clas1lo slovenske narodne podporne jfednote Hub.rrlplton STKV.—NUMBER 278 To jo Kellogg povedal neofld-Jelno. mm ChSmorrova miri* Joneta — Adolfo Diu je bil orodJo ameriških bančnih tvrdk že pred tucatom lot * 1 Uredniški la upravaMkt Propaganda za pese umnevanje ljudstva Neki A. a See agitira s letaki . proti ustanovitvi federalnega < departmenta za poduk. Chicago, lit — Neki A. B. See iz New Yorka je poslal uredbi štvom ameriških listov in ¿lanom kongresa okrožnice, v katerih agitira na hajnesramnejši način proti ustanovitvi federalnega departmenta za poduk. V tej okrožnici pravi, ako dobimo tajnika za poduk, tedaj mu bo stala ob strani armada lakajev in uradnikov, ki zdaj pijejo življenje narodu. Nato joka v imenu davkoplačevalcev in trdi, da je treba odsloviti najmanj eno četrtino federalnih uradnikov, da ae znižajo davki. Okrožnica je delo najbolj zagrizenih nazadnjakov, katerim je šolski poduk trn v peti in ki bi naj raj 6e videli, da bi otroci delavcev sploh ne obiskovali tole. > I .Ta See, kateremu so davkoplačevalci pri ercu, ne vidi, kako se izdaja denar za oboroževanje na morju in na suhem. On vidi le uradnike in sicer tiste male uradnike, ki morajo za nizko mezdo opraviti največ dela. Število teh uradnikov bi rad znižal, da bi imeli ie več dela. ¿«•Mr? ss. asu « Om_____ A«t at O—m. ot H+rvk a. «T». —mag št s»—ki rate af Zmzbo soMovaajt frf omrežtiji Sa* •a h Vaaztttija Objavljen j« afldavit bivšega | federalnega agenta. Obrambni odbor atavlja zaradi tega važna vpraianja. Chicago, mn sobota, 20. novembra (Nov. 20), 1926, fsr k sesti» liti, As> al Ost t III?, setWIeed ea Jaee 14. ltll. SSS7 S. Le wade le Ase» Office af PabMeatieet Mt7 South Uwndek Ave. Ravno tako ta See ne vidi, da je Volsteadov zakon popolnoma nepotreben. On ne vidi, *ia federalna vlada izda lepo svoto za vzdrževanje prohibicijoniškegs biroja, dohodkov v podobi davkov pa nima nobenih od opojnih pijač. Dohodke od opojnih pijač imajo dandanes samo še ko-rumpcijonisti in "butlegarji". Vsega tega See ne vidi. On ima strah le pred izboljšanjem šolskega poduka in zato je proti federalnemu departmentu za poduk. . ■ Ameriška vlaria dala t Nikaragvi Bitima Rebeli morajo odložiti orožje, če nočejo Imeti opravka s ameriškimi četami. — Protektorat nad Nikaragvo je gotova reč. Washington, D. C. — Vlada Združenih držav je 18. t. m. naslovila ultimatum na vstaše v Nikaragvi. Ameriški zastopnik v Bluefieldsu je po navodilu iz VVashingtona informiral generala Moncado, voditelja rebelne armade, da morajo vstali odložiti orožje in se podati novi vla- Odstavljanje orgaaiz|.| malh filmskih Mavaav Napoved stavke v Hoilywoodu, kjer unija zahteva priznanja, je izzvala lzpor.|| HoUywood, Cal. — Velike filmske družbe so začele te dni odalavljati na debelo delavce, ki so se organizirali in napovedali štrajk v ateljejih za 1. decembra, če nf bo do« tega dne priznana njihova unija. Do četrtka je bilo odelovljenih okrog 300 delavcev in delavk. Najbolj so prizadeti tehniki, Baston, Mase. i- Kaj mislite o devet razgaljivih dokumentih, vprašuje Sacoo-Vanzettijev o-brambni odbor, ki ima avoj naslov: Box 93 Hanover St. Sta. v Bostonu. Zadnja okrožnica prinaša afi-davit bivšega federalnega agenta. Ta afldavit razkriva ulogo, U' jo je Justični department igral pri omreženju Saoca in Vanzettjia. Odbor ponovno izjavlja, da justični tajnik Združenih držav ni dovolil bostonskemu oddelku justičnega departmenta odpreti svojih zapiskov in dokazati, da se dožene, če je afidavit resničen ali neresničen." Ali Je državna taj-noet vredna življenji dveh nedolžnih ljudi T" vprašuje odbor. Nato pa kasneje, zopet vpraša: 'Ali se naj dovoli tej tajnosti u-moriti Sacca in Vsnzettijs?" "Ksj pa je z umorom ali rar dikslizmom, zaradi katerega sta bila Sacco in Vanzetti spoznana krivim?" vprašuje odbor v predgovoru okrožnice. Objavljeni dokument pokazuje, da sta bila Sacco in Vansetti o-mrožena na obtožbo umora šele tedaj, ko ju je bilo nemogoče spoznati krivim radikalizma. Italijanska delavca sta bila spoznana krivim leta 1921, t. j. po gonji proti rdečkarjem, ki jo je v letu 1980 vprizoril justični tajnik A. Mitchell Pahoer. jonela — orodje tvrdk že PRIZNA»*"'!« »ifaMU Rimako-katoliška cerkev je razveljavila eplakopalno I ) angleškega plemenit aša ta meriške milijonarke. Vpliv la denar sta odločila. Jeza anglt-čaaake duhovščine. d, pisatelji filmskegs4 gradiva in titelnov ter dekleta, ki nastopajo v množicah ter raznih "ekstra" ulogah. di predsednika Dttor, katero so mehaniki, Časnikarski ogiaševa?- priznale Združene države. Ako se vstaši ne podajo, se izkrcajo ameriške čote in hitjro pometejo z rebelno armado. Ta akcija znači, da je Nika-rajfva prenehala biti neodvisna republika in je pod protekUjra-tom Združenih držav. Ameriške sadjarske kompanije, ki posedujejo najboljše nasade v Nikaragvi, so končno pokszale, kdo je gospodar v deželi. ZAVMOVAIHE IRH2BE 21 SLABŠATI DELA». ODSKOD KRVAVA STATISTIKA. Chicago. — Letošnje število I avtomobilskih žrtev v Chicagu je do 19. t. m. narastlo na 790. Vrifck dan so ubite tri, štiri in še j več oseb. 'M' MOVO db-ravftavo. Eden izmed pomo*, nih i distriktnih pravdnikov, Dudley P. Ranney, prizna, da pošto je tajnosti vladnega departmenta, ki se ne smejo i». d*ti. uL« mm UMAIIAMI ■ihji z ravonsss lANido«. 19. nov. — Kim.ko-k.toliikl naj vitji tribun»! v R| n c !!, iulmu' Uk«»v»n« Rota, J« t* dn K^TZlf^n »»"•»"• ** J« ">">" vojvod. £iA^rM iit «»riborolk.«. (M. ribo rough) -•^JrillRlKl Co»"»'« V.nd.rbllt, arneri-r . , N'*»'-««- 4ke milijonark«, ki J« trajal >2 ' mn°- W In I. katerega .t. »rodil. rtit' LttZS" dv» otrok'' Sklep iWh rfJl Wntr.lno-wn.rl-1 r^, n ^„„.v „],.,, j, „. .«in kan» mod njima v .mlalu katoll- Dia* J« poatal dlkutor te likih določb .ploh nI bilo. kar J« pred flvaoajatimi leti, ko m Je bU dotlinl »akon od vuga taiet-«anj potegnila «merlilca bančna I k. neveljaven. Brown ^"hM Vo,vod« «•'»boro.kl In Van «iSSr-SSN®« - --» ^as^sas&'asffA'B e! oktobru kSJl92i " clvl,B0 P0"411«' on a v i! . katoličanko, ona pa tudi a knto- Kellogg vtaneUuja »voj. pri. liianom. Sedanja oerkvana raa- «nanje reakcljonarneg« Dlai. poroka Je prllla i namenom, da pod pretveao. da Je nlkaragvalkl „ «bom. legallalra v katolllkam kongre. iivolil Dia», ko J* amlalu nov takon. 5g, 222! Ji^M Akcija p.pdtk.g. .odi«. j. W '!" '«vala veliko aenaacljo v Angliji £tai „lnm.n l U £ko„t«lSS» to Am*rlkl' «MUtaito ^U.rlLvd«hov»čln. odprto In ogorčeno 7- "P0? tekhriro u korak katolllka cer-proti c^morru ln d. ^ n. upa- kv,. ^^ ¡, w„t. M.^Ti^tri^rj^^ «iMtarJa J. 17. t. m. otlgoul meni dfffSrtT?.^nlCh"» HoU » Vi»k0 veh.manoo. VL ^i A*"*1 Je- d« i* rlm.ko-katolllkl Nlk.r!^r J tribuMl • 10 »kc|J° PritadJal u- ¡L, T. i , . darec krtčan.k«nu .litemu M- aaat nikaragvaške banke, na- nA vsaka zakonske dvojice na rodne Mesnice in bogatih kon- iv«tu. Drugi duhovni pa pravi-JUfem,nl ku- j0| da je odlok rimske Rote pre- pili od Wall 8trsota narodno vl škandal, kajti rimaka cerkve-Mnko in prodno železnico. Da- nt oblast nima pravice rWve-Jati niso hoteli koaceslj za ti- |Javljati protestantskega tako. koriščanjo narodnega bogastva.] ^ Bankirji podpirajo Chamorra.L Kato|uki krogi ^ ? T Jl.CYin(,PP0!!,,i?tK »« poparjeni vslod kritike, ki jr^' eafttt bgrarar afwja at SšHaSS Rudarji v Angliji ponovno odklonili vladne pogoje Več kol 100,000 glasov večine u nadaljevanje stavke. Tak Je isid glasovanja stavkujočih rudarjev. Rudar-aki delegatje ao ae sedli v konferenci, na kateri iire-čejo sadnjo besedo. / < Undon, 19. nov. — Stavkujo-čl rudarji, ki so v boju šs od 1. maja t. 1., so odglasovalt s veČino več kot 147,000 glasov, ds rsjši nadaljujejo štrajk, kakor da bi sprejeli porasne pogoje angleške vlade. Vsi distrikti. rasen Derbyahira in Yorkshira. so proti pogojsm. Glasovalo je o-krog 750,000 rudarjev. Dolegatje rudarske organisa-cije so so danes sešli v Londonu, da razmotrivajo o resultstu referenduma In sklepajo o nad al j- nih korakih. Dolegatje so prod enim tednom priporočili rudarjem, naj sprejmejo vladne pogoje, čeprav značijo pora«, kajti organizacija nima denarja sa nadaljevanje stavke. Rudarji so zavrgli priporočilo dslsgatov. Kaj sdaj store delegatje in voditoljl sploh, jo problematično. Delegatje imajo moč, da o-vržejo glasovanja in končajo sUvko na svojo pest. toda do to ure še ne kaže, da bi bili pri volji to storiti. De Is Hosrta pravi v Loa Ango-lesu, da ae je 20,000 Mehiča- nov dvignilo proti Calleaa, to-1 racije, je protestiral proti na-1""" da ameriška flada m. ne ver-1 mera vsn^, prodaj i ukrene last-1dssU vpÄ V I a namen predlagajo razne spremembe v odškodninskem /akonu. — Izredna komisijs <»I»država zaslišanje. ItoHton, Mass. — Zavarovalne družbe so prišle prod izredno Komisijo, ki vodi zaslišanje v zadevi delavskega odškodnin-zakona, s spremembsmi, imajo namen poslabšati od->k<» ininski zakon za delavce. 