov na sejmih; Lipski sejmi so polagoma zgubili prvotno lice; nastali so razstave za vzorce, takozvani vzorčni sejmi, in tudi v tem oziru so bile Lipske prireditve za cel trgovski svet merodajne.
Koncem preteklega stoletja, okrog leta 1870 je bilo slavnih Lipskih sejmov konec izvzemši za nekatere špecijalne pridelke domače nemške industrije.
Kot nadomestilo za blagodejne sejmske prireditve se je oživela v bližini glasovitega tržišča industrija keramičnih, steklenih, usnjenih ter drugih galanterijskih izdelkov, ki se pa večinoma niso kot blago postavljali na sejem, ampak so se razložili samo v vzorcih.
Tako je nastala popolnoma nova tipa običajnih velesejmov; vzorčne razstave, oziroma vzorčni sejmi.
Iz teh prvih poskusov okrog leta 1865 so se izcimili sedanji Lipski vzorčni sejmi, ki imajo namen o gotovih časih pokazati svetu industrijske novosti ter posredovati trgovske stike med izdelovalci in konsumen-tom.
Kupec si blago lahko ogleda, ga preizkusi, primerja, ter mu je odločitev za nabavo vsled različnosti vzorcev olajšana.
Producent pa dobi na sejmu nekako podlago za svojo industrijsko kalkulacijo; mu ni treba posebej iskati odjemalcev.
Sejmski obrat predstavlja popolnoma novo trgovinsko poslovanje, in ne da se tajiti, da ga obično reklamno ponudbeno postopanje glede uspeha daleko ne doseže.
Lipski vzorčni sejem je perijodič-
ranjem medsebojnem razmerju zamorejo biti družabniki udeleženi le z gotovimi vlogami, kar je celo navadno tudi pri javnih trgovskih družbah. Sicer je pa v tem oziru merodajna družbina pogodba, ki v obče v prvi vrsti ureja medsebojno razmerje družabnikov ter je za to razmerje uporabljati določbe trgovskega zakona le tedaj kadar ni tozadevnih določb v družabni pogodbi.
Nasproti tretjim osebam pa določa razmerje družbe zakon, ki v členu 122, po katerem jamčijo družabniki za vse družbine obveznosti solidarično in z vsem svojim premoženjem, izrecno odreka temu nasprotujočemu dogovoru veljavnost nasproti tretjim osebam.
Toda na zunaj obstoji družba šele od tedaj, ko je vpisana v trgovski register ali pa ko je začela svoja, čeprav le pripravljalna opravila.
Pravico zastopati družbo na zunaj ima vsak družabnik, če ni od te pravice izključen. Družabniki zamo-rejo se namreč pogoditi, da imajo družbo zastopati samo nekateri izmed njih, vsak samostojno ali pa nekateri skupno ali kolektivno. Pravica zastopanja je pa vedno neomejena in če družabniki dogovore le omejeno pravico, je ta omejitev nasproti tretjim osebam pravno neveljavna.
Pa tudi izključitev družabnika od pravice zastopanja je nasproti tretjim osebam veljavna šele z vpisom v trgovski register in z razglasom.
V	slučaju konkurza javne trgovske družbe dobe njeni upniki plačilo posebej iz družbinega premoženja in šele primankljaj uveljavljati je nasproti konkurznim skladom družbenikov.
Družba se v smislu zakona razruši 1. z otvoritvijo konkurza nad družbinim premoženjem, 2. s smrtjo enega izmed družabnikov, če nima po pogodbi družba še nadalje obstojati z dedičem umrlega družabnika, 3. z otvoritvijo konkurza nad premoženjem družabnika ali če zgubi družabnik pravno samostojnost za opravljanje premoženja fukrenitev kuratele), 4. vsled medsebojnega dogovora, 5. s pretekom dobe, za katero je bila sklenjena, če se molče ne nadaljuje, 6. z odpovedjo družabnika, če je bila družba sklenjena za nedoločen čas.
Družbo, sklenjeno za nedoločeno dobo, zamore družabnik odpovedati najmanj 6 mesecev pred potekom opravilnega leta, če družabna pogodba ne določa drugače.
Pa tudi brez odpovedi in pri družbah, sklenjenih za določen čas, pred potekom tega časa zamore zahtevati družabnik razdružitev, če ima
UST EK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Po tej odločitvi je bil Itzig pozvan naj pride prihodnjo nedeljo k družini na kosilo. In ko je pristopil k pogrnjeni mizi, oblečen v najboljši, izmed svojih šestero suknjičev, ki jih je imel v zalogi, z novim belim klobukom v roki, v srajci iz bomba-ževine, s stoječim ovratnikom, tedaj ga je gospod Ehrenthal predstavil z vzvišenimi besedami: »Mladi Itzig je sprejet v mojo trgovino kot knjigovodja. Ne spodobi se več zanj, da bi pomagal pri gospodinjstvu, marveč ravnati moramo z njim kot z izobraženim človekom. Izvolite sesti k mizi, dragi Itzig«.
