Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 26.	V Ljubljani, dne 20. septembra 1924.	VI. leto.
r.tt. Liti t_ j »M.» Loj lamo»
Itealne ?■ inaftr.i.la

Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . , . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20-— četrtletna naročnina. . . . „ lO— Za inozemstvo je dodati poštnino. == Oglasi po ceniku. ■
Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Na potu k izboljšanju.
Tudi oni, ki ni politični pritaš nobene izmed strank, ki tvorijo sedanjo, koalicijsko vlado, mora priznati vsaj to, da pokazuje današnja vlada najboljšo voljo, da vsestransko uredi razmere v naši državi. Kjer je volja, tam sc najde tudi pot, da se izvede, kar se smatra za dobro. Ne za dobro ene stranke, temveč za dobro vseli, ki tvorijo državo.
Politična koncepcija današnje vlade nas v našem strokovnem glasilu ne zanima. Zanima nas le ono, kar ukrepa vlada in tudi izvaja glede ozdravitve notranjih gospodarskih in socijalnih razmer v državi. Prvo krepko dejanje, s katerim je stopila vlada pred javnost, je bil osnutek zakona proti korupciji. Vsa leta. odkar, imamo državo, se je gpvorilo tajno in javno o malih in velikih korupcijski aferah, tako da je človek imel vtis, da je »svoboda« za krajo državnega denarja, za izkoriščanje položaja v egoistične svrhe, največja pridobitev nove države, in da ta »svoboda« nima meje. Strašne so obtožbe, ki jih je dvignila sedanja vlada proti nekaterim ministrom iz prejšnje vlade, ki so oškodovali državo za milijarde. Ako ne bi bila vlada sigurna, da obtožbe lahko popolnoma podkrepi z nepobitnimi dokazi, se ne bi spuščala v ta posel.
Da bi dvignila obtožbe le zato* da za iip ustvari sebi ugodno politično' razpoloženje m oslabi nasprotnike, o tem lahko človek dvom,. Ker tako kratkovidna ni ne ena stranka sedanje vlade,’da no hi videla da
L vn:iWMhineCija šk°dovaIa mnogo več kakor koristila. Smatrati moramo, da je vodijo pr, brezobzirnem razkrinkanju ko rupcijski afer moralni nagibi, da hoče enkrm za vselej zadušiti to strašno' kugo ki se k bila razpasla tako na široko ih pretila da demoralizira vse sloje prebivalstva.
In predvsem morajo biti državni uslužbenci zadovoljni, da bo konec korupcije Ker se je toliko govorilo in pisalo o korupcijskih aferah in ker se nikdar ni poizkušalo Priti tem aferam do dna1, je ostala senca nepoštenosti na vseh, ki so v službi države.
crujemo, da je ogromna večina državnih uslužbencev kljub bedi, v kateri je živela toliko let, ostala čistih rok. Ali kdo je to verjelr- Ljudstvo je metalo vse v en koš in izgubljalo zaupanje v nepristranost in po-stenje tistih, ki so poklicani, da bi bili najbolj objektivni. S tem, da bo vlada izčistila nesnago, ki se je nabrala*v teku let po raz-hemli državnih uradih, in s tem, da bo budno čuvala nad tem, da se niti eden izmed
njenili uslužbencev, od naj višjega do najnižjega, ne spozabi, da bi kršil zakone, s tem bo vlada visoko dvignila ugled svojih nastavljencev, bo ustvarila zopet čisto in zdravo atmosfero med državnimi uslužbenci in ljudstvom.
Drugo važno dejanje, ki ga je vlada izvršila, je, da je izdelala invalidski zakon tako, da bodo odslej invalidi, njih družine in deca, vojne vdove in vojne sirote imele vsaj skromne pogoje za dostojno življenje. Doslej so sprejemali invalidi in njih svojci borno miloščino, ki je bila bolj zasmeh njihove bede. kakor pa pomoč iz revščine. Tudi ta zakon se naslanja na močan moralen temelj: izdelan je v največjem sporazumu s prizadetimi in invalidske organizacije izjav-Ijujejo, da jili zakon zadovoljava.
Kot tretji fakt. da misli sedanja vlada resno, da da socijalno šibkejšim slojem povoljne eksistenčne pogoje, moramo smatrati njeno delo za izboljšanje zakona o civilnih državnih nastavljencih. Vlada je tudi za to delo pozvala vse prizadete, da jej pomagajo, da jej izrazijo svoje upravičene želje in je s tem pokazala, da jej demokracija ni le prazna fraza, vaba, temveč resen princip, kateremu hoče dati tudi življenja.
Ako upoštevamo poleg teh treh velikih in značajnih faktov še mnogo drugih njenih odredb glede poprave železnic, potov, glede ureditve kreditov za poljedelske zadruge, moramo kot povsem objektivni presojevalci reči, da je v vladi resno stremljenje za to, da zgradi državi čvrste gospodarske in socijalne temelje, da hoče zmanjšati nezadovoljstvo širokih mas.
