URN_NBN_SI_DOC-QTTTFDZA

BRANJE OD RAZVEDRILA ELITE DO SPLOŠNE DOBRINE Aleš Gabrič Oddano: 17. 9. 2011 - Sprejeto: 26. 10. 2011 Izvleček Namen: Avtor v prispevku obravnava bralne navade na Slovenskem od 19. stoletja, ko je bilo še veliko ljudi nepismenih, do splošne pismenosti in široke dostopnosti knjig v času potrošništva. Pri tem oriše vpliv naraščanja pismenosti, knjižne ponudbe in mreže knjižnic na bralne navade. Metodologija/pristop: Pri analizi se je avtor naslanjal na spomine posameznikov, na poročila društvenih zvez, ki so organizirala knjižnice, in prva znana objavljena poročila o tem, po katerih so bralci najraje posegali. Rezultati: V obdobju Avstrije, ko je večina šolskega sistema delovala v nemškem jeziku, je prevladovalo branje v nemščini natisnjenih del, po izboljšanju knjižne ponudbe v obdobju prve Jugoslavije pa so glavnino del bralci že prebirali v slovenskem jeziku. Do srede 20. stoletja so statistični podatki o branosti še sporadični in nezanesljivi, evi- dentirani in v prispevku navedeni podatki pa vseeno nakazujejo trende spreminjanja bralnih navad na Slovenskem. Omejitve raziskave: Raziskava posega v čas, ko še niso bile opravljene resne statistične analize branosti, zato se je moral avtor omejiti na posamezne ohranjene drobce. Bolj podrobne analize o branosti na Slovenskem so začeli opravljati šele v sedemdesetih letih 20. stoletja. Izvirnost/uporabnost raziskave: V literaturi o branju na Slovenskem je bilo več pozornosti namenjene knjigi, knjižnicam, tiskarnam ali založnikom, manjše pa je bil deležen bralec. Prispevek nakazuje, kako bi lahko v bodoče analize uvrstili tudi ta pogled, pogled bralca. Ključne besede: bralna kultura, pismenost, knjižnice, najbolj brane knjige, 19.-20. stoletje Pregledni znanstveni članek UDK 028(091) GABRIČ, Aleš. Reading: from the pleasure of the elites to the common good. Knjižnica, 55(2011)4, pp. 49-68 49