1 red S. Smith, zastopnik Ser-vice Mutual Liability Insurance kompanije, je predložil komisiji izprememb. f,rvič. On predlaga, da se za-\ arovalnl družbi podeli 0ravicS. e te- stvo igrala glavno ulogo. "Church Times", uradno glasilo anglo-katollško cerkve, js tudi possglo v to sfero In udsri-lo po VstikathMTa list Jo doslej pisal za združitev angisšks cer-kve z rimsko. "Zaključsk rimsks Rots Js o-slabll svetost sskona," plšs ta lUt. "Ali se na U način daje tolažba nesrsčnlm zakoncem, ki I^onlnvtilo, Ky» — Rumunska žlvs skupaj brez ljubezni, ko vi-kraljica Marija in njena hči dijo, da bogata oeeha lahko dobi Ileana sta ss v četrtek svečer dovoljenje od najvišje cerkvens odpeljali proti New Yorku, Njen oblasti za - pretrganjs svojsgs sin Nikolaj je odšel v Detroit J sskons ? Temelj k ršča nskegs za-kjer el ogleda Fordove tovarne, kona Je danes nspadan od vssh nato gre tudi on naravnost v strani. Rimska razsodba mora ftew York in 24. novembra od- boleti vsakega dobrega kristja- potujejo vsi domov s prvim par-ninkom. Ameriško ture Je konec — ia kone< Je vseh kraljev na, dočlm se brezverci lahko smejejo, žalostno jo, da mors rimsko-kstoliška cerkev storiti skih koflsedlj, ki so blls na pro-! tak korak ravno v momentu, ko Pariz, 19. nov. — Ameriški turisti, ki obiščejo Francijo prihodnjo leto, bodo imeli malo običajnega šampanjca na misi. Nemški vinski veletrgovci so Izkoristili sedanjo nizko francosko VsJuto in pokupili brez me-j lega vso letošnjo vinsko letino v Franciji. In ne ssmo to, pokupili so tudi stare vinske zaloge. tako da bo Francija prihodnje leto imela prvič v svoji zgodovini pomanjkanje vina. prihaja vest Iz Rusije, da Je so-vjeteka vlada odpravila fortnslni zakon." ^ "etoval sloves. Ni pa imel ma.' ____ Služite se kampanje za nove člane in PRIDOBITE 81 LEPO NAGRADO! r Braziliji. Buenos Aires. Arg.. 19 — "La Nadon" je prejel vest s m*je. da se je v brszilskl državi Rio Grands du Sol uprlo 400 vo-jakov. ki so napadli z letali in bombami vojaško posadko v Santa Mariji. gramu po vzhodu prihodnja dva tedna. . » Marija je dobila vest Iz H.j karaš ta. da mora brž domov. Njen stari Je obolel na smrt, po-j leg tog» se pe pletejo v Rumu-nljl novo politične spletke proti njenemu sinu Karlu. Njen%hči Ilesna Je imelo večjo smolo s svtomobiiom zadnjo sredo, ha Je dirkala Is Chicaga v Indianapcjlis, kot ao pa hoteli poročati. Nadebddna princesa si Je vslod Misijo s trnkom tako pretresla tivee, da mora zdaj ležati Punčara ss je neučile, e^ ^a^odak linčl^učr. da drvstA s svtom 90 milj ns Carlpad, 19 nov — Minister rZ^fS ¡1 notrsnje' zadeve jTvčereJ Is- N K n m uniji, ajor sr i^h«^^ ^^ f ^ p^^. Grški krzssrakl boaeje delsjejo zs | Gibanje Js prlšslo pod krinko Bratovščine krznarskih deUv-eev, — Zdaj Jo krinka padla doli. New York, N. Y. — Ob čašu stavko krtnarskih delavcev je neki grški krznarski podjetnik ustanovil Bratovščino krtnar-skih delsvcev, Ime ivenl lepo in namen organiiacije js bil se-veds dobrodeln. To je bila ss-veds samo vada sa pridobivanje članov. Zdaj js postala U vada nepotrebna in grški krznarski so vrgli krinko od ss-. Isjsvljs orgsnlsasijs krznarskih podjetnikov, da bo ob času slabe aesone dala prad-noit le onim krznarskim delsv-com, ki so člani Bratovščine krznarskih dslavosv. Ts Izjav» jo očitno norčevanje Is organiziranih krznarskih delsvosv. f Vviug Kanton, jušna Kitajska, 19, nov,—Kantonsks (kuomintang. ska) vlada ss Js pričsla danes sslltl v Vučang, starodavno ki-tajsko mssto oh roki Jsngtss v centralni. Kitajski, ki so ga kan-tonsks rdeče čsU viole reakol-JonarJu Vupsjfuju. Vojni urad poroča, da Naking, nekdanje glavno mesto Kitajske, padu vsak čas kuomlntangu v roke. CBBTNOCBLBtN rt KI UflLUt-BBNCI DOBILI HKKZPLAČ-NB UNIFORM«?! To Js poslsdlea novo pogodbo. - T uslužbonoi nadnllčne __ so dobili od kompanijs brssplač-no uniformo. Vssh uslušbsnsev js okoli štiri tiso« pst sto. Zad* njs pogodba določa, da mora družbs preskrbeti uslužbencem brespiečrto uniforma. DoedaJ «o morali uslužbenci sami kupovati uniforme. FRIESOVO POSNEMANJE IUSS0U SIEVE TAKTIKE SE M Zadavil ae Je i - Chicago. — John Kosanovič, 2001 Ao. Racine sve., se Je v četrtek svečer zadavil s koščekom trdega maaa, ki ga js hotel pogoltniti pri večerji. NJsgovs družina Je poklicala polMJo na pomoč. Kossnovič Js umrl v ambulantnem vosu na poti v bolnišnico. Star Je bil 4« lot. morda na dve dni on veda! starodavni turški ples "kutl-kuči" Is razloga, da Je ples nespodoben. Zahteval Js odaiovitev učitelja biologije, ker Je definiral pomen socializma. Washington, P. C. — Za enkrat je ponssrečik) posnemsnje MussolInUeve tsktlke po gene-rslnsm majorju Arnes A. Frie-su, nsčelaiku blrojs ss kemično vojskovanja In poveljniku Ameriške legije v Dlstrlktu Kolum bije, nspram svolmdn» miselnim učiteijef» na srednjih šolah v glavnem mestu. Šolski odbor, ni hotel podvse-tl skelJa ns zshtevo Friesa, da se odslovi Harry Flury, učitelj Biologije na Vzhodni srednji šoli. Flurpr je po mnenju Friesa izvršil strašen greh. ker je definiral social I sem In je bila nj gova definicija o socializmu objavljena v oktoberskl IzdsJI "Forum»".-t flolskl .Superintendent Bsllou Jo prejel od Friesa pismo, v katerem pri svojem podpisu nsva-Ja, da js generalni msjor, poveljnik Ameriške legije itd., In v katerem opozarja na Fluryje-vo definicijo socializma In protestira, ds se Flury obdrži kot učitelj. Fries trdi. ds Fluryje-vs obtožba proti ameriški Indu-strijalni družbi ni resnična. Ta obtožba se člts: "Socializem Je velik vprašaj. On vprašuje, zakaj so delsvel še sužnji, ko imamo čudežne stroje za produkcijo in izboljšano organizacijo. On vprašuje, zakaj js clvillzscijs tako trduerčna in grda. On vprašuje zakaj mali otroci šs delajo v tovarnah. On vprašuje, zakaj oni, ki ustvarjajo, ne uživajo pridobitve ustvarjenega, zakaj oni, ki grade avte,, hodijo peš. »skaj se oni, ki grade Pullmano-v# vozove, vosljo v tovornih vo- sovlh, oni, ki grada palača, pa žive v kočah. On vprašuje: Ali ni industrljslns organizacija, ki smo Jo ustvarili, FVanken-stein*). ki Je samega sebe napravil sa našega goapodarja?" Frles Je pisal Ballouju, da so take misli Is malo rasllkujsjo od misli komunistov, ki pravijo, ds Je naša vlada slsba In da Jo je treba strmoglaviti s silo ali nasiljem. Ballou Je akušal ugoditi fašl-stovski želji, pa najbrf nI Imel poguma. Pozval Jo Fluryja k sebi in zahteval od nJega, da n»J rasložl nJemu njegovo oeebno mnenje o ameriški Industrijalnl družbi. Flury jo pa vprašal Ballouja, ako ga vprašuje kot navaden državljan, ali kot šolski superintendent. Ko Jo Ballou odgovoril, ds govori oficijelno, Js Flury odgovoril smohljajs, ds se nI nlkdsr razgovarjal kot javni učitelj o svojih vsrskih, političnih in ekonomskih našo-rih, ker ni kaj takega dostojnega zs učitoljs biologije. Bsllou mu Js nato dejal, da naj p|še šolskemu odboru o svojih naso-rih, ker bo Frleeovo pismo predloženo temu odboru. mrs. Frsnkenetoin Jo v romanu Shellelyjeve mladi dijak Istega Imena, ki js ustvaril pošast večinoma Iz matorijala. ki ga Je dobil na pokopališču In Is soba za raz telesen Je mrlič« v, In je tej pošaatl dal nekakšno šiv-I jen je, Danes Js Frankenstein sinonim za onega, ki uniči nJo> govo lastno delo. (Belle ae «.I P R O S V E GLASILO SLOVENSUl NABODNB PODPOBNB LASTNINA 8 LOV EN 8KB NABODNB PODPOBNB Com orfaaov po dogwwu Bofcoptol oo — vraiojo. . too Zodin eno dfšave(kron ChW») ¿MO o« loto, ftJO M pol kuTliii to tri moooeo; Chka*o bi Ctooro SOJO m loto, SBJS ss Sel leu, 91 CG » tri roo»or«, to «• MHOmStro QMS ^pVoSVETA SSS7-5S So. LowaSalo A «THE ENLIGHTENMENT" On ob of Um SIotom Notional Omtf by Um Blovoao Natfcmal Booofft Bod*y tub^rtpü«». Uni tod sutoo (oscopt Cbka«o) and ffcr; Ghtcoffo W-W, fordt» countries 08.00 9m mi. FEDERATED PRESS'' IS» 'MEMBER of Dotooi f oWtpoi« a. pr. (Oct. II. 1020) polog »¿p 4« vaoi Jo a Mai čaovosi poUkla aaroénliia. PooortU fo îo ao m ao ooUri Bat. . DELAVSKI "PRIJATELJI.' Ameriška delavska federacija že od nekdaj zavzema v politiki taktiko, da pri volitvah priporoča v izvolitev demokratične in republikanske delavske "prijatelje." Zadnjih par desetletij se je pokazalo, da se je marsikateri demokratični in republikanaki "prijatelj" izpremenil po izvolitvi v delavskega sovražnika, in sicer v takega delavskega sovražnika, ki ni pozabil le na svoje obljube, ki jih je dal strokovno organiziranemu delavstvu v vo-lilhi kampanji, ampak je v postavodajnem zboru direktno glasoval proti interesom delavstva. Navzlic tem dokazom pa hodi Ameriška, delavska federacija aVbjo staro pot in noče slišati ničesar o organiziranju delavake stran-ké, ki bi stala na stališču razrednega boja. , V Zadnji dokaz o prijateljstvu kandidatov starih strank do strokovnega delavstva prihaja iz dišave Illinois. Demokratična stranka je kandidirala za zveznega senatorja George Brennana, ki je pri volitvah pbgorel, a ki je v volilni kampanji močno ljubkoval s strokovno organiziranim delavstvom v Chicagu. Takrat je Brennan imel samo medene besede za strokovno organizirane delavce. Ampak kadar Brennan ne kandidira v javen urad, ima popolnoma drugačne misli o strokovno organiziranem delavstvu. On sodi o strokovno organiziranem delavstvu takole: "Organizirano delavstvo nI bilo nikdar z menoj v mojih bojih, navzHç temu sem pa zmagal v njih." Te njegove besede so sporočili William Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije. Ali bo to imelo kakšen učinek, ali kakšen uspeh za delavstvo? Prav nobenega! Kadar bo Brennan zopet kandidiral, se bo v volilni kampanji spomnil organiziranih delavcev in jim delal obljube. Grcen, predsednik Ameriške delavske federacije, bo monotono ponavljal besede Gompersa: Kaznujte svoje sovražnike in nagradite svoje prijatelje. Ameriška delavska federacija ne bo izpremenila svoje taktike v politiki. Voditelji, ki so na čelu Ameriške delavske federacije, ne vodijo federacije, ampak nje je treba pehati in riniti. Kaj to pomeni! Da so voditelji Ameriške delavske federacije le tedaj za izpremenitev taktike, kadar* so prepri čani, da to izpremenitev taktike zahteva večina članstva. Z drugimi besedami to pomeni, ako je strokovno organizirano delavstvo v resnici bolj napredno, kot so njegovi voditelji, tedaj mora strokovno organizirano delavstvo zahtevati ali pa dejansko dokazati, da želi, da se staro Gompersovo geslo "kaznujte svoje sovražnike in,nagradite svoje prijatelje" odpravi v politiki, in da se delavstvo organizira politično kot razred in na temelju razrednega boja. Svoje želje ali voljo lahko izreče v svojih organizacijah na ta način, da odbornikom svojih lokalnih ôrga-nizacij in gl. odbornikom svojih central izvoli le člane ki stoje na stališču razrednega boja. Dejansko pa lahko strokovno organizirano delavstvo dokaže, da voli ob čaau volitev v postavodajne zbore in javne urade kandidate socialistične stranke, kajti ta stranka ima v svojem programu razredni boj in 8e bojuje za osvoboditev delavstva it kapitalistično mezdne sužnosti. Strokovno organizirano delavstvo pa dozdaj ni pokazalo svoje volje v lokalnih organizacijah in delavakih centralah, ko je volilo lokalne in centralne odbornike, v toliki meri, da pokaže svojo željo, da se delavstvo organizira politično v delavski stranki in na temelju razrednega boja, da bi funkcijonarji Ameriške delavske federacije čutili potrebo, da izpremene svojo staro taktiko v politiki, fttevifb glasov, ki je bilo oddano za kandidate aocialiatične Ktranke, tudi ne dokazuje, da so strokovno organizirani delavci pokazali, da ae naj taktika Ameriško delavske federacije izpremeni. r^ Ako bl strokovno organizirano delavstvo stalo v politiki na temelju razred ne k a boja, bl ftforalo pri zadnjih volitvah biti oddanih najmanj okoli štiri milijone glaeov za socialistične kandidate. Več ko dva milijona delavcev je organzirnnlh samo v Ameriški delavski federaciji. Skoraj dva milijon% delavcev je organiziranih strokovno F B O 8 V E T g ¡carskih in drugih delavskih strokovnih organizacijah, ki niso pridružene Ameriški delavski federaciji. To dejstvo pa uči vse razredno zavedne delavce, ki priznajo, da je razredno zavedna delavska politična organizacija ravnotako potrebna za osvoboditev delavstva iz kapitalistične mezdne sužnosti, kot sta strokovna in gospodarska, da še z večjo vnemo agitirajo za samostojno delavsko politično organizacijo in odpravo stare in za delavstvo pogubonosne taktike v politiki, po kateri se naj delanki sovražniki kaznujejo, prijatelji pa nagradijo. Dopis iz Colorada. V romantičnem Koloradu sem, kjer v znožju snežnikov v. okolici Walsenburga Še pojo ptice kot bi bila spomlad. Lepo sije solnce in obseva večni sneg visoko v gorovju. Tu v Walsenburgu se je dne 13. t m. vršila redka slavnost, ko je bila deaetletnica dhištva št. 299 S. N. P. J. K tej slav-nosti je prišel iz Chicaga glavni predsednik S. N. P. J., brat Vin-cent Cainkar, ki je v bodrilnih besedah govoril za koristi S. N. P. J. in za koristi vsega delavstva in vseh ljudi. Za to slavnost je bila krasno okinčana dvorana. Ondotna šolska učiteljica je pripravila več dečkov in deklic iz mladinskega oddelka S. N. P. J., da eo nam pokazali, kako znajo peti in govoriti v nastopih. Mala hčerka znanega delegata na zadnji konvenciji brata F. Tomšiča, je bratu glavnemu predsedniku med lepim govorom podala šopek svežih cvetlic. Povzel sem iz govora miss Tomšičeve, da je bilo cvetje nabrano v vrtu mladinskega oddelka društva "Srebrna gora" S. N. P. J. v Walsen-burgu. |Pri slavnosti je igrala Suštar-jeva godba. Nastopilo je tudi pevsko in dramsko društvo "Prešeren" iz Puebla, ki je zapelo več slovenskih pesmi ter nam pokazalo svoje dobre talente. Udeležba ob slavnosti desetletnice društva "Srebrna gora" je bila obilna. Dne 14. novembra pa je bil sijajno obiskan shod v Aguilar-ju, Colo. Shod se je vršil v gledališču "Colorado" in obilnemu občinstvu je brat V. Cainkar v daljšem govoru podal veliko dobrega o S. N. P. j;} Prepričevalno je podal dejstva o jednoti od težkoč pri ustanovitvi, skozi boje pa do današnjega dne, ko se nasprotniki še zaganjajo v organizacijo in napadajo članstvo _J*______...HAII. '9 jo. Davki so vedno večji, cene življčnskim potrebščinam gredo gori, a plače pa so vedno manjše, d» je res težko živeti, ako ima človek družino. Neke druge vrste napredek pa se je ukoreninil pri nas, namreč da imamo že kakih dvajset cerkva različnih ver. To bo nekomu Veliko pomagalo. Dne 11. novembra smo imeli veliko slavnoat. Sam Coolidge nas je posetil, da je "blagoslovil" spomenik v Kahsas Cityju, Mo. Prišel je tudi nas malo "požegnat" v Kansas City, Kansas. To je bilo pompa. A čakala nas je še druga sreča. Prišla je kraljica Mica rumunska. Cela tropa poročevalcev ter uglednih in zijalaatih Amerikancev se je pojala za njo.t, To je bilo hrane za oči t. < i; Pa tudi to še ni bilo vae. Dne 18. novembra smo zopet imeli parado ob desetih zvečer. Kdo bi si mielil, da bomo imeli parado ob tako pozni uri. Preekrbel nam jo je "Junaški" K. K. K. Kakih tisoč petsto jih je pri-marširalo. Tako napredni smo pri nas. Pri našem društvu smo še precej organizirani. Društvo "Bodočnoat" št. 408 S. N. P. J. dobro uspeva. Na rojake, ki morda še niso pri društvu, pa bi apeliral, naj pridejo k nam. Zdaj je zadnji čas, dokier je pristopnina še prosta. Nudi se najlepša prilika za pristop v, S. N. P. J., katera kot mati skrbi za vse Slovane v Ameriki, ki se k nji zatečejo. K Pozdravljam vse brate in sestre in želim vsem dober uspeh. — Poročevalec. Darovi in odbor, toda brez uspeha. 