Na ta način bo ustvarila vlada najbit-nejše pogoje za obstoj države. Brez zoper-nih fraz o edinstvu države poizkuša sedanja vlada z delom izvršiti edinstvo, ki bo temeljilo na zadovoljstvu državljanov. Ako se posreči vladi, da zadovolji prebivalstvo, se bo s tem sama po sebi zmanjšala ekstremnost marsikaterih političnih zahtev, ki so bile doslej alfa in omega vsega javnega življenja. To je bilo tudi naravno, ker niso bile široke mase gospodarsko in socijalno zaščitene, ker sc tudi ni nihče brigal za zahteve te vrste, sc je vse nezadovoljstvo skoncentriralo v zgolj politične formule in se je hotelo z izrazitim političnim bojem doseči ono, kar jc bilo drugače nedosegljivo.
Kdor ni še oslepljen od politične strasti, in če jc tudi politični nasprotnik sedanje vlade, mora priznati, da smo na pravem potu k izboljšanju vseh prilik in razmer v državi.
Zakonske omejitve alkoholizma.*)
Zakonodajstvo je v boju zoper alkoholizem sekundarno orožje; uporabljati se mora šele, ko je narodni duh dovolj pripravljen z antialkohoinim poučevanjem. Če zakon, naj si je najboljši, ostro nasprotuje čustvom in navadam množic, ga preprečujejo po vsej priliki najprej oni, ki bi ga morali izvajati. Ce pa je javnost vsaj kolikor toliko pripravljena in če ima organizirane absti-nentske odseke, mora priti zakon. Zakonodajstvo pa mora v tem poizkušati, voditi in dirigirati narodno mnenje in njega čuvstva; vzgajati mora in kazati pot in zato je treba za izber momenta, ko naj se vplete zakon v družabno vprašanje, velikega takta. Vsekakor ni ob vsem tem nikoli izključen revolucijonaren čin; toda v glavnem mora stopati zakonodajstvo polagoma, ustrezaje demokratskemu idealu naše dobe, ki ne gradi zase, nego za one, ki pridejo za nami. Naš Bunge je ravno zategadelj izrekel sloveče besede: »Mi stalno žanjemo to, česar nismo sejali; zato moramo tudi sejati to, česar ne bomo ravno mi želi!« Tudi zakon stopi uspešno na pozorišče šele, ko podere privatna iniciativa v ljudskih množicah krive predstave in pijanske običaje in predsodke o alkoholu. Temu najboljši zgled je Švica, ki je imela leta 1881. šele 369 organiziranih abstinentov, leta 1915. pa jih je imela že 115.000. V teh 30 letih se je toliko pisalo in govorilo o alkoholu, da bržkone v tej mali državi ril človeka, ki ne bi bil ničesa slišal o posledicah alkoholizma; napravljenih je nekaj sanatorijev za alkoholike ; odprtih je vse polno brezalkoholnih kavarn in restavracij, in švicarske brezalkoholne pijače slove po vsem svetu. Tako je postala Švica evropsko središče abstinentskega gibanja.
Vzemimo en primer, kako se direktno zatira alkoholizem z zakonom, n. pr. kazensko preganjanje pijancev. V praksi bi se to preganjanje kaj lahko prevrglo v šikaniranje širokih ljudskih množic, ki se opijajo v krčmi, v katero prihaja vsakdo in kjer se kriči in razsaja, ter so na ta način izpostavljene javnosti. Vsekakor prihaja s temi množinami orožnik v konflikt vse pogosteje nego z »gospodo«, ki se opija v finih, čestokrat tudi^ nepristopnih lokalih (klubih) in ki odhaja, če se tudi opije, domov brez hrušča, v fijakerskih vozovih, ali pa se votiče opija kar doma. Že ta primer kaže, da je mogoče direktno zatirati alkoholizem naju-
*) Iz lista »Zdravje«, letnik 1923.
spešnejše s proučevanjem množic. Šele, ko se pri množicah ustvari in vzgoji čut za zdravje, potrebe telesa in duha: za zdravo stanovanje, višjo obliko družabnega življenja, ljubezen do prirode, do znanosti in umetnosti, šele takrat lahko nastopijo prisilne odredbe za one, ki jih ni dvigniti tako lahko.