9.
Nekega vročega poletnega večera pravi Fink po zaključku službenih ur Antonu: »Ali me spremljate danes? Hočem namreč preizkusiti na reki novi čoln, ki sem si ga dal tu zgraditi«. Anton je bil pripravljen. Mladeniča sta skočila v voz in se odpeljala k reki na zgornjem koncu mesta, kjer je prebivala cela kolonija brodarjev in ribičev v
ubožnih kočicah. Fink je s prstom pokazal na neko okroglo vozilo, ki je plavalo na vodi kot velika orehova lupina ter melanholično dejal: »Tamkaj leži čoln, grozovito je spa-kedranl Sam sem izrezljal graditelju model, mu označil vse podrobnosti in vendar je ta puhla glava stvorila tako skrpucalo«.
»Zelo je majhen«, odvrne Anton z mračnimi slutnjami.
»Povem vam«, ostro zakliče Fink čolnarju, ki se je približal in spoštljivo potegnil čepico z glave, »naše duše bodo ležale na vaši vesti, kajti v tem nestvoru gotovo utonemo in krivda zadene edino vaše pomanjkanje na iznajdljivosti«.
»Gospod«, pravi čolnar in odkima z glavo, »napravil sem čoln popolnoma po vaših navodilih«.
»Vraga ste«, se razhudi Fink, »za kazen se morate peljati z nami. Videli boste, kako je prijetno, ako človek utone«.
»Ne, tega ne storim dragi gospod«, odločno odgovori mož, »pri tem vetru nočem poskušati«.
»Potem ostanite tu in se primite svoje žene za krilo. Dajte mi jadra in jambor«. Fink postavi mali jambor, priveže jadra in preišče z izvedenostjo izkušenega pomorščaka vse naprave, ki pa so se izkazale kot zadovoljive. Nato prime zopet jambor in jadra, jih položi po dol-
gem v čoln, vrže na dno kot balast nekoliko železa, vstavi krmilo in odkaže svojemu prijatelju prostor. Nato zgrabi dve dolgi vesli in odrine od brega. Mali čolnič pusti nekoliko časa plesati po vodni gladini na veliko veselost tesarja in sosedov, ki so se zbrali ob bregu, ter izrazi svojo zadovoljnost z Antonom, ker mu je tako zaupljivo sedel nasproti in pravi: »S čolnom z jadri je mogoče plavati tudi proti toku in to hočem ravno dokazati tem ne-vednežem ob bregu«. Nato postavi zopet jambor, razpne jadra, da svojemu učencu v roke vrvi in ga pouči, kje mora potegniti in kje izpustiti. Veter je pihal v neenakomernih sunkih, mala jadra so se zdaj napela, in rob čolna se je približal vodni gladini, zdaj zopet odnehala in udarjala ob jambor. »Ničvredno delo« zakliče Fink, »čolna ni mogoče držati v oblasti in ne bo dolgo, ko se prevrnemo«.
»Ce je temu tako, potem bi predlagal, da obrnemo in se izkrcamo«, pravi Anton s hlinjeno ravnodušnostjo.
»Nič ne de«, odvrne Fink hladnokrvno, »naju bom že spravil na suho, na ta ali drugi način. Saj znate plavati?«
»Kot kamen«, odgovori Anton, »če se prevrnemo, grem gotovo na
na prireditev, ki se dvakrat na leto ponavlja in se z ozirom na letni čas imenuje spomladanski, oziroma jesenski sejem.
Leta 1894 je mestna občina Lipska kot vrhovna sejmska oblast določila sejmske čase sledeče: Spomladanski sejem se začne prvo nedeljo v marcu, jesenski pa zadnjo nedeljo v avgustu ter traja vsakokrat teden dni.
Za tekočo dobo je razvrstitev Lipskih velesejmov sledeče določena:
za leto 1923: od 4. do 10. marca, in od 26. avgusta do 1. septembra;
za leto 1924 do 2. do 8. marca in od 31. avgusta do 6. septembra;
za leto 1925 od 1. do 7. marca in od 30. avgusta do 5. septembra;
za leto 1926 od 28. februarja do 6 marca in od 29. avgusta do 4. septembra.
Pri obilici prijavljenega blaga je bilo treba velesejm deliti na dve večji skupini; in- sicer obsega prva pravcati vzorčni velesejm, druga pa je namenjena tehnični in gradbeni stroki.