'S svojim odkritosrčnim govorom Je prepričal Številno občinstvo, da Je S. N. P. I. danes vzor vsem drugim aličnlm organizacijam ki jo v vsem posnemajo. Toda druge organizacije Je ne bodo dosegle, ker niso tako za delav stvo in za prave delavske organizacije, kakor je 8. N. P. J. Na govornike je naredil dober in prepričevalen utia, kajti vse, kar Jim je podal, je dosledno podprl i dokazi. Po govoru je bila kratka predstava, zvečer pa se je mlado ln staro veselilo pri pravi domači veaalici. Razšli smo se zadovoljni po enajstih zvečer. Drugi dan si je brat glavni predsednik ogledal spomenik padlim žrtvam is delavske stavke leta 1918 do 1014, ki ga jim je delavstvo postavilo v Ludlo-wu, Colo. Ob isti priliki je brat Cankar tudi posetil trinldadskl spomenik poetavljen v razatrel-bl ubitim slovenskim rudarjem v Primeru. Colo., leta 1910. — Opazovalec. — Parade v Cityju. I City, Kaaaae. — Tudi pri nas gre boljeilabo z delo ki kakor običajno poatoja na zimo čedalje bolj klaverno. Zato ne svetujem nikomur, da bl hor dll k nam iskat delo. Drugo je vae po starem, razen da smo Imeli letos precej paajlh dni. Volitve ao Izpadle po starem Val republikanci ao bili izvoljeni, isvzemšl enega demokrata za občinskega advokata. Delavski kandidati ao bili val poraženi To je "lepo" za delavce. Poks-sali so svojo lavednoet, da hočejo in hočejo biti lakoriščani še dalje. Prilike Je bilo dosti sa spremembo, saj Imeli smo pre cej delavskih kandidatov, toda ljudstvo ne pomisli, temveT vse sproti pozabi, kako ga Izkorišča- poplavljence. Library, P*— Vem, da Je že skoraj vsak čital po časopisih, kakšna nesreča je zadela ubogo ljudstvo v domovini vsled po-vodnji. Kakor vidimo PP čmo-pisih, iz yeč naaelbin prihajajo poročila o prostovoljnih prispevkih za ponesrečence v domovini, ki ao izgubili domove radi po-vodnji. Tako sem se tudi jaz podala okoli naših rojakov in sem nabrala precejšnjo vsoto Dasi so bolj slabe razmere v naši naselbini, vendar so rojaki po možnosti darovali. Prispevali so sledeči: Po $2: Tina Jakopin, Leo Prijatelj, Franki Ambrožič; po $1.50 Tom Likovič in Stif Rlto-nija; po $1: Tom Trček, Martin Hamc, Tony Skraba, Tony Kral, Frank Rupnik, Ciril Ocepek, Jakob Dolenc, neimenovani, Josip Vidic,^ Josip Kokel, Matt Indi-har, Jan Jerman, Louis Groznik Majk Faifar, Josip Krvanja, Frank Stramljan; po BOc: Majk Alič, Jan Simšič, Primož Cič, Jan Podlesnlk, Jakob Župančič, Josip Ocepek, Bab Dolenc, Frank Celin, Frances Strimljan, Jan Llpdvšek, Jan Klobučar in Andy Mlakar. Skupaj je nabranega |82, kar sem poslala direktno na župana v Z treh, da bo on razdelil med najbolj prizadšte poplavljene* v Novi vasi. Mlatim, da mi bo tudi poslal imena; med katere bo raxdelll, da bom potem lahko objavila njih imdBa. Ako sem napravila kako pomoto bodisi v imenih ali darovih, prostim, da mi oprosti U. V imenu prizadetih ae vsem darovalcem lepo zahvaljujem. — Mtol Amhroiič. niki, ki so začeli obratovati rudnik, niso namreč imeli zavarovanih delavcev, kot bi morali biti in tako se je pripetilo, da je eden zbolel in umrl radi sln-begs zraka v rovu. Bil pa ni zavarovan, kot določa odškodninski zakon. Sledflo Je, kar je bilo pričakovati, namreč delavci nisino šli več na delo in smo doma že tri tedne. Nič še ne vemo, kdaj bo stvar urejena in bo zopet obrat v rudniku. Prisiljeni smo biti brez del* in ker drugod ničesar ne dobimo, u-pravičeno s strahom pričakujemo prihajajočo zhho, ki je žo pred durmi. Članstvo društva poživljam, naj se udeležuje aej, posebno pa ndj pridejo vsi na prihodnjo sejo in izvolijo kolikor mogoče dobre odbornike, kajti od njih je v veliki meri odvisen napredek naše S. N. P. J. v prihodnjem letu. Marsikaj bo treba urediti, zato ne dopustimo, da bi nas pri upravljanju društva vodil kak srednjeveški nazadnjak ter nam diktiral, kako moramo ravnali. Članstvo S. P. J. je samo zmožno voditi svojo organizacijo in ne potrebuje nobenih navodil od tujcev. Bratski pozdrav vsemu članstvu S. N. P. J. — Jakob Baloh. • —— Smrtna Scofield, Utah. — Nemila smrt je ugrabila mojega soproga Antona Mejaša. Vsepovsod je iskal zdravja, pa ga ni dobil, ker bilo je že prepozno po dolgi in mučni bolezni. Mirno je zaspal dne 11. oktobra ob enajstih zvečer. Umrl je za arčno boleznijo. Pokojnik je bil doma iz vaai Močilno, občina Rateče pri Zidanem moatu ter je spadal k dvoma društvoma, namreč k št. 3i S. N. P. J. in k društvu S. S. P. Z. Zahvaljujem ae vsem znancem in prijateljem za vse, kar so mi dobrega storili v moji žalostni uri in tako sam tudi hvaležna Članom društva, ki so čuli pri mrtvaškem odru. Hvala društvom za krasne vence in vsem darovaleem cvetlic, za udeležbo pogreba ter vse sočustvovanje. Društva so spremeila pokojnika z zastavo. Izguba pokojnika nas je hudo zadela. Za dragim soprogom in atom ž&lui«mo vni Žalimo mu vsi miren počitek. Žalujoči: A-polonija Mejaš, soproga; Elzia in Gizela, hčerki in Kristi, sin. «•JEfcNftVS JUSTICE". Ta v Ameriki že dokaj razširjeni prevod Ivan Cankarjevega apiaa "Hlapec Jernej in-njegova pravica" je posegel obsežno komentiranje bolj liberalnih listov po Ameriki, kalfar tudi odmev v literarnih krogih, ¿namenit je uvodni članek, katerega je prinesel "The Salt Lake Telegram" v Salt Lake Cityju, Utah, kateri izide v kakih 200,000 izvodih. Naalov čl/inka je "A Way Out". V članku je kraičk izčrpek iz sebine knjige, nato pa sledi primerjanje tega slovenskega kmečkega hlapca ameriškemu delavstvu, ter o iskanju pravice, ki je približno po vsem. svetu enako preganjana in zasme-hovfiSu tfavi: "Največja tragedija v tej knjigi je mladi Sitar sam, ki ne po£na neprimerne vrednosti delavca, ki gara za drugega vse svoje žive dni in Žrtvuje delu in gradnji vse življenje — tako da je delo del njega samega in da je on sam del dela. Ko bo naš zamotani sistem kapitala in dela tako urejen, da bo delavec lahko opravljal deta... xadi. tega, ker je delo, kakor je dovršil stari Jernej, ne da bi bil radi tega zaničevan in nehvaležno odrivan, kakor je bil mučeniški Jer-nej, tedaj mordš ne bomo nič več slišali 0 vojni V Industriji. ' Rata — pomota — vsota -V najvišji aodni kancliji sva. te rimsko-katoliš&e cerkve, ki se imenuje "Rota", so ng^^m VESELICA "SLOVENSKEGA KMETOVA^A". * Dela vike JaekaviDe. Kaaaae — Nihče ae ne oglasi Is naše naselbine, naj bo torej meni dovoljeno napisati par vrstic v našem pri ljubljenem listu Prosvetl. NI mnogo novega« in kar^e, ni dosti vredno. Kakor bi se vee klelo sopar tukajšnjo naselbino. Rov št. 49 a C. C. ( o ja po« člval celo leto. Preftpntm mesecem je pričel obratovati, tako da amo mislih, da bomo do prihodnje apomladi dekli. Prišlo pa je drugače. Dotični Javni ahod društva S. N. P. J. In U. M. W. of A. Auburn, Illinois. — Društvo "Slovenska republika" št. 835 priredi veliki javni shod na zar hvalni dan v korist Slovenske narodne podporne jednote in v korist rudarske organizacije. Na shodu bo govoril za rudarsko organizacijo Joe Pumltz, kandidat za predeednika 12. distrikta U. M. W. of A. Za S. H. P. J. pa bo govoril eden glavnih odbornikov. Uljudno vabimo vse bližnje naHelbine, da se udeleže ie njih vsi rojaki. Začetek shoda in veselice bo ob dveh popoldne, trajal pa bo ¿o osmih zVe-čer. Program bo otvorjen z godbo, nato pa bosta govornika do štirih popoldne, nakar prične prosta zabava s plesom. Prireditev se vrši v unljsld dvorani. Po osmih gremo na svojo zabavo, katera ee bo vršila pri To-petu Dolencu. Tu bo dosti zabave in smeha. Naše dt-nltvo je sklenilo na zadnji mesečni seji, da sprejme meseca .decembra vse prosilce, takoj po preglaja-nju, kajti to je zadnji mesec kampanje. Seveda mora vsak predlagatelj posneti prosilca najmanj šeat mesecev ln mora vedeti o njem, da je sposoben za vefop v društvo. - Rojaki, kateri še niete Člani Slovenske narodne podporne jednole, sedaj 00 vam nudi prilika postati član velike ta močne podporne in kulturne organizacije, katera vam bo nudila izdatna pomoč v slučaju bolezni, nesreče ia emrti. Val rojaki, na svidenje ne zahvalni dan dne novembra. — j. r . Willard, Wisconsin. — Dru-štvo Blovenski kmetovalec • št» 19$ & N. P. J. je na redni mesečni seji dne 14. novembra sklenilo, da prU-edlmo domačo zabavo dne 25. f. m. na zahValn dan v Narodni dvorani. Priče-tek je točno ob eni popoldne Vsi člani ste vabljeni, da se udeležite, kar je tudi vaša dolžnost Obenem opozarjam vse člane da se gotovo udeležite deeem-berske seje v nedeljo dne 12. decembra, posebno zato, ker je letna seja. Drievni red vam je itak vsem ¿nan. Udeležite se torej vsi, da si izberete najboljše člane v prihodnji odbor, tako da bo vsem ustreženo. Obenem je bilo tudi sklenjeno, da bodo kli-cana imena vseh članov in da bo društvo z odsotnimi poatopalo po pravilih. Z bratskim pozdravom! — Mike Krnic, tajnik. ireeeliea društvi ši iti. White Valley, Pa. — Društvo "Jadran" št. 232 S. N. P. J. pn-redi plesno veselico v korist društvene blagajne dne 25. novembra ali na zahvalni dan v slovenski dvorani v White Valley-ju. Pa. Začetek veselice je ob štirih popoldne.' Vstopnina I moške stane 75c, za ženske pa 25c. Vsi člani razen članic, ki so zavarovane samo za posmrt-nino, plačajo po fl, če ae udeleže veselice ali ne. Uljudno vabimo vos Slovence in Slovenke iz te in iz bližnjih naselbin, da ae udeležite naše veselice. Igrala bo izvrstna godba. Za dobro postrežbo bo poskrbel za to izvoljeni odbor.