Antialkoholno vzgajanje irna več gran. Ena izmed teh gran, čisto ekonomska, stopa dandanes v Evropi, propadli po vojni, čimdalje bolj na prvo mesto. Dandanes vodijo res ti čisto ekonomski razlogi najpogosteje do tega, da se omejuje produkcija in poraba alkoholnih pijač. Bogata Amerika je od 1. 1920, (prepovedala produkcijo:	in prodajo
vsake alkoholne pijače, uničena Evropa pa še vedno pije, najsi sta jo upropastili vojna in blokada, še bolj pa korupcija in nemoralnost med vojno in po vojni. To je nesmisel, ki ga bo potomstvo težko moglo razumeti. Med svetovno vojno je n. pr. potrošila Nemčija 50 milijonov ton ječmena in 160 milijonov kvintalov krompirja za fabrikacijo alkohola — strupa, in v tem času je umrlo pol milijona Nemcev za slabo prehrano in direktno za lakoto; a v stradajoči Avstriji je dovoljeno še dandanes, izdelovati iz žita in krompirja žganje in pivo! Zgled Amerike proti takemu evropskemu nesmiselnemu postopanju kaže, kako je ustvarilo ameriško demokratsko vzgajanje v svobodi občo mentaliteto. po kateri je prebivalstvo in njega blaginja prva stvar — pri nas v Evropi pa je povzročilo policijsko vzgajanje prebivalstva pojmovanje, da so ljudske množice in njih napake objekt za izkoriščanje. Klasičen zgled za to je spomenica Zveze gostilničarjev v Jugoslaviji, izročena vsem ministrstvom meseca januarja 1922.: ko polemizira s stavKom abstinenti, da ugonablja1 alkohol ravno najsiromašnejše sloje, pravi tako-le: »Ali morajo ljudje živeti, če nečejo? Naj propadejo!« (Glej »Trezvenost«, 2. 1922.)
Potemtakem se da zdraviti današnji alkoholizem:, alkoholizem množic, najuspešneje, če se ustvari v množicah čut socialne odgovornosti. Ta čut se da ustvariti s soci-alnopolltčinim in socialnim vzgajanjem — izobražanjem.
Socialna politika in alkoholizem sta nasprotnika, med katerima ni pogajanja; v tem boju veljajo Bungejeve besede, da je treba alkoholizem, njega kapital in vse, kar ga vzdržuje, stalno napadati, in sicer za ceno žrtev, sporov in celo sovraštva.
Kar se tiče direktnega zatiranja alkoholizma, so se pač uporabljale razne odredbe, za razne razmere in razne namere. Dandanes pa je duh časa tak, da se diktirajo take odredbe z ljudsko voljo (ljudskim glasovanjem), ki je najboljši porok, da so odredbe uspešne. Tu je v prvi vrsti tako zvana 1 o k a 1 n a o p c i j a, t. j. pravica samoupravne edinice (občine, okraja, okrožja, oblasti), da sme samostalno urediti točarinsko zako-nodajstvo. Največ uporabljajo to lokalno opcijo v Kanadi, Novi Zelandiji. Avstraliji in Skandinaviji; v Ameriški Uniji in na Finskem: pa je postopnjema privedla do popolne prepovedi. Na Švedskem je bilo z njeno pomočjo že leta 1917. izmed 2409 selskih občin 60%	(1424 občin) popolnoma »su-
hih«, na rinskem, pa so že pred prepovedjo vse selske občine izvedle prepoved točenja alkohola.
Visoko obdačevanje alkohola koristi redoma samo državi. Tako je bil na Bavarskem leta 1905. ob največjem davku na pivo (2.28 mark na hektoliter) vzporedno tudi največji konzum (235 litrov na glavo). Na Badenskem je poskočil n. pr. v letih 1897.
do 1899. davek na pivo od 2.34 na 2.64 mark na hektoliter, v istem času pa se je zvišal letno konzum od 155 litrov na glavo na celili 170 litrov (C. Klaviter: Zur Alkoholfrage. 17.)
Dosti več velja, če ima občina pravico podeljevati koncesije za kavarno, gostilno itd. Zakaj čim je podeljevanje takih koncesij občinska stvar, pride takoj alkoholno vprašanje pred občane, ki se morajo potem baviti z njim, tem bolj, če se odredi za vsako novo koncesijo občinsko glasovanje. Ponekod tudi določajo število gostiln, kavarn itd. sorazmerno s številom prebivalcev. Tako ne dajo na Nemškem mesta z manj nego 15.000 prebivalci koncesije za gostilno, če se ne predloži dokaz, da je gostilna potrebna. Italija ima od leta 1913. zakon, po katerem je odrejena ena gostilna (samo za vino in pivo) na 500 prebivalcev. Na Danskem (zakon iz leta 1912.) je določena ena gostilna na 350 prebivalcev, vendar pa ni tega dovolila za prodajo piva z manj nego 2V*% alkohola. Po občinski pravici se sme število gostiln znižati, tako da ostanejo velike obratovalnice, ki ne mešajo alkohola z vsemi sredstvi kakor mali gostilničarji. Tudi tako zvana policijska ura kaže, če spada pod pristojnost občine, znatne uspehe v boju zoper alkohol, ker se je razvidclo po statistiki hudodelstev, koliko to pomeni, če se zapirajo gostilne ob desetih ali ob eni ponoči (med vojno je bila v velikem delu Evrope policijska ura ob desetih). Važno je tudi zapiranje gostilni ob dneh velikih zborovanj (skupščin) itd.; tako je na Poljskem (zakon iz leta 1920.) prepovedano, prodajati alkohol na železniških postajah, železnicah in parnikih, v vojaških taboriščih, blizu tvornic, ob vojaških naborih, ob mobilizaciji, sejmih, shodih itd. Pri nas je bila dobra tako zvana »Pribičevićeva« naredba iz leta 1920, s katero je bilo prepovedano, točiti žganje od sobote do ponedeljka; toda njen fiasko je bil takoj očiten vsakomur, ki je poznal stopnjo alkoholizma v Jugoslaviji. Ker seje in skupščine v zaprtih lokalih tudi podpirajo alkoholiziranje, bi utegnil biti člen 14. naše ustave (prostost zborovanja pod milim nebom) krepko sredstvo v boju zoper alkoholizem. Vsekakor ni treba ob današnji množici velikih lokalov (šole. kinematografi, gledališča. cerkve) vobče jemati v poštev gostiln za kakršnokoli zborovanje, tudi ne pozimi.