Časovno sta oba sejma sicer združena, samo da so se za drugo skupino porabila posebna velikanska razstavna poslopja, v katerih sc razkažejo raznovrstni stroji najnovejše iznajdbe, ki predočujejo industrijski napredek sedanjosti.
Vzorčna sejmska razstava je razdeljena po sledečih skupinah:
1. Keramika in steklo.
2. Kovinasti izdelki za domačo
rabo.
3. Galanterija.
4. Igrače.
5. Pustni in karnevalski pred-
meti.
6. Božični okraski.
7. Izdelki umetninske obrti.
8. Razsvetljava.
9. Lesni izdelki in pletenine.
10. Usnjati izdelki, potrebščine za
potovanje in za kadilce.
11. Gumijevi predmeti, izdelki iz
plutovine in celoluida.
12. Optika, godala, fonografi in
automati.
13. Milo in dišave.
14. Kemični in farmacevtični pro-
izvodi.
15. tisek in grafika (knjigarstvo
sploh).
16. Pisarniški pripomočki.
17. Žlahtne kovine, ure in kinč.
18. Klobuki in čepice.
19. Pohištvo.
20. Živila.
21. Papir.
22. Reklama.
23. Obutev in usnje.
24. Športni predmeti.
25. Tobak in njegovi izdelki.
26. Tkanina.
dno. Stalo vas bo veliko truda, da me izvlečete ven«.
»Na noben način me ne primite za telo, če boste ležali v vodi«, ga pouči Fink, »kajti to bi bilo naj«-boljše sredstvo, da oba pogineva; mirno počakajte, dokler vas jaz ne dvignem kvišku. Sicer pa ne bo škodilo, ako slečete suknjič in se-zujete čevlje; v vodi se namreč človek »v neglige« veliko udobneje počuti«. Anton je voljno storil vse, kar mu je bilo zaukazano.
»Tako je prav«, pravi Fink. »Ako prav premislimo, je to vozarenje danes prokleto slaba zabava. Ni-kakih valov, nikakega vetra in končno tudi skoraj nič vode. — Krenimo rajši, nazaj proti bregu«.
V	tem trenotku zapiha močan veter čez vodno gladino, jambor zaškriplje, čoln se nagne in v par tre-notkih se ni videlo več drugega, kakor njegov prvi del, ki je molel iz vode. Zvest svoji obljubi, se pogrezne Anton brez nadaljnjega v globino. Hitro kot blisk izgine Fink v valovih, dvigne svojega tovariša nad vodno površino in ga sune z velikim naporom na plitvo mesto, od koder bi bilo mogoče prebresti vodo do brega. »Zlodja, primite vendar mojo rokol« sopihajoč zavpije Fink.
(Dalje prihodnjič.)
27. Ovojni pripomočki in karto-
naža.
28. Načrti in modeli.
Tehnični in gradbeni velesejm obsega sledeče pododdelke:
I. Proizvode tehnične industrije: stroje, orodja in pripomočke za izdelovanje teh predmetov, prevažna sredstva, zdravstvene naprave in opreme za kinomatografe, za fotografijo in precizno mehaniko.
II. Gradbene pripomočke.
III. Surovine za tehnično industrijo.
IV. Splošne tehnične naprave.
(Konec prihodnjič.)
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju 1923.
(Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
I. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. maja t. I. zapade v izplačilo drugi obrok davkov za 1. 1923. Ako davek za leto 1923 še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obra-čunijo povodom definitivnega predpisa leta 1923.
V 14. dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno iztirjajo za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še eksekucijsko pristojbino, ki znašajo samo za opomin že 4% tirjanega zneska.
II. Občna pridobnina.
Prošnje za enotno obdačenje obratovališč, ki se ne nahajajo v eni in isti davčni občini se morajo v smislu § 37. zakona o osebnih davkih vložiti najkasneje do konca meseca junija t. 1.
HI. Posebna pridobnina.
Javni računodaji zavezana podjetja so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine.
IV. Rentnina.
Denarni zavodi so dolžni odpre-miti rentnino od obresti, izplačanih ali pripisanih v I. četrtletju 1923 do 14. aprila 1923.
V. Dohodnina od službenih prejemkov.
Službodajalci, ki pobirajo dohodnino z odbitkom od stalnih ali iz-premenljivih službenih prejemkov, so dolžni tekom 1. četrtletja 1923 pobrane zneske odpremiti pristojnemu davčnemu uradu do 14. aprila 1923.
VI. Invalidski davek.
Denarni zavodi so dolžni predložiti davčnim oblastvom do 30. aprila t. 1. obračun o invalidskem davku, ki odpade na izplačane ali Pripisane obresti hranilnih vlog leta 1922, kolikor presegajo celoletno 100 Din.