— Tajnik. Ai sto So ln v domovine? -....... »e je nm aar itvjn vtobmsii« ki ga Ba aaal dtaar MÉe pošlje- i Mož pride natrkan pozno do-mov m žena razgraja na pretege. "Molči že enkrat," Jo pros mož, "saj bi aš bU že prej vrni pa sam nekaj našel. Več ti povem jutri." Žena ni mogla spati vso noč in j* zjutraj vaa radovedna vprašala moša: > "Kaj al vendar našel včeraj? Moš: "Novo gostilno s izvrstnim cvičkom." e Gospodinja služkinji: "Nesi te to razglednico v nabiralnik Nje mož: "Kako? Zavoljo u-boge razglednica naj hi hodilo dekle iz petega nadstropja na pošto? No, potem pa ml prinesite vsaj steklenico piva, da se bo bolj izplačalo iti — " • Dehrn ss Js T>va zamorca ee bahata, eden •a äi'AÜM *J----1 avojim Dtecron vmom, amgi 4.kLt_ I 1 M, tankim «lunam. "AH moreš videti* muho le n« strehi T vpreA oder "Ne morem," odvrne drugi, "pač pa slišim pektjenje deščic, po katerih e SOBOTA, 20. NOVEMBRA " W 1 Prodaj Po čem jih prodajaj,, jaz ne vem, znano pa je vsemu okroglemu svetu, da sicilijan«ki ijkar, slovenski branjevec, hrvatski seljak, tirolski kožar, mehiški peon niti irski Hobo še nista kupila tamkaj lo. "tve od svoje boljše ali slabSe >k>vice. Nasprotno Je znano, i sta še marsikateri visok go. spod in visoka «ospa odložila zakonski jarem v omenjeni pisar-ni. li>; . . ' Ako je torej znano, da je Grande. Rrrrdeči mehikanski regimenti. od evetega očeta prekleti, mislijo okupirati vso Centrsi-no Ameriko, nato Južno Ameriko, potem vso Zapedno ndijo. nakar pride na vrsto dežels Kolumbovih vitezov. Čuvaj, o čuvaj nas, sveta Brigita! O o O Pertlaenina vprašanje. Ce eo angeli ln angelčki, kje oo pa angelke? Ali so angelčki brez matere? n K. T. B. , Zaradi krožnika Gostu, ki je v gostilni i< klobaso, sa je približal krčmsr-jev palček ter se jezno zaletaval "Prosim, odetrani psa!" pravi ihiriM^jKK . ^ "L g» «Ne zamerite, gospod.'se** odgovor oglasi 5-letaa kramar jeva hčerka, "palček seje«^ M dopusti, da bi kdo drugi H'1 a njegovega krožnike! SOBOTA, 20. NOVEMBRA Non ¿úzjuuti pisatelj' jit posvetil t janeada ministrov» bivših pre- mijerjev in diplomatov. Omenil je tudi i^ondon, 19. nov. — Angleška visoka drutba je spet silno nervozna. Pisatelj, ki se ni podpisal, pravi pa, da je diplomat in da ga val dobro poznajo, je izdal knjigo z naslovom "The Whispering Gallery" (Šepetajoča galerija), v kateri navaja raznejjsollsajo dWftjks menke med bivšimi pomenite meu ui vbiitu in sedanjimi ministri, generali, diplomati in drugimi alovitimi osebami. Omenjena ata tudi bivii a-meriški predsednik Wilaon in Mark Twain. V glavnem ao prizadeti Lloyd George, lord Ascquith, lord Balfour, Winaton Churchill, Cecil Rhodes, pokojni general Kitchener itd. Knjiga se predvsem nanaša na epizode in Iconverzacije v teku svetovne vojne. Na primer: Lloyd George je enkrat govoril z zunanjim ministrom Edward Grayem o položaju na fronti. Gray je rekel: "General Haig se je končno začel pomikati," nakar je Lloyd George hudomušno priatsvil: "Da, pomikati — nazaj" Avtor piSe dalje, da je nekoč vprašal generala Kitchener ja, kaj bi ga storilo najbolj srečnega Kitchener je odgovoril: "Najbolj Srečen bi bil, če bi vsi poslanci naše nižje zbornice zasedli «voje prostore, nato bi zabili vsa vrata razen enih in pred ta vrata naj bi postavili mene a par strojnicami, nato pa iažgali zbornično palačo." Pisatelj dO-sta vi j a, da general Kitchener ni imel nobenega Čuta za človeftko življenje. Avtor jii prizarieset niti kralju in njegovi rodbini. O pokojnem kralju Edwardu VII. piše, da ga je njegova mati, kra?> |ljica Viktorija, zelo sovražila, friesovo posnemanje MUSSOUNIJEVE TAKTIKfe SE ni obneslo. (Nadaljevanj« s 1. strani.) • Minil je mesec, toda beaede ai bilo slilati nobene. Končno je neka skupina čaanišklh poročevalcev slišala o Frieaovem prizadevanju, pa je dognala, da je šolski odbor na tajni aeji sklenil, da za sdaj ne stori ničesar. Flury ima apomladi dobiti povišanje mezde. Takrat mogoče kaj sliši ali izve, kako ae kon- Založlte se s kurivom; huda zima ae obeta. , Logansport, Ind. — Lokalni ker je sumila; da je bil on kriv opazovalec, ki je na svetu že smrti svojega očeta. Pokojni maršal Prench je o-menjen kot babjak, ki je J>il večkrat zelo otročji. General Tcvvnshend, poveljnik brštske armade v Mezopotamiji med vojno, je bil "rojen bedak." Prizadeti velikaši srdito izjavljajo, da je to vse skupaj izmišljeno. . i Shaw odklonil nagrado. London, 19. nov. — George Bernard Shaw, slavni dramatik, je odklonil Noblevo nagrado za najboljše literarno delo v letu 1925. Včeraj je pisal Noblevi komisiji v Stockholm u, da pričanje sprejme, toda nagrade v vsoti $32,600 ne mara, ker ima dovolj denarja za svoje potre-1*?. Shaw predlaga, naj se ta denar porabi za prevajanje dobre švedske literature v angleščino. i-WT,; "V r., žena prerezala možu vrat. Chicago. — V bolnišnici 8t. Mary se nahaja 49 let star John Duda h prerezanim vratom. Po-HH.ii je izpovedal, da ga je nje--'-letni zet držal, medtem k<> mu je njegova lastna žena prerezala vrat z brlvnlm nožem. Vzrok je bilo pijančevanje. Žena ^ii. stalen obrst, so večinoma povsod neunljske rszmere. Unij' ski rudarji v Zapadni. Virginijl bijejo trd boj z neunjlakimi podjetniki. Po veatah tudi lahko zaključite, da imajo neunljskl podjetniki vaepovaod agenta, kateri delajo rSklamo, da bi Izvabili kolikor mogoče veliko delavcev v njih rudniška okrožja, kjer bi opravljali stavkokaško delo. — Pozdravi Slepec se )e ustrelil. Aurora, III. — SRletnl John Normandin, prod^alec čaaopl-aov na ulicah, se je danes tukaj ustrelil. V smrt ga je gnalo Žalovanje po umrli hišnici Hend-rlcks, katera mu je bUa prava mati. Pokojni je bil slep celo •voje življenje. - P H 0*8 VE Tit Bralko Kreft: V*k mrtvih daa Danes je vseh mrtvih dan. PI-•em. Nikomur in vsem. Svojo povest brez povesti pišem ns dom vseh mrtvih. Leto in še nekaj dni je sdsj tega, ko sem prišla som. Na U grič sem se takrat prvič povzpela ln aem zagledala: staro aidov-je, dolgočasna okna ln kapelico. Preko na pol podrtega praga aem stopila v hišo. Blede *teae so me spreminjale in $utlla sem njil) tujstvo. In ko sem se po stopnicah povzpela v prvo nadstropje, se je splašil otrok in sfrSšsl v sobo. tVm je stala ob štedilniku ženska» nepočesana, v umasanem belem predpasniku. "Dober danr Mirila je otroka. "Gotovo ste nova učiteljica." "Dal" % i To je bil moj prihod v to hišo. % 2. . Opoldne, ko sem se že nssede-Is v kuhinji, je prišel uprsvitelj. Mlsd, bled, izpKIh oči. Njen mož. In ms je piljizno pozdravil. Stene šb neprijazno molčale, otrok se je splašil pred mano, njegova Žena učiteljica in nepočesana kuharica ml je nudila samo mezinec v pozdrav. Qh pa je skril mojo desnlfco v svojih dlsneh in oči so ae mu zasvetile. m , . Tako Me je pozdravil almaon. Čakal me je. CakaJ. Ne ravno mene. Kogarkoli. Zakaj atene so bile mrzle in ttfcde ln neprijazne. Žena pa je bila nepočesana In v drugem stanju. 