Država lahko podpira boj zoper alkohol na več načinov: s popustom na vožnjo in s hitrejšim prevozom sadja, da bi se lahko uživalo sveže sadje, nadalje tako, da oprosti tudi brezalkoholne pijače vseh davščin in da oprosti brezalkoholne lokale za nekaj časa davka ali da pomaga brezalkoholnim podjetjem ob današnjem nedostajanju lokalov do primernih prostorov. V državno pristojnost bi spadalo tudi ustanavljanje takih poljedelskih p os t a j, ki bi učile prebival-ce* kako se da uporabljati sadje v brezalko^-holne namene. Država bi lahko prepovedala uživanje alkohola v kasarnah in na vojaških vežbah, lahko bi občutneje kaznovala gostilničarje, ki dovoljujejo, da se pri njih ljudje opijajo ali da se dogajajo netnoralno-sti (z natakaricami), ki točijo pijancem, otrokom itd. Poleg tega bi bilo treba prepovedati prodajanje alkohola v zaprtih steklenicah in na drobno vsem kramarjem in vsem drugim, razen gostilničar-j e m, ker so s tem podpira alkoholizem doma; hrana in alkohol bi se ne smela prodajati obenem.
Država bi morala omogočiti z zakonom zdravljenje alkoholikov; zakaj alkoholik je bolnik. To zdravljenje se vrši v Specijalnih sanatorijih za alkoholike, ki so nevarni svojim
domačim,, to so vedno starejši ljudje. Mala Švica ima 16 takih sanatorijev (leta 1916.), iz katerih je že prišlo tisoč sužnjev alkohola popolnoma ozdravljenih. Za /nepoboljšljive stare alkoholike bi se morali ustanoviti zavodi, kjer bi ostali do smrti; obenem pa bi morali delati, tako da bi se mogel del zaslužka pošiljati rodbini. Država tudi lahko uzakoni, da se postavi nevaren alkoholik pod skrbstvo, a skrbnik mora biti abstinent; bodisi, da gre pijanec v poboljševalnico', bodisi da ostane doma, vsekakor bi imela družina nekaj zaščite. Naposled bi se dalo z zakonom; prepovedati obisk gostilen vsem težkim pijancem (nevarnim, kadar se opijejo) in s težkimi kaznimi zapretiti gostilničarjem, ki bi točili; tukaj bi lahko opravljala v vsakem kraju kontrolo ab-stinentska društva.
Takšen način boja zoper alkoholizem je izveden najpopolneje na Nemškem ih od Nemcev se je mogoče v temi oziru marsikaj naučiti. Na Nemškem so povsod ustanovljene takozvane »Trinkerfürsorgestellen«, odbori, sestavljeni iz članov abstinent-skih društev, odposlancev policije, državnih socijalnih institucij, občinskega skrbstvenega sveta za sirote, ženskih, zdravniških in drugih društev. Vsakomur, ki se prijavi ali ki ga prijavi kdo drug, da je alkoholik, se da najprej dober svet, potem ga vpišejo v abstinentsko društvo, pošljejo v sanatorij ali pa ga postavijo pod skrbstvo, tato da je mogoče stalno nadzirati pijance.