Vil. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa so dolžni do 30. aprila 1923 odpre-mni s posebno prijavo davek za L četrtletje 1923.	Z
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v letu 1922, so. zavezani plačevati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1923, v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za leto 1922.
M. Savič:
VIII. Davčni predpisni izkazi. Davčna oblastva razgrinjajo pred-pisne izkaze praviloma prvih 15 dni -vsakega četrtletja, v drugem četrtletju t. 1. torej v času od 1. do 15. aprila t. 1. Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnjejo v omenjenem času, poteče po preteku nadaljnjih 15 dni, to je koncem aprila t. 1.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRIJA“, Ljubljana
''Kralja Petra trg B. _ Telefon št. 220.
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Karlovac je bil pred zgradbo liške železniške postaje veliko trgovsko mesto, odkoder se je oskrbovala cela Lika, kar je pa z zgradbo liške proge prenehalo. Da ne bi vsled tega zaostal in nazadoval, je bil edini izhod v industriji, ki ga je tudi našel in za katerega se ima zahvaliti električni centrali ter uvideynosti in pametni industrijski politiki občinske uprave.
Karlovac leži na treh rekah, od katerih je Kulpa za manjše plovne objekte plovna, toda če bi se izčistila, bi bila plovna za vse savske plovne objekte. V interesu industr. razvoja Karlovca je, da se Kulpa čimpreje regulira. Karlovac bi moral dobiti vodno centralo v nekoliki oddaljenosti od mesta, da bi to omogočilo osnovanje drugih industrij.
Karlovac ima mnogo vode, kar je potrebno za mnogo industrij, kakor tudi za zdravo pitno vodo. Karlovac ima v bližini rezervarje delovnih sil, kakor je Banija, Lika, Krbava, Gorski Kotar, Slovenija in Zagorje. Karlovac leži v bližini premogovnih rudnikov v Sloveniji, kar je tudi za njega posebna prednost. Karlovac ima v okolici ogromne gozde, ki pomenijo za njega veliko prednost.
Karlovac mora šolati delovne sile za svoje industrije, za to je treba tam osnovati srednjo tehnično šolo in sicer s strojnim, elektrotehničnim oddelkom in oddelkom za predelavo lesa poleg obrtnih šol, ki bi se v zvezi z njo osnovale. Pri teh šolah bi se vršili tudi špecijalni večerni in praznični tečaji ter dnevni kurzi za delavce v svrho njihove izobrazbe. Treba bi bilo osnovali pri teh šolah internate, da bi se lahko izbrana deca iz Like in Kr-bave v njih šolala, kar bi mnogo doprineslo k nacijonalizaciji mest na Hrvaškem in Slavoniji in zmanjšanju izseljevanja v Ameriko, kakor tudi k vzgoji domačih strokovnih sil. Karlovcu želimo ves napredek, drugim mestom pa, da se na njem vzgledujejo.
85. Mesto Sirumica.
Mesto Strumica je oddaljeno 42 kilometrov od železniške postaje Udovo. Pot je bila nekdaj dobra, a je sedaj pokvarjena, tako da novi tovorni avtomobili ne izdržijo več kot mesec dni na njej, pa se pokvarijo. Promet se vrši na tovornih rabadžijskih vozeh v katere se vprega bivole, tovorne konje in kamele. Od kamel obstojate dve karavani skupaj po 30 kamel in nadejajo se, da se bo njih število s priplodom povečalo. Kamele stanejo po 8-10.000 Din in so v stanju nesti tovor 250 oka. Za prevoz se plača 40 para od oke. Pot od Stru-mice do Berova je v enakem stanju to je dobro zgrajena, ampak pokvarjena. Pot od Strumice do Ra-dovišta meri 22 km in je tudi pokvarjena a od Strumice do Dojrana je 32 km. Upati je, da se bodo ta pota kmalu popravila.
Mesto Strumica ima okrog 9.000 prebivalcev, od katerih je 3.000 muzlimanov; cel okraj, ki je nam pripadel šteje 85 vasi s 30.000 prebivalci. Od mesta Strumice do meje je 32 km. Mesto je bilo leta 1913 zažgano, ker so vsi grkomani-tr-govci, ko so videli, da imajo pasti pod Grke, zažgali svoje hiše ter se nato izselili v Solun. Sedaj ste v mestu ostali samo dve hiši, v slabem stanju. Vsi Strumičani so poljedelci in obdelujejo vsi^ zemljo, poleg tega pa izvršujejo še druge poklice. V Strumici so v veliki množini naseljeni Dojranci, ker Dojrarj ne eksistira več in ker se je en del Strumičanov, ki so se bali maščevanja za zločine, ki so jih zagrešili v Vilandovu leta 1915, izselili ob-
Prometne vpostavitve.