3. Dobila sem sobo» kjer je umrl prejšnji upravitelj. Star, komo-den nad učitelj, ki ni hodil nikoli v cerkev. Z vlničarko pa Je imel petero otrok. Priznali ao jI pokojnino po.njem, če tudi nista bila ne v cerkvi ne pri ^notarju do cerkve, la dalja do notarja. Preko Hrihpv in dolin vodi pot do prve lelesnilks postaje. Po zimi ne moremo nikamor. Vsako leto smo zaanefceni in tako, o takrat---- ' Da. To Je bilo tlkrat v moji prvi slml. Zvečeriio se je bilo. Sama sem Mala v sobi, ki ima samo'staro Železno posteljo, mizo z dvema stoloma ln železno peč. Ničesar drugega. Stena so prasne in podobe, ki sem Jih tar krat obesils, so danss zspralene. Takrat le niso bils. Podobe so še govorila s belih sten in na oknu so cvelf rože. Prinesla sem ai Jih s seboj la jih posadila v lončka. Pa ao cvele tako posno, da Je bilo še nekaj cvetov tisti večer. Mislila sem na ranjkega nad-učitelja in zimo, ki ae Je vedno bolj udomgftevala. Pa je potrkalo nalahno na vrata, da aem mislila na nadoliteljev duh In sem se ustrašila. Bil je on. Upravitelj, ¿1 me je edini prijazno pozdravil» ko sem prišla. "Kako lepo je pri vas la po širni." Molčala sem in mu ponudila stol. Sama aem sedela na postelji. "O gospodična. Vi ne vesta—" Tako je sačel in povedal vse. Že od vsega početka svojega u-čiteljevanja Je bil tukaj. Osem let Bno lete le pod ranjkim učiteljem. Takrat Je mislil samo zs eno leto. Veliko je allkal že v šoli in profesor ga hvalil, mu dajal pobuda in v njegovih sanjah je je.j*javila vflika.lepe sanja norega življenja. Dve leti dO usposokMioostnega isplta je bilo trobo fočakati ln potrpeti. In on ja pritel sem čakat In potrpet» ^ j Drugo leto je prišla ona, nJe-žena. Tri l«La je starajla M « roka. ki Je tako rada sukala čopič, Je v mračni tišini mratvaške teme, ki se aprehaja vsako noč med temi zidovi, naenkrat objela njeno tek>.*Tek> je čskslo te lesa, ker je srce iskslo, hrepenelo in umiralo. Samotna hiša. prazna kapela, dolgočaani in sovražni kočarji ln vinlčarji. bele, mrtvaške stene, daleč bog in daleč car .. . Daleč življenje. In ko mu je povedale, da bo mati, ob belem dnevu povedala, da jI je videl v oči ln v obraz, jo je zagledal zopet tako kakor prvič. Sel je ln se je napil, ona ps mu je zsčela takrat gospodinjiti . .. "O, gospodična, vi ne veste vsega. VI le ne razumete. VI imste le podobe na stensh In cvetlice na oknih. Ne čutite le teh zidov, ki so me uklenlli v svoj objem, ftivel bi rad življenje. Samo časih se spomnim tega. kedaj le malokdaj la takrat bi hotel ven od tod, daleč, daleč, tja, kjer so moje sanje . . ." Stopil je k oknu. Nekaj tel-kega je stopilo v mojo dušo in prvič sem občutila opojnost praznote. ' >iv • » Učiteljica me je s divjim krikom zbudila is njegovega objema. Prisluškovala Je. Drussga ne vem nlčeaar. Vse je od t*-krst kakor tiste daljne sanje, ki ne bodo nikoli izpolnjene. Stene so še vedno bele kakor krste nedolžnih fantov in deklet, prag Je As vedno na pol podrt. V moji sobi pa nI več cvtto-lic ln tudi podobe so zaprašena. gova ed njega. ¿rda. Tudi on pravi. V drugoletni samoti so izgubile oči pravi vlfd, obledel je spomin na njo, ki ae mu ja zagrdils ob prvem pogtsdu. Ob bledih stenah ao umirale njegove slike In Tri dni Je bilo krega ln kri-ka. Nato je prišel od (are kaplan ln Je imel verouk. Popoldne smo vsi skupaj pili. Učitflj je povedal kaplanu. Jas sem bila le objokana. Naplli smo sa vsi. Sen* je histerično kričala, upravitelj je top oblelal na odru, jas sem Jokala. ■ . J , Samo kaplan, ki je le desst let hodil sem otrokom ln učiteljem pastirovat, J« bil miren tn mAlčeč. Ozrl se jI najprej ns njo, ki je divje kričala, da JI sapeljujem mola, nato nanj, ki Je ležal ha tlsh s odprtimi, v beli strop sasanjanimi očmi. Stopil js k msni ln ml pogls-dal v jokajoče oči. Z mirno roko me Je prijel okoli ramen in položil mojo glavo na svoje prsi. Čutila sem težak dih In drhte-nje. Pogledala sem mu v oči. "Nikar, gospodična, nič ne pomaga. Tudi Jas r,AH kakor, da se je spomnil nečesa neprijetnega, je stressl s glavo in ss le le šss neksj časa obrnil k meni. "Vse je kakor ta bale slane. Prazno, pusto, golo. In treba Je, da človek ubije Usta sanje, ki motijo te prasne, pusta, mrtve atens----" Tudi on je imel sanja In Jas sam sposnala svojo. Jok je v meni obnemel. Isvlla sem ss Iz njegovega objema in sem se vrnila v svojo sobo. « Bale steno s zaprašenimi podobami, prazni lončki, samrlo okno so me objeli in sprejeli v svoj objsm. , 6. Ali razumete? Vem, da ne razumete. Vem, da obsojata, upraviteljevo ns počesano ženo, u-pravitelja pijanca, kaplana, ki ns veruje v nič In Js bresbol-než. Tudi mene obsojat», ker sy v moji sobi zaprašena podobe, mrtvi lončki In slabo pospravljena posteljs. Obsojatel Ml st ne obsojamo. Naše življenje nI vale življenje Za' vas so ts bsssde samo kesa- Jkm fin asd —--- Hikii<«all ft o«, rowMl ore* jxiveau i Začelo je snetitt. Zima bo dolga. Kakor lani, kakor predlani. In tako dalja. Ae lanske knjige lele neporezane no mlsi Slomški Narodna S. aprila f fl t ( j Podporni Jodioti 17. 1S07 VMmí vetanu v imi QIAVM STAN. leST-St SO. LAWNDALd AVg, CHICAGO. ILLINOIS ' Izvrševalnl odbor: UPRAVNI OMSK i ****** Calakar; podpri, ,!„ik Andrew V Wrick. R. t. D. T not 1SS. John-town. H«.; g|. u|alk Matthew Turkj tajnik belnUkeia oddelka M» jfrftft Matajalk John Vofrtch; arWalk «I..II. Jaše Zavertalk, »JS!?, «t»«* »r. F. J. Kam. SSSS st Clalr Ava^ CleveUad. Okle. GOSPODARSKI ODSRKt 'id ^ IH R. 74tk SL, Cleveland. Okioj Fraak Aleeh 1114 S. Crewford Ave, Chlcafo, |R., j.cob Eupan«*. HI? S. Hldfe-way A ves Ckleate, IIL POROTNI ODSRRt W. i14 W- **> m" »sHatfleld, HI., John TrčelJ. P MJ1!"1 N-l Tear Schragal, R. F. D. Ne. 1. Johnston CRj, in.» Fraak Pedfcoj, Roa «I, Park HU1. Pa., Antoa ialar, Ras 1S4, Greee. Kane. . ROLNIIKI ODSRKi OSRKDNJR OKROtJR, Rlaa Novak, »redaeialk. 1S17-M R. Uwadale avSm caieaso. in. VZHODNO OKROŽJE: Joatph Zor ko, R. F. D. 1. Rea 114, Waal Newtea. Pe.| Anton Ahraai, ust R. TSih St.. Cleveland. Okla. ^ K R. «. Roa SS, IMtteharff. Kana. * ^ Mina. aa aev. «ap.| Jaha Ga- k»h. Res 144, Reek Rprlata. Wjo. Nadsomi odbor: , v iS11-?1?: ^ W- IR.I Ledvlk Med ve- MUwiiSLJ Wk!^ Albert Hraat, 44S National Ave* Združitveni odbor: . "tir**'.!™ w- ^Art* ""•» m» oiip, MM &OUftea Park Ave« Ckleage, Ul.i I*eter Geakel, 1ISI So. Hreadwa*. Deaver, POEORN—Koreapondenea a glavalnl odborniki, ki delale v glivnem la, ae vifl lakelet ¥RA PISMA, M ae aasaša)e aa poale «L predsednika, ee aaaleve> Pred- . »4 1SST-IS So. Uwadale Ave. Chief., HI, • VSR SADRVR ROLNISKR PODPORR SS NASLOVRi Bolniške tajal-šiva S. N. P. K MIT-il So. Uwadale Ave. Ckleage, IU. DRNA^^POliUATVR IN STVARI, ki ae ilhh * UvvŠevalaega la JedMte vohje ae aaitove: Tajalfltve S. It. P. Jm N8M« So. Uwa-Isle Ave. Chiasm m «TiÂV^iî UStM fJi^Äa«^ La itl£rttl2 ^ÜlT0,?1.^ •• ns esalevi Sa Ooršak, Sil W. Kar 9L Spring'i tU, IIL ■ ▼al áoM la dragi aplal, aaaaaella, eglasl, Sarešabia la aplah vas, kar ! l^-ld^ aa| m ZffZ aa aX. "PRORVRT? isa, IIL . WÍT4S So. I^wndale Ave. OMeage, Vae je zaprašeno. Podobe, knjige, okno. UIMJiea, upravitelj, kaplan, Jaa. Vas dan nismo šil nikamor Molče smo se ar**a vali, molče se ■ pom tajal! sebe in praanJka. Grobov M tukaj. Daleč Je do pokopališča. Sneli. Bsls atene ssvsjo v mojo prssnoto. Dolgočasno hribovje se beli. Ljudje se .bodo zavili v kožuhe In kočarj lin vinlčarji bodo ravno tako tuji In neprijazni, kakor apomladi in poleti. Moja sobs Js mrtvalnlca na Oollčavi. Taki Goličavi, kjer nt niti župnika, da bi lipod mon štrsnee gledsl. In jas Dsnes je vseh mrtvih dsn, Božja kasen. Dva človeka sspuščata Jedilni voz brzegg vlaka. "Kaj pravil, kakšne velike eene si zarsčuna-vsjol Bog Jih bo kssnovsl." —• "Jih je la; poglej!" reče drugI ln potegne ls lepa dve srsbrni žlički. e Hudomušno vprslanje. Gosti "Povejte, gospod oltir, ali ne bi mogoč« vedeli tu v bil-ilni za ksko goatllno, kjsr bi lahko dobil kosarec dobrega vina?" Velika odpamoč ss atrnjeoe in nervesne IJadU-Nev j > gred pi*. Zdravniki a »aevele«no okušajo pra. vlfe, da |e t» adravila iedevtio II anasetniMKa etallAla revea v lakih »Mojih. OttetelJI bpdo naâM, da daje le novo adravilo Aidovlto odaoeio* v par dneh. Ce ae pošalite «labotne, iaJr-pane ali norv^no, (»oakurilo ga. Ai «IS »pite dohru. peakeeiu le sdravlto, Noga*Tono, Kadar I bo ve, eaa napenja po jedi, Imate uma. ■an jenik la »lah duh. glavobol ta ae i........ »f'U«»»e v jutro, pojdite V lekarno In kupite «ukleniM» Napo-Tone. VSIvajle iale po navodilih in SudlU ae besle, kako hitro * boete poJutill bolje. Nuga Tone daje trdi« la t><> AivljajoJ »paaoe, dober tek, ■tlonjnrn jetra In regulira «birii, Selodoe ia Šeo-va. Mietime, da nI adravlio, ki M lake lepo la hilre učinkoval«, kol ravno Naga-Tone. ladelovalri Nuga-Tune take dobro vedo, kaj leto rteri v lakih •lučajih, rta |ifVn'iii)A vee iokornerjo lele jnaMili In vam vrniti denar, ako ni«U »adeveMai Je lahko m vlivali In »a prlblllno 91 JM dobit« eoiome-aeeno Mlogo. Priporočano, jomAoao »n na prodaj v vaeh dobrih lekarnah. —4Adv.| NAROČNIKI POZOR! ZnRnoiiJo (Oct 114926) nnlakla Ia JaH P—odia Ia pvieaia ia uin. rtmonis ju prsvo^Rsno, dR trmi lifta m ostsvixno, AlwHslRMsproJ-raot^ jo mogoče vstsvljen, kor ni bU plsčsn. Akojevsš Ust plRČRB in f r M stsrl in nori nulo?. Nsli zastopniki so vsi dru-«tmi tajniki ki dr««! » pri NaroéninR er eolo loto J« doplsčajo in ss eolo loto $3.80. v ooro MJS, R« Ons M J0, Zs Evropo stino st pol Ks-ta UM, ss fM loto p« UM. Tednik stane RR Evropo «1.70. Clsnl doplsčsjo samo ftOtRR poltniiio. Nsročnino iRbko tudi strni pošljete br naslov: UPRAVNItlTO PROSVETA^ 2687 8. Lairudak An. CHICAGO, UZ> mikaio Otepe, Sa Se P r i • I e o , O'./i, n •HS* o v« MaaveSoJ v VABILO NA VELIKO VESELICO Društvo "Francisco Ferrer" Ht. 131 a. n. n. j. v sredo dne 24. novembra 1126 U|udno vabimo vsa dmltra, kakor ledi do naa poartijo t obilnem Mevile. ioral bo koludrov orkestui i m - r.. ~ ob Ä. uri r BOe Vstopnina v pred prodaji je in pri vratih 7 Sc sa o« VARNA BANKA ZA VLAGANJE vtaaliea tal aitd* vkitnice, j—to, knjiga, Medije, priljubljeni evgen IUI« R. O'Hare. Ko »t• je Evgene V. Debs poslovil od nas m vedno, je Z njim avet zgubil nekaj, kar bi rzvno hudaj najbolj potrebovali—vod-jo. kateri je živel idealno življe-nje in kateri je naredil za vze tiste, ki ao plazili v temi in SO strmeli za boljšim, življenje realno, kakoršno je v resnici. Sicer je resnica, da je on po vsaj pravici h padal v drugo, prihodnjo generacijo, ker njegove metode mogoče niso odgovarjale današnjim zahtevam, toda ta dežela J »a bi bila vaekakor na boljšem, ako bi danes kdo vata! in stopil na njegovo mesto, kdo izmed priprostega ljudstva, ki Im toliko naredil za sedanjo generacijo, kolikor je Debs naredil za mojo. Industrija se krčevito zvija pod slepim kapitalizmom, kateri je v vednem konftlktu z ravno tako slepim delavstvom. Državniki so postali gnili od vojne morije, mladina, kar jo ni bilo pomorjene, je postala brezbrižna — tako vidimo, da imamo veliko potrebo velikega vodje, kateri bi izpeljal delavstvo iz te ksotične dobe vlboljšo&dočnost. Na obeh strsneh potrebujemo pravega voditelja. Ml gremo nasproti življenju v Ameriki brez vaake prave oaebnosti moža, kateri bi obdal naše Ideale v meso in ki bi jih tako napravH realnim. Nimamo nobenega velikega političnega voditelja, ki bi in-spiriral našo konfidenco in re-spelct in tudi nimamo nobenega dinamičnega učitelja, ki bi nam pojasnil ter pripravil pot, da bi ree znali uživati življenje ter se ga pravilno veselili; tudi nimamo nobenega, ki bi vžgal v nas pravo strast, da bi služili le človeštvu. Celo četrt stoletje sem delala v ožjem kontaktu z Evgenom Debsom. Poznala sem ga v vseh slučajih, v vseh okolščinah, ko je imel opravka z ljudmi vseh vrst življenja. Poznala sem ga na domu, kjer je bil blag mož svoji ženi. katera ga je ljubko pričakovala skozi vso dobo ko se je nahajal na potovanju, kjer se je boril za delavstvo, za napredek trpečega proletarijata. Videla sem ga ko je hitel od pritiska-jočih zahtev, ko je potoval na stotine milj. da je zamogel potolažiti svojo ženo samo za par ur, ker je bila vedno v skrbeh zanj. In kljub temu ae ni ona nikdar pritoževala, da je on posvetil velik del vsega svojega življenja delavstvu in komaj majhen del vsega časa je posvetil nji In svojemu domu ter oeebnim stvarem. . ; Delala aem z Debsom vse sko- zi vsakovrstne kritične momen- Vsepovsod je te različnih stavk ter bila sem z njim v boju na različnih vročih političnih kampanjah. Videla sem ga, ko je bil obdan od ti-sočev navdušenih in lojalnih delavcev in aploh vaeh ljudski so mu dali priznanja, katerega do danea še noben Amerikanec ni užival. Stala sem ob njegovi strani v ječi. Videla aem ga ob-lečenega v obleko hudodelca, ko je bil pahnjen za zidovje ječe o-mroženo z železnimi drogi. In videla sem, kako je personalite-ta enega človeka dominirala ječo, ki je znana po vsem svetu kot ena najbolj brutalnih in največjih. Videla sem ga, ko je z njegovim čudovitim duhom obvladal vse tisoče jetnikov, kateri ao bili še pravkar kakor zverine neukrotljivi. Bila sem navzoča med maeo broječo nad petin-dvajaet tisoč, katera je prihitela v Terre Haute, da pozdravi Debaa, ko se je vračal iz Atlanta. Moje emocije so bile tako globoke, ginjena sem bila tako, da nisem mogla pozdraviti Deb-sa z dobroklici. Ampak stala sem kakor okamenela od reverence do velikega človeka, medtem ko ga je godba pozdravila z njemu priljubljeno pesmico Lead Kindly Light. Videla sem ko še je podal v hišo k svoji ženi, katera ga je sprejela z odprtimi rokami med godbo Home Sweet Home—in tiha aem odšla proč. Stale aem ob njegovi poetelji, ko je vedel, da smrt ni več daleč. i. a. Meaban RIM Poaloveall V. H. Zalar. (Dalja.) Lep razgled je z vrh gradu. Tlbera, mostovi, Vatikan, Rim, v daljavi gore — sicer pa ali ste opazili, Sofija Petrovna, da Rimu manjka pestrosti streh? Ti krovi njegovih hiš so ali nitki in potem se jim preliva barva v barvo hiš, morje svetle kavnate ožgane barve, ali so pa čisto ravne in potem plapola na njih perilo in stoji tu pa tam kako drevesce. Da, barvitosti streh manjka tej opaljeni zmešnjavi plo-akev ... Grad Je zvezan z Vatikanom po dolgem hodniku; v negotovih dobah in vojnem času so prepustili sveti očetje ev. Petra njegovi usodi in so izročili svoja draga življenja trdnim zidovom mavzoleja po zgledu Gregorja VII., ki ga je tu par mesecev oblegal ceaar Henrik IV. — pa o vsem tem drugič, 8ofija Petrovna! — Odhajava. 8 pogledom se ločiš od Ječ in cesarjeve grobnice ... ' In tu doli, Sofija Petrovna, je bil dne 11, septembra 1699 postavljen oder in na tem Odru sta bili obglavljeni signora Lucrezia Petroni in njena nezakonska hči Beatrice Cenci. Umrli sta pogumno, pravi hčeri Rima, in svetega očeta Klemenu VIII. je zelo skrbelo izveličanje Beatrice, ene najkrasnejših rimskih deklic. 8veti oče se je ravno mudil v Quirinalu in je vedel, da Beatrice umira po nedolžnem, da torej njena duša mora priti v nebesa, toda bal se je, da bi se ubogi otrok v zadnjem trenutku morda ne omsdeževaJ z grehi jeze in srda: in ukazal je, naj mu naznanijo s strelom lz topa trenutek, ko poloti svojo glavo pod rabljevo sekiro, ln med tem je molil in molil. In ko je zadonel strel — je dal dekletu veliko papeževo odvezo in articulo mortia — in tako je njena duU lahko stopila naravnost v raj . . . Beatrice in njena mati sta dali ubiti sU-rega < encija, ker deviško telo deklice ni bilo varno pred razuzdanim očetom. Papež je pri sodišču priznal, da je to bilo potrebno, obenem I*, da je treba maščevati umor moža, ki je ven-' darle bil oče in Je vrhutega kupoval sem ter tja od svetega očeta odpustke vsakojaklh grehov z lepimi \noticami . . . In ¿daj še en pogled uu ta grad, ki nama je |>ohU! drag, čigar aliko bova nosila vae avoje žive dni v duši. Propal je, oropan avojega krasnega mramornatega plašča, avojih belih blestečih kipov zgoraj, ogromnega bronastega spomenika lladrianovega na vrhu — nekdaj grob velikih ceaarJev, potem gnezdo tiranov v tiari, je prečakal, preživel in z ironičnim \einim smehljajem. poigravajočim v zarji aoln-ca na njegovem golem kamenitem teleau, gleda n pretekle, sedanje in prihodnje čase . . . XX. Monli A Umni. lepoto («»krajine, Sofija Petrovna. ao pojmovali stari Rimljani nekoliko drugače nego mi. ljubili ao razaetne ravnine z nizkimi griči, kjer ne ne eUvl raigl«dujoč*mu se oče-»u nobene /upreka na pot; po tej ravnini Je < morala teči ftiva voda. reka ali potok; v njej ao s«- morali menjavati vrho\l zdravih drevaa a »vetimi travnatimi preprogrami, in le nekje tam na kraju horisoaU. kjer oko te onemore. so «mHf zapirati razgled vlaoke gore. Za t. av. kraqpto Alp na pr. nlee Imeli prav nobenega amiala. O Caeaarju pripoveduje 8vatonl.ua. da je vaakokret. kadar ae je peljal po