Koliko lahko stori država za zatiranje alkoholizma, če najde pripravna tla, kažejo najbolje zgledi nekaterih držav. Ameriška Unija je brezdvoma najsvetlejši zgled, kako je zbrala požrtvovalna privatna iniciativa v skoro stoletnem boju zoper zlo naposled okoli sebe malone vse javno mnenje, tako da je zakon prav za prav samo uradno« priznal to stanje. V Uniji se je pojavilo prvo gibanje zoper alkohol že za Franklina in apostola Johna Wesleya; izza leta 1840. so nastajala originalna gibanja, leta 1851. pa je uvedla mala država Maine prohibipijo (popolno prepoved produkcije in porabe). Sloveča protigostilničarska zveza (Anti-Saloon-League) je postala sčasoma država v državi; z dolgotrajno propagando je uničila v zavesti prebivalstva trinoštvo pijanskih navad in običajev, tako da je postalo pitje sramota. Tako je polagoma država za državo uvajala prohibicijo; že pred svetovno vojno je bil večji del Unije »suh«. Z vstopom v svetovno vojno je dbbilo gibanje novih moči in meseca decembra 1917. sta sprejela zbornica zastopnikov in senat s potrebno dvotretjinsko večino glasov dodatek k ustavi, ki je prepovedal za leto dni po ratifikaciji tega dodatka produkcijo, prodajo, uvoi, izvoz in transport vsake opojhe tekočine. Dodatek je stopil v veljavo dne 16. januarja 1920. Vsi smo priče, kako učinkuje ta prepoved izvun Amerike. Skoro ni dne, da ne bi svetovno časopisje, ki je plačano po alkoholnem kapitalu, serviralo javnosti, kako. se v Ameriki izumt-čejo zakonu; kako sc tajno fabricira alkohol, kako pijo Amerikanci sedaj vsako« brozgo. Ob vsem tem pa se pojavlja v Evropi polagoma spoznanje, da je delovanje najbogatejšega naroda na svetu revolucija, ki mu bo še pripadlo v analih ozdravitve človeštva ono mesto, ki pripada v politični zgodovini veliki francoski revoluciji. In kakor si je Francija s svojo revolucijo pridobila simpatije političnih demokracij sveta, tako si pridobiva Unija srca današnjega socijalncga človeštva.
Gotovo, da se zakonu izumičejo; gotovo, da prastari pijanci, pijejo kar dosežejo, in da ameriški milijonar lahko vsak dan napravi izlet v Kanado, Mehiko, Kubo ali Pariz, pa sc nasrka alkohola, kolikor mu srce poželi. AH kaj je to proti dejstvu, da ni med ogromnim prebivalstvom 120 milijonov ljudi nobenega
kraja, kjer bi se dobila samo čašica žganja, vina ali piva? Dejstvo je, da socialni alkoholizem, oni alkoholizem, ki dela iz sirot poživi-njene beštije in ki onemogoča nravnost in In-telektualnost najnižjih družabnih slojev; kt stvarja hudodelce in tuberkuloznih e, ki rodi degenerirane otroke in širi sifilido po svetu — da je alkoholizem izginil ali da rapldno Izginja. Socijalni vpliv pijanskih običajev ne more več delovati: mladi rod raste v atmtosferi, v kateri ne samo da se več ne vidi alkohol, nego se tudi več ne govori in ne misli o alkoholu, kakor se pri nas n. pr. po osvoboditvi tudi ne govori o »kmetih«. Kolikor je mogoče videti v tem kratkem času, kar traja prepoved, so uspehi te prepovedi v Uniji izredni: zapiranje pijancev zaradi izgredov se je znižalo za celih 70%; delavci so začeli živeti kakor nekdaj »gospoda« in vsak Amerikance porabi danes na leto po 200 litrov mleka, dočim ga ne porabi vsak Jugoslovan morda niti 20 litrov. Treba pa je vedeti*, da se je še v letu, preden je stopil zakon v veljavo (leta 1919.), proizvedlo v Uniji 500 milijonov litrov žganja, 200 milijonov litrov vina in 8 milijonov litrov piva. Kaj more zoper te koločine poedini spekulant, ki danda-danes nekje v mračni kleti, v črni noči, stalno trepetaje pred policijo, producira sto ali tisoč litrov alkohola?
Revolucijonarni amerikanskt čin je pokazal, koliko vlogo imajo pri takih bojih poleg cerkve žene, in ameriški abstinenti smatrajo za najgotovejšo garancijo zakona to; da je dal nedavno 19. dodatek k ustavi ženskam volilno pravico v vsej) Uniji.
Popolno prohibicijo imata dandanes poleg Unije samo Finska in Islandija. Islandska prepoved izvira iz leta 1915. ter prepoveduje produkcijo in prodajo vsakega alkohola razen slabotnega piva z manj nego 2%' alkohola. Finska je ustvarila zakon o prohibiciji že leta 1907, toda Rusija ga ni hotela potrditi do leta 1917. (do revolucije); v veljavo je vstopil leta 1919. ter prepoveduje fabrikacijo, uvoz in prodajo alkoholnih pijač z več nego 1 % % alkohola. Tudi na Norveškem je abstinentsko gibanje že staro, tako da je bilo, z uporabo opcije, leta 1914. samo še 13 mest, ki so dovoljevala prodajo alkohola. Leta 1919. je uvedel ljudski plebiscit z občim glasovanjem prepoved produkcije in porabe žganja in visokoalkoholnih vin, kar je bila do tedaj začasna vojna odredba. Za prepoved je glasovalo 490.000 volilcev, zoper njo pa 304.000, tudi tukaj je odločila kakor v Uniji žena, ki je dobila takrat na Norveškem prvikrat pravico glasovanja. Norveška je torej polprohibicijska država, ker so dovoljena lahka vina (z manj nego 12% alkohola) in domača piva (landsöl), ki so državni monopol. Zanimivo je, da je v Španiji alkoholni kapital tako močan, da je napovedala Španija po teh prepovedih v Islandiji in na Norveškem tema državama carinsko vojno, (ki je seveda ne sme napovedati Ameriki!); majhen narod se ne sme varovati strupa, iz katerega kuje alkoholni kapitalizem zlato!