Z dnem 1. aprila 1923 so se otvorili sledeči prometi:
I. a)direktni robni promet med postajami kraljevine SHS in postajami avstrijskih železnic v neposrednem prehodu kakor tudi v prevozu preko Madžarske in
b) direktni medsebojni robni promet med železniškimi postajami v kraljevini SHS v prevozu preko avstrijskih železnic kakor tudi direktni medsebojni promet med železniškimi postajami v Avstriji preko železnic v kraljevini SHS.
II. a) direktni robni promet med postajami v kraljevini SHS in postajami madžarskih železnic v neposrednem prehodu in
b) direktni medsebojni robni promet med železniškimi postajami v kraljevini SHS v prevozu preko madžarskih železnic kakor tudi direktni robni promet med madžarskimi postajami v prevozu preko železnic v kraljevini SHS.
III. Direktni sporovozni in brzovozni robni promet in živih živali med železniškimi postajami v kraljevini SHS ter med postajami nemških in sarskih železnic v prehodu
a) preko Avstrije,
b) preko Avstrije in Cehoslovaške,
c) preko Madžarske in Avstrije,
d) preko Madžarske in Cehoslovaške.
IV. Direktni robni promet med postajami v kraljevini SHS in postajami če-hoslovaških železnic v prehodu
a) preko Avstrije,
b) preko Madžarske,
c) preko Avstrije in Madžarske,
d) preko Madžarske in Avstrije. Oprava se vrši z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi. Dragocenosti so izključene od prevoza. Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu pot z označbo prehodnih obmejnih postaj od države do države. Frankaturna obveznost odpade.
Izjeme k točki III. Vozarina, postranske pristojbine, carina in gotovinski izdatki morajo se v obeh smereh v prevozu preko Avstrije plačati v naprej do prve obmejne prehodne postaje. V prometu preko Avstrije in Cehoslovaške ali preko Madžarske in Avstrije ali preko Madžarske in Cehoslovaške pa je plačati v naprej do druge obmejne prehodne postaje, ki leži na prevozni poti. Prevzetja v valuti predajne države so dovoljena. Naknadne odredbe dovoljene so, dokler ni pošiljka prestopila meje predajne države.
Izjema k točki I. b) in II. b).
Naknadne odredbe na teritoriju pro-vozne države niso dovoljene.
Izjema ad HI. Po prehodu preko meje predajne postaje so naknadne odredbe dovoljene samo, če se spremeni pošiljatelj v isti namembni postaji in prvotna namembna postaja v namembni državi, če ni prometne omejitve.
K točki IV. Po prehodu preko meje dovoljena, če se ne menja prvotna namembna država ali pa namembna postaja na drugo postajo, za katero velja prometna omejitev.
Vozarina in ostale pristojbine se računajo za prevoženo pot na temelju notranjih tarif (lokalnih in zveznih) soudeleženih železnic. Kartira se do obmejnih prehodnih postaj: Jesenice trs., Dravograd Meža trs., Bleiburg trs., špi-lje trs., Murakeresztur trs., Koprvnica trs., Barcs, Beli Manastir, Subotica trs., Horgoš trs., Oroslamoš trs.
Z istim dnem se je odprl tudi potniški promed med Jugoslavijo in Madžarsko preko postaj Subotica - Kelebia - Horgoš - Roszke - Oraslamoš - Szorog -Beli Manastir - MagYarboly, Koprivnica - GyekenYes, Virovitica - Barcs, Ko-toriba - Murakeresztur.
enem z Bolgari.
(Dalje sledi.
Izvoz in uvoz.
Uvoz avtomobilov — dovoljen. Generalna direkcija carin je z razpisom z dne 3. februarja 1923, štev. 7214 dovolila, da se smejo uvažati avtomobili razen po železnici in vodi tudi po cestah, ki so priznane za carinska pota. To dovoljenje pa velja le za uvoz avtomobilov, ki se carinijo kakor uvozno blago. Glede izvoza, prevoza (tranzita) prometa med obmejnimi kraji in pogojnega carinjenja s pravico na povratek pa velja še vedno zabrana, navedena v točki 1. in 2. razpisa C broj 43455 z dne 30. junija 1922.
Madžarska pospešuje izvoz. Iz Budimpešte poročajo: Poljedelsko ministrstvo je dovolilo poleg že dovoljenih predmetov še izvoz ovsa, prosa, ajde, grozdja, sadja, sliv, maka, lanu, konop-lje, hmelja in čebule.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Trgovinska pogajanja med Francijo in Avstrijo. Avstrijska vlada namerava 9. aprila poslati v Pariz svojega delegata, da vodi pogajanja s francosko vlado v svrho sklenitve francosko-av-strijske trgovinske pogodbe.