Alpah, «klada! verze ali pa delal na gramattfnem H#»!u, da bi si pregnal dolgčas. Uvlue jih pa kar ka rakterizira z besedo foeditaa Alpium, odurnost Alp, Tibullus ima zanje epiteton gelidae, leder ne, Ovidiua ventosae, viharne In latebrosae polne prepadov, Juvenal aaevae, divje, Ta-le Campagne je bila torej v očeh Rimljana idealno krasna pokrajina. Takrat seveda je bila posejana z letovišči in vilami, katerih beli stebri in mramornate stene so ae bleščale iz zelenih valov oliv, mandljevcev, pomenrančnih dreves, pinij in cipres; ob cesUh, ki so se vile po njej, so sUli rodbinski grobi, mavzoleji, kipi, oltarji in mali templji; mogočni vodovodi, vodeči cele rečice hladnih voda k mestu, so razdajali Iz njih letoviščem in vilam, kar Je bilo treba za kopališča in fontane po parkih bajno krazna je bila ta-le Campagna takrat in tisočeri in tisočeri pogledi so blodili po nji iz odprtih jedilnih dvoran od zlatih in srebrnih kozarcev, napajali oči in duše z njeno krasoto in nazadnje so počivali na pobočjih Albanskih gora, teh gora, h katerim naa nese električna železnica •— pripovedujem Sofiji Petrovni v prvem nadstropju tramvaja. „ Sedla sva pri La ter/mu vanj. Praktičen vos za tega, kdor ima po poti rad razgled. V pritličju sede domačini, v prvem nadstropju turisti. Voz dela vtis ozke, visoke škatlje — zdi se ti, da jo le nekoliko ailnejši sunek vetra prekucne, toda laška prometna sredstva so že sploh tako korajšna in le malokdaj ae zgodi nesreča. Pripeljali amo se skozi Aurehansko obzidje in letimo po Via AppU Nuova po Cam-pagnl okoli osterij, koč, brezimenskih antičnih podrtln, vidimo na levo nagrobnik Cecilije Me-telle in staro Appijsko cesto, peljali smo se pod vodovodom Claudijevim in gledamo naprej, kjer skupina Albanskih gora raae in rase in se vedno jasneje hašejo mesteca razaejana po njih. Na desno in levo planjava, rjasU, Žalostna planina kampanjska. -- V februarju in marcu, Sofija Petrovna, so hodili Rimljani iz mesU na svoja letovišča, v Campagno, v 8abinske ln Albanske gore; v aprilu pa so se selili k morju, v Antium, Bajae, NeapelJ in na otoke. Znali so nele umirati, kakor sU videli in allšali. temveč tudi živeti. — ln spet ae peljemo mimo oeterij, naselbin, btazimne razvaline se kažejo zdaj tu zdaj Um v ¿jesti travi, Albanske gore pred nami ae razkladajo v posamezne vrhove; od mest na njih že lahko razločujemo posamezne hiše in vile, tudi njih zelenje ae nijanaira in lahko uganeš po sivem dihu olivo, po temnoseleni barvi ko-aUnje in po skoro črnih ploskvah clpresne vrtove; visoki Monte Cavo dviga nad ostale vrhove svojo golo glavo, na levo od njega na pobočju Id temenu strmega vrha so kakor prilepljene hiše mesu Roeca dl Papa, nekdaj Arx zveze latinskih mest, dalje še bolj na levo in bolj doli ponosni Frascatl ln na deeno Marino in CasUl Gandolfo , , . _ Naša železnica se začne dvigati. Blagoslovljeni vinogradi ae .razprostirajo zdaj, kamor seže oko. Vino del caaUlli, priljubljena pijača rlmakih ulic, se sveti tu v zeleno-zlatih grozdih. Spet ee peljemo mimo razvaline. Zo-ve se Vitla Lueulla, gourmande, čigar rimaki trt Je sUl na Monte Pinclo. Železnica vosi po . širokem drevoredu. Nenadoma ae obrne, cmanjša brzino, dviga ee, dviga in Ae zavozimo na lepi frascaUki glavni trg. Rtmaka villégiatura. Ljudje v svetlih oblekah, racket! sa lawn-tennla, ek vi paie, rejen komičen pater na ■ oSttču. zahvaljujoč ae okoličanom, ki se gnetejo okoli njega dn mu poljubljajo roko, vile pape-šklh nepotov ln globoka cesta, ki pelje k staremu Clceronovemu Tueculu. Tuaculum je bilo zadnje antično mesto, ki je trajalo tja do srednjega veka — Rimljani ao ga razrušili I. 1191. ~ (Dalja fribaSaJII) _ imel ljudi, katere je pričaral Base. a katerimikoli je prišel v,dotiko v svojem življenju. in vsi so se ga spominjali ob tem momentu—y svojih rokah je držal srca vseh teh. Veliko je bilo razlaganj, zakaj je imel U navadni delavec tako veliko moč, da je držal mase ljudstva priklenjene k sebi iz vseh plasti življenja T Toda le par jih je hilo, ki so bili v sUnu to umetl.^" v »> Evgen Debs je bil človek nenavadnega talenta, toda veliko je še večjih intelektualcev kot je bil on. On Je bil učenec, toda je še veliko bolj učenih učenja kov kot je bil Debs. On je bil človek širokega obzorja; njemu je bila že takorekoč prirojena nežnost, e katero je vedno skrbel za druge. Bil Je Uktičen in prijazen napram drugim. Toda le malokdaj se dobi človeka, ki bi imel vae te in druge lastnosti, ki so bile lastne Debsu. Bil je izvrsten organizator, toda veliko je «udi, ki so bili ravno tako dobri organizatorji v delavskem gibanju. Njega so smatrali za velikega govornika v tej deželi, toda veliko je drugih, ki so bili prav Uko smožni govorništva kakor Debe, On je veliko pital in je pisal imenitno. In veliko je bilo že ljudi, ki eo znali rabiti beaede, kot orodje, bolj vešče kako* je znal on. Bil je lojalen deUvskemu razredu. Toda na stotine drugih je bilo prav tako lojalnih, kakor Je bil on, ki ao služili delavskemu razredu kakor on, ki so živeli in umrli visoko čislani. ~vgen Debs ni bil nikak avetnik s svetniško glorijo obdan, Ukbzvano piaster-of-pa-ris. Nikdar ni on noeil kak namišljen avetniški odsev in nikdar ni sUl na kakšnem pede-sUlu. Imel je človeške slaboat n nagnjenja, s katerimi ni vse-ej blagodejno vplival na avoje sodelavce-eodruge. Kljub vsemu Umu je bit bn naš najpriljublje-nejši, naš oUrejši brat, h kateremu smo se lahko obrnili v slu čaju zadrege ali uspeha, v tugi sli radoati, in vselej amo naši Gena pripravljenega, deliti z nami gorje ali zadovoljstvo; bil Je vedno pripikvljen z njegovim velikim srebrn sočustvovati z nami in z našo usodo. Mislim, da nam je bil čn Uko vsem priljubljen zato, ker on Je bil prvi boritelj, posedoval je U-ko izrazito toebnoet in zato, ker Si Je odprtč izbral prostor med delavstvom in je drage volje pustil vse dobre prilike političnih služb in s tem pustil ves denar katerega bi bil lahko imel, ako bi le hotel zapuatlti deUvski razred Ur ako bi hotel slediti poti, na kateri je bilo najmanj napot-ja in najmanj resiaUnce. Mi ga ljubimo, ker "je bil gentleman prve vrsU, ki je vedno dal zgle< drugim v občevanju z ljudm vaeh vrst. Bil je kulturni človek, četudi je izšel Iz priproeU druži ne in si je alužil svoj prvi kruh ■lopato v roki, kot kurjač na tovornem vlaku. Nam je priljubljen, ker je eksploriral svetovno književnost, lepoto, godbo In je imel sposobnost in čut odpret vraU kulture navadnim ljudem ter Jim je pokazal, koliko vred not je v življenju, do kaUrih ni majo pristopa, ker niso organizirani, ker ao neučenl in ubogi. M ga ljubimo, ker ae nikdar ni bal priznati, da Imajo delavci čuv atva, da lahke prav tako uživajo dobrine sveta, kakor drugi, ki I lastijo U predpravice po krivici Nikdar se nI ustrašil povedat ljudstvu, kar je mlalll, povedat deUvstvu, kaj Ima storiti, da se reši okov, ki ga vežejo že več stoletij ; da imajo vso pravico do življenja in Vaa lepote, ki Jo dala narava veem in ne aamo par parasitom; da ai morajo sami iz vo je vati pravice, katere eo jim zaklenjene in čakajo njihove rešitve; da morajo sami stopiti na pot po kateri bodo prtš do svojih vzvišenih ciljev in plemenitih idej v življenju. Predvaem pa ljubimo Evgena Debaa zato, ker on Je IjubU avojega sočloveka. . Bolj kot katerikoli človek, ki sem ga poenala, je imel on moč in silo privlačnosti In ljubezni, katera ni uaahnlla. In U sila je prihajala iz njegove lastne moči. ker je vedel kako deliti ljube-sen In privlatoeet On je poee-doval do velike stepajo tisto najboljšo človeško karakter!etiko— razumevajoče srce. On je videl s^ozi meso, skozi sordične cunje gnorance, slabosti in degradaci-e, s katerimi življenje ctoleče človeška telesa Uko pogosto. On e gledal globoko doli v duše človeško, v dušo svojega brata, kateri bi lahko bil vzor človeka, a-ko bi živel v boljših okolščinah. plJIŽEiniAJWTKAJ. A f. J kraano novo poalopje aa 2137 So. Lawndale A ve., 4 in 5 sobna stanovanja, velike^ sobe, vae s zunanjo svetlobo, vrejene a posteljami v steni, ki ae mehanič no odprejo. Radio In najnovejša električna In vodovodna naprava je aedaj dogotovljena. ' bližini Weatern Electric, Bear« ft Roebuck in Interna tidnal Harveeter