Švedska stoji pred narodnim glasovanjem o tem, ali se prepove produkcija in uživanje vseh pijač z več nego 2.8% alkohola. Iz Švedske je izšel takozvani stockholmski ali Wrat -tQv sistem, ki je točno določal, koliko alkohola sPada na poedinca, in ta količina se je dajala na izkaznice (kakršne so bile one naše med vojno), toda samo v zvezi s hrano. Sistem pa m uspel. Bole se je držal Švedski in Norveški
aVv-ni Kotenburški sistem, po katerem tsvedsk! zakon iz leta 1917.) smejo prodajati pijace z več nego 3.6% alkohola samo dobrodelna društva, pri katerih imata delež država
-nt 1920., št. 2—3; „Jugoslavenska Njiva., št. 1
in občina. Delniške dobrodejne družbe izplačujejo od dobička 5% delničarjem, ostanek pa gre občini in državi. Izhodišče je načelo, da se ne sme prodajati alkohol v osebno korist prodajalčevo; po drugi strani pa preti nevarnost, da ne postane to fiskalna odredba. Po vsej priliki je izvesti z lokalno opcijo prepoved laže, če je v kraju (srezu itd.) že uveden ta sistem, ker se ne uničuje eksistence poedincev« nego ima izgubo samo občina.
Tudi Danska ima občinsko glasovanje (lokalno opcijo); v 206 občinah je doslej uvedena z glasovanjem prepoved (glasovalo se je v 250 občinah). Tako se je znižalo število gostiln od leta 1905. do leta 1912. za celih 763, zato pa se je zvišalo število brezalkoholnih kavarn od 262 (leta 1905.) na 1912. (leta 1915.)
V Holandiji je bila izročena narodni skupščini leta 1914. peticija s 670.000 podpisi, ki Je zahtevala zakon o lokalni opciji; ta zakon je bil leta 1921. sprejet. Občine smejo prepovedati prodajanje žganja; vsako peto leto pa se vrši občinsko glasovanje o gostilnah, ki so v občini, in sicer o tem, ali naj se njih število zmanjša ali naj se povsem ukinejo. Lokalna opcija je nadalje zakon za vso Avstralijo; v nekaterih državah (New Sauth Wales, South Australia, Tasmania) pa je uvedeno tudi zapiranje gostilen ob šestih zvečer in to hvalijo kot jako dobro sredstvo za zatiranje pijančevanja. V Novi Zelandiji in Škotski je število gbštilen omejeno. Škotska pa ima1 tudi zakon o lokalni opciji iz leta 1920. Drugače je v Angliji srez Carlisle podržavil prodajanje alkohola (v Angliji je uvedena sreska samouprava,) pa so prešle vse kavarne, gostilne itd. v roke sreske uprave, ki jo, kakor kaže, vodijo antialkoholni oziri. Anglija je med vojno energično zatirala alkoholizem; gostilne so smele biti odprte le pet ur na dan. Seveda je trajalo to samo dokler je pretila nevarnost od zunanjega sovražnika, kakor da Je samo tedaj nevaren najnevarnejši notranji sovražnik alkohol! Z mednarodno pogodbo je uveljavljena prepoved žganja za Severno morje, v nekaterih angleških (in bivših nemških) afriških kolonijah pa so prepovedali prodajati alkohol zamorcem. Kanada utegne kmalu uvesti na vsem svojem ozemlju absolutno prohibicijo ker je s pomočjo lokalne opcije že sedaj 84% vseh provinc popolnoma »suhih«. Švica je uvedla leta 1886. državni monopol žganja, pustila pa je seljakom proste domače žganjarne in sicer s precejšnjim delom kot fiskalno odredbo; to je zmanjšalo uživanje žganja, zvišalo pa je uživanje vina in piva. Monopol je prinašal kantonom, (švicarskim državam) 6 do 7 milijonov frankov na leto (čisti dobiček monopola); od tega pa morajo kantoni izločati 10% (alkoholna desetina) za zatiranje alkoholizma in ta denar se uporablja ponajveč za zavetišča za alkoholike. Tudi abstinentska društva dobivajo od tod podporo; tako so sprejela leta 1918. društva v Ziirichu polovico vsega kantonalnega zneska te desetine (51.000 frankov).
(Konec prih.)
„Hotel Slon , Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija In kavarna
Centralna kurjava!
VESTNIK.