Aktivnost čehoslovaške trgovinske bilance v letu 1922., preračunana v dolarje, se ceni na 144 milijonov dolarjev napram 60 milijonov v letu 1921.
Carina.
Opeka navadna in strešna opeka ne-fasonirana (točka l./a in b carinske postavke 459) je prosta uvozne carine. — (Razpis M. f. generalne direkcije carin 7. marca 1923, C. broj 13005).
Gumbi, amblemi in podobno blago, ki služi za izdelavo uniform (carinska postavka 630, točka 1. in 2.) so izvzeti od plačevanja luksuzne takse. (Razpis Min. financ, 16. februarja 1923, C. broj 8155).
Izvozna carina na zaklane svinje se zniža od 400 na 350 Din za 100 kg, carinska postavka glede hrastovih železniških pragov, določena v rešenju Ekonomskega financijskega komiteta broj 1292, točka 2., pa zniža od 33i/3 na 25% t. j. trije pragi so prosti za izvoz a vsak četrti pripade državi. (Razpis Min. fin. generalne direkcije carin 1. marca 1923, C. broj 10852).
Bučno seme se izvzema od predmetov, ki so našteti v točki 25. izvozne tarife, uredba štev. 242, odnosno točke 2g, uredbe 243. Uradni list ex 1922. — (Razpis Min. fin. generalne direkcije carin 1. marca 1923, C. broj 11107).
Denarstvo.
Obtok bankovcev v Avstriji se je od
15. do 23. marca zmanjšal za 20 milijard na 4237.9 milijarde avstrijskih K.
Avstrijska zlala pariteta je določena od 2. do 8. aprila na 14.450 avstrijskih kron.
Obtok bankovcev v Nemčiji se je po
izkazu 23. marca povečal za 683.1 milijarde na 4.9 bilijona mark.
Promei.
Otvoritev telefonske centrale v čren-
šovcih. Pri pošti Crenšovci je bila dne 9. marca t. I. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Ta centrala opravlja tudi brzojavno službo.
Prometne omejitve. Sprejemanje vsakovrstnega lesa za struženje ( za proizvajanje celuloze) in gorivih drv za Landeck transit v smeri proti zapadu je do nadaljnjega ukinjeno. Transportna dovoljenja izdaja ravnateljstvo Innsbruck.__________________________
Dobava, prodaja.
Dobava signalnih zastavic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 18. aprila t. 1. ofer-talna licitacija glede dobave 520 signalnih zastavic. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razpis. Podpisana direkcija razpisuje na podlagi členov 86 a do 99 a zakona o drž. knjigovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb oziroma dopolnitev, natisnjenih v »Službenih novinah« z dne 18. februarja 1922 na podlagi pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921 in na podlagi pooblastila ministrstva pošte in telegrafa v Beogradu štev. 8586 od 16. februarja 1923 pismeno ofertalno licitacijo za dobavo 30.000 kg raznega tiskarskega papirja na dan 1. maja 1923. — Popis in vzorci potrebnega papirja se dobivajo za 5 dinarjev pri ekonomskem oddelku, soba štev. 10, podpisane direkcije. Ponudba z vzorci, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora poslati v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo tiskarskega papirja po razpisu štev. 8599/IV. 1923 za dan 1. maja 1923 ponudnika N. N.«. Poslati pa se mora za časa, da bo 1. maja 1923 do 10. ure zjutraj v rokah
predsednika dražbene komisije. Licitacija bo ob 11. uri v sobi štev. 10 podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora položiti kavcijo in sicer 5% (oziroma 10% ako je tuj državljan) ponujene vsote pri Pomožnem uradu podpisane direkcije najkasneje do 9. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B«. O položeni ali po pošti vplačani kavciji izda Pomožni urad revers o začasni kavciji in obvesti dražbeno komisijo o vplačilu kavcije. Ponudnik -dražitelj mora ponudbi priložiti izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga izda trgovska in obrtniška zbornica. V ponudbi mora dražitelj izjaviti, da so mu vsi dražbeni pogoji in obrazci znani in da je pripravljen dražiti po njih. Vsak ponudnik, ki predloži lahko tudi delno ponudbo mora ostati v besedi najmanj do incl. 1. junija 1923, za podpisano direkcijo pa je izid licitacije obvezen, ko to odobri pristojno ministrstvo, na kar se vrnejo začasne kavcije. Cene se morajo glasiti v dinarjih franko skladišče poštne direkcije. Dobava se mora izvršiti v roku štirih tednov po prejemu naročila.