Dnevnice za potovanje v Inostranstvo. Ge*
neralna direkcija državnega računovodstva je določila popolnoma enake dnevnice za uradni* Stvo vseh ministrstev, ki potujejo v državnih po*
slih v inostranstvo. Dnevnice so razdeljene sle* tieče: I. kategorija, 1. in 2. skupina za 30 dnevno bivanje po 60 švicarskih frankov, preko 30 dni po 65 frankov; I. ter II. kateg. 1. skupina, 3. in 4 skupina 60 fr., preko 30 dni 45 fr. I. kategorija 6. in 6. skupina 40 frankov preko 30 dni 35 fran* in enako za 2. skupino II. kategorije; I. kategori« ja, 7., 8. in 9. skupina, II. kategorija, 3. in 4. skupina, III. kategorija, 1., 2. in 3. skupina po 35 frankov, preko 30 dni po 25 frankov; za zvanič* nike po 20 frankov, preko 30 dni ipo 16 frankov.
Za izmeno zakona o civilnih državnih uslužbencih. »Činovnički Savez« je izbral iz svoje uprave ožji odbor, ki ima nalogo, dal iz mnogoštevilnih predlogov, ki jih je prejela uprava Saveza, izdela predlog za izmeno celotnega zakona. Ta predlog bo predložen ministrstvu pravde, ki ga bo izročilo komisiji, postavljeni, da izdela izpremembe tega zakona. Savez je tudi protestiral proti dvema članoma te komisije, ki sta sodelovala pri osnutku sedaj veljavnega zakona in zahteva takojšnjo izmeno teh dveh članov.
Državni uslužbenci v Južni Srbiji. V nedeljo, 14. septembra, je 'bila popoldne od 4. do 6. v beo* grajskem dvoru konferenca kralja z ministrskim predsednikom, ministrom notranjih poslov, mini* nistrom za zunanje zadeve, vojnim ministrom in podtajnikom ministrstva zunanjih del glede iz* holjšanja razmer v Južni Srbiji. Vlada hoče z vso energijo izvesti mere za javno varnost in zgraditi šole. Poleg šol bo zgradila tudi povsod poslopja za državne urade, kjerkoli bo to potre» no. Občine bodo dobile kredite za zgradbo občin, skih poslopij. Da bi se pritegnili najboljši, naj* siposobnejš uradniki v Južno Srbijo, se je odločila vlada, da se bodo drž. uslužbencem v teh kra» jih podvojili njihovi prejemki, ki jim gredo po zakonu o civilnih državnih uslužbencih.
Zahteve sodnikov. V četrtek 11. septembra je bila v Beogradu skupščina sodnikov iz Srbije in črne gore, kateri je prisostvoval tüdi delegat vlade, minister ipošte g. Markovič. Sodniki so na tej skupščini zahtevali: 1.) da se že izdelani za* kon o sodnikih čimpreje uzakoni; 2.) da se pri ■reviziji zakona o civilnih državnih uslužbencih in pri reviziji uredbe o razvrstitvi vnese izpre, memba tako, da sodniki ne bodo pričenjali s sedmo skupno I. kategorije, temveč s 6 skupino, sodniki apelacijskih in upravnih sodišč z 20 let* no službo se pomaknejo v tretjo skupino' in oni, k. imajo več službenih let, da napredujejo tudi dalje; sodniki kasačijskih sodišč in predsedniki apelacijskih sodišč naj bodo izven kategorij ali naj se uvrste tako, kakor se bodo uvrstili državni svetniki in člani glavne kontrole; 3.) en član uprave udruženja sodnikov naj bo v komisiji za revizijo, dokler ne bo izvršena revizija popolno, ma; 4.) da se hitro izplača razlika plače in raz, lika doklad za sodnike.
Financijski odbor narodne skupščine bo imel prvo sejo 22. septembra. Dnevni red seje je: 1.), uredba o draginjskih dokladah za upokojence; 2.) obveze le prejšnjih let; 3.) odobritev kreditov iz investicijskih posojil in drugih kreditov.
Nov zakon za stanovanja se prirejuje v mini, srtstvu soc. politike. O vsebini zakona je Izja, vil minister socijalne politike, g. Behmen, sle, deče: »Vrše se velike priprave za izmeno zakona o stanovanjih. Težkoče na katere smo naleteli, so velike, ker nisem dobil v ministrstvu nikakega elaborata o tem vprašanju, nobene statistike itd. Tendenca je, da poslovni prostori ne bodo spadali pod določbe zakona. Novi zakon tudi ne bo Imel veljave za vasi. Najemnine se bodo povišale, ali tako, da bodo zaščiteni z zakonom socijalno šib, kejši sloji, zlasti državni nastavljene!.«
Nov davčni zakon. V finančnem ministrstvu zbirajo in urejujejo materijal ter pripravljajo vse, da se prične z delom za projekt zakona o izenačenju davčnega zakonodavstva za vso drža. vo. Znano je, da veljajo v raznih pokrajinah na. še države različni davčni zakoni, tako da je davčna obremenitev po edin ih pokrajin neenaka in tudi nepravična, ker plačujejo nekatere pokraj 1. ne visoke davščine, a druge v primeru ž njimi le neznatne Po enaredbi vlade se mora delati hitro na načrtu novega zakona o davkih, trko da bo prišel zakon v razpravo hkratu z novini
proračunom. Od tega zakona (pričakuje vlada tudi povišanje državnih .dohodkov in računajo s tem, da bo povišanje tolikšno, da se bo ž njim krilo tpovečanje izdatkov za državne uslužbence in invalide.
HoncVrarji gimnazijskih profesorjev. Beograjska »Pravda« z dne 8. septembra poroča: »Za čas Pašičeve vlade je bil določil minister prosvete, da se povišajo honorarji gimnazijskim profesorjem. Honorarji za nadure so bili znašali dotlej po dvajset dinarjev, a minister jih je povišal na 50 dinarjev od ure. To povišanje je b:l odredil minister sam, brez odobrenja vlade in brez proračunskega kritja. Ta odredba je imela za posledico, da je nastal nov državni izdatek v višini od 20 do 25 miljonov, ki je brez kritja. Ker te odredbe ni mogoče izvršiti, zato je bila preklicana. V novem budžetu se bo vlada ozirala na povišanje honorarjev.«
Rreduciranje praznikov. Trgovska zbornica v Skoiplju je poslala ministrstvu soc. polit, pred» log, da naj se izvrši generalna redukcija praz, nikov. Svoj predlog utemeljuje s tem, da imajo tpgovci in sploh vsa trgovina mnogo izgube vsled tolikega števila praznikov, ko morajo imeti tr» govine zaprte.
Obtožba bivših ministrov. Minister dr. Pečič in Dušan Dimitrijevič, zemljoradniški poslanec sta izdelala predlog obtožbe proti bivšemu mini» stru drju. Lazi Markoviču. Obtožba je izročena klubu poslancev v podpis. Gospod Markovič je obtožen 14 krivic. Obtožbo mora podpisati naj» manj 50 poslancev, potem se izroči predsedništvu narodne skupščine. Izdelana je tudi obtožba pro»
ti bivšemu ministru Velizarju Jankoviču in Dra» gutinu Kojiču. Procedura v skupščini, kadar gre za obtožbo ministrov je sledeča:	Na prvi seji
ki sledi po sprejemu obtožbe, se obtožba prečita narodni skupščini. V roku 5 dni se predlog natis» ne in razda poslancem, a 15 dni nato pride ob» tožba na dnevni red. Z navadno večino sprejme nato skupščina predlog, da se obtoženi izroči predhodni preiskavi. Preiskavo vodi Parlamentär» ni preiskovalni odbor, sestavljen iz 12 članov. Ta odbor ,se voli prihodnji dan po sprejemu predloga s tajnim glasovanjem. Odbor predloži potem skupščini predjpg, da se obtoženi minister izroči sodišču. Skupščina glasuje tajno, za vsako točko obtožbe posebej. Za izročitev sodišču je treba v skupščini dvetretjinske večine.
Solarna v Ulcinju. Uprava državnih monopo» lov je odobrila kredit v iznosu 40 milijonov dinar» jev za zgradbo in ureditev velike solarne v Ul» cinju. Kador bo delo izgotovljeno bo ta solarna največja ob Jadranskem morju in bo država ime» la od nje velike dohodke. Opremljena bo z najmo» dernejšimi instalacijami.
Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp.
Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje iter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1„ Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
R&tHA
NAJBOUŠAMUDI
9*CQRffr
MaSceneiie stare iE nose
ISflLNE STROJE
kakor tudi ose gsofreb££Ine pri
L. Baraga
Ljubllana	Ljubljana
SELEHBURGOUfl ML G/I
Mehanična delavnica (popravljalnica)
Otta Kent«
orodje in tehnične potrebščine
Ljllana, Msaniliova resla 7.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
(le I(11U IlUele 11# Ul HM Ul
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
Gostilna pri „Molu“
Pristna dolenjska in Štajerska uina. tf sak Cas gorka In mrzla jedila. — Hizke cene!
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd.
Edino založništvo priljubljenega „Poslovnega koledarja11
Ma
Usnje
kupite najceneje pri tvrdki
Franc Pleterski
Ljubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popust.
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v želez-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča firma
Schneider 8 Verovšek
Ljubljana, Sv. Petra nastp 7.
priporoča najboljše šivalne stroje in kolesa, Grltzner1, potrebščine za šivilje In krojače modno blago in galanterijo.
Cjubljana, Dunajska cesta 16.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
LJUBLJANA, Pred škofijo št. 19.
Najnižje cene! Solidna in točna postrežba.
Popravila, preobleke.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cenel
Ustanovljeno leta 1912.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg št. 20.
Velika zaloga vsakovrstnih stenskih in žepnih preciznih ur ter zlatnine in srebrnine.
Na debelo 1	Na drobno na obroke
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje In krojače priporoča tvrdka
fl. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Perje in puh
F. sznntner, LjuDljone
Šelenburgova ul. 1.
Špecijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Priporoča se
0!flr modna trgovina
A. Sinkovič DasIlSoss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
mi
Najcenejši nakup banaške moke, slad- u _ korja, kave, olja, masti, riža, testenin, VCCinO
pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga.
najnižje
cene!
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebl Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.