Opozarjamo dobavitelje na posledice, če bi se zgodil slučaj naveden v čl. 98. in 99. zakona o drž. računovodstvu. — Ljubljana, dne 27. marca 1923. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani.
Iz pisarne ljubljanskega velesejma.
Za HI. Ljubljanski vzorčni velesejem,
ki se bo vršil letos v času od 1. do 10. septembra se budi doma in na tujem veliko zanimanje. Vabila na udeležbo kot razstavljalec, ki jih je velesejmska uprava razposlala začetkom marca, so našla odmev in došlih prijavnic je že lepo število, ki pa z vsakim dnevom raste. Zato svetujemo vsakemu po-edincu, ki se je namenil letos razstaviti svoje proizvode, v njegovem interesu, naj čimpreje pošlje svojo izpolnjeno prijavnico sejemskemu uradu, oziroma če prijavne tiskovine slučajno ni prejel, naj jo takoj zahteva. S tem, da se vsakdo čimpreje prijavi, koristi le sebi, ker si tako zasigura primeren prostor, kajti oziralo se bode na vrstni red prihajajočih prijav; pa tudi uprava lažje sedaj upošteva razne želje udeležnikov in jih z večjo možnostjo v vsakem oziru zadovolji kot pa pozneje v zadnjem trenotku. — Prijavni rok se bo brezpogojno zaključil s 15. junijem. Opo-
zarjamo na to, da se je lansko lelo moralo žal odklonili okrog 50 tvrdk, ker je zmanjkalo prostora. — Vsa pojasnila daje dragevolje pismeno in ustmeno urad »Ljubljanskega velesejma« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Telefon 140.
Iz naših organizacij.
Izpričevala o preizkušnji za rokodelskega pomočnika. Gremij trgovcev poroča svojim članom sledeče: Izpričevala o preizkušnji za rokodeljskega pomočnika so kolka prosta (pripomba k postavkima 3. in 4. taksne tarife in § 104.d dostavek 2. zakona z dne 5. februarja 1907 drž. zak. šl. 26). Isto-lako so koleka prosta učna pisma katerega izstavljajo stanovske obrtne zadruge o priliki oprostitve rokodeljskih vajencev (čl. 143. srbskega obrtnega zakona in razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 6. maja 1922 štev. B II. 5/65 Uradni lisi kos 52, stran 345 iz leta 1922). Učna izpričevala, katere izdajajo rokodeljski mojstri sami svojim vajencem po dovršeni 'učni dobi, pa so zavezani taksi 10 Din (postavki 3. in 4. taksne tarife in razpis finančnega ministrstva z dne 27. maja 1908 štev. 16910 pristojb. priloga štev. 5).
Razno.
IV. mednarodni velesejem v Libercu. V dobi od 11. do 19. avgusta 1923 se vrši v Libercu na Češkem mednarodni velesejem. Uprava velesejma je kljub kljub vsem finančnim težkočam sklenila znižati sejemske pristojbine ter bode v trgovskih in spedecijskih oddelkih preskrbela lastno postrežbo. — Tudi vlada bode posetnikom velesejma dovolila primerne olajšave, kakor znižano vožnjo itd. Prijavna pola naj se pravočasno zahteva od sejemskega urada v Libercu, kajli prostori se določujejo po redu dohajajočih prijavnic, katere morajo biti najkasneje do 1. maja 1923 pri omenjenem uradu.
Nov vlak Beograd-Zagreb. S 1. aprilom je prišel v promet nov vlak med Beogradom in Zagrebom. Ta vlak ne gre preko Siska — po progi južne železnice — marveč preko Novske po državni progi. — Iz Beograda odhaja ob 22.50 in prispe v Zagreb naslednji dan ob 16.16; iz Zagreba pa odhaja ob 13.29 in prispe v Beograd ob 4.50.
©££©>©
Naročajte ..Trgovski list11!
OGLAS.
Direkcija Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu Lak, Baranja
prodače na dan 28. aprila o. g. putem ofertalne licitacije
oko 600 m3 grabovog gradjevinog drveta „ 100 „ lipovog „
Drvo, koje se prodaji izlaže u trupcima je dužina 2 m i više i deblina 20 cm i više a nalazi se kod šumske uprave Beli Manastir.
Pravo učešča na ovu licitaciju imaju svi nadmetači, koji po-lože 5 % kaucije od ponudjene vrednosti.
Licitacija de se održati naznacenoga dana u kancelariji Di-rektora Državnoga Dobra „Belje“, kamo de se oferti u zapečačenom pismu predati do 11 ‘/a časova prepodne.
Kaucija se polaže na dan licitacije pre podnošenja oferta Glavnoj Blagajni Državnoga Dobra „Belje“ a najdalje do 11 časova.
Uslovi za ovu licitaciju mogu se dobiti kod šumske uprave Beli Manastir gde se i drvo može videti.
Iz kancelarije Direkcije Državnoga Dobra „Belje“ Kne-ževo, Lak, Baranja, 26. marta 1923 god. Broj 3348.
Žlahtni grah, čebulček, grahoro, korenje itd
priporoča
LJUBLJANA
VVolfova ulica 12 Zahtevajte ceniki
Grad Preddvor, pošta Tupaliče p. Kranju
Na vznožju velikanov alp Grintovca In
Storžiča. Krasna solnčna lega. Zračje zdravniško dokazano lekovito. Veliki prostori, gledališče, veselice in različne zabave. Izvrstna oskrba, bldorado v vsakem oziru. Cena 80 Din za hrano^in sobo. V dependanci Zarja, grad Če-šenjce samo 70 Din. Priglasitev 8 dni poprej na odvetnika dr. Artur Wurz-bach-a, grad Češenjcc, p. Moravče,.
Penzlja celo leto odprta!
Raznovrstne
šolske zvezke
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
Pozor! Za trgovce posebno ugodne cene!
m
s
e
ES
m
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
J|!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!!lllll!illlli!iillllllllllllllilllllllllllUilllillllilllllllli|[|||||||||||illllll||^
1	Sriplno zajamEn pristno EREilTI OHM francoska lp|a	1
.11. I
==	male steklenice, zaboji po 100	steklenic	§§
sj	srednje steklenice, zaboji po	50	steklenic	s
sj	velike steklenice, zaboji po	25	steklenic	f|
==	SSSj,
==	po originalnih tovarniških cenah, originalni tovarniški po- ==
=	pust	— je stalno na zalogi pri
■	FRANC GULDA — MARIBOR.	I
OGLAS.
gj	Direkcija Državnog Dobra „Belje“ nabavice putem pismene ofertalne licitacije materijal potreben svima njezinim ustanovama u 1923 godini i to:	S
123	I. Materijal za osvetlenje, mazanje, konserviranje i loženje. IX. Alat.	82
Ug	II. Četke i četkarsku robu.	X.	Strojeva i sastavnih delova za Mašinsliu Radionicu.	[g|
III. Hemičke proizvode, mineralije i boje.	XI.	Robe iz kudelje i platna.
IV. Predmeta za dihtovanje, čiščenje i robe iz gume.	XII.	Koža i remenarske robe.
V.	Gvoždje, čelik, metal, blokove i lim.	XIII.	Telefonski i električni materijal.
VI. Gvoždene žice, lance i eksere.	XIV.	Drvo, daske, letve i štafne.
VII. Delove za industrijsku željeznicu.	XV.	Poljoprivredne mašine i delove tih.
VIII. Staklo, staklene predmete i laterne.	XVI.	Kamen (Tucanik).
Licitaciju če održati Direkcija Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu, Baranja, na dan 2. (drugog) maja 1923 godine u 12 (dvanaest) časova prepodne u kancelariji svoga direktora.	^	v
Uslovi za ovu licitaciju mogu se dobiti kod Trgovinskog Odelenja Direkcije Državnog Dobra „Belje u Kneževu svakoga radnoga dana za vreme kancelarijskih časova ili kod Trgovačkih i Obrtničkih Kamora u Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novom Sadu, Sarajevu, Subotici, Osijeku, Mariboru i Somboru, pošto se plati za svaki polutabak po	1 (jedan) dinar.	^	_
Mustre materijala mogu se videti kod Mašinske	Radionice Državnoga	Dobra „Belje“	u	Kneževu.
Pravo učešča na ovu licitaciju imaju svi oni nadmetači, koji su svoje zanatske, trgovačke, industrijske ili posredniške radnje protokolisati kod nadležnih kamora; ako su uz to položili 5% kaucije od vrednosti ponudjenog materijala, ako su porez na svoju radnju na prvo četvoromeseče ove godine platili; i ko su napisali oferat saobrazan propisanim uslovima za ovu licitaciju. Na ovu licitaciju imaju pravo učešča i stranci, ako su pored gore propisanih uslova položili 10 % kaucije od ponudjene vrednosti materijala.	v	v
Kaucija se ima položiti na	dan licitacije kod	Glavne	Blagajne Direkcije Državnog	Dobra	„Belje“ u Kneževu najdalje do 11 (jednaest) casova
prepodne u onome obliku kako je to	predvidjeno čl. 88	Zakona	o državnom	računovodstvu.
Iz kancelarije Direkcije Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu, 22. marta 1923 godine. Broj 2181.
trgovsko-industrijsko d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.
Lastnik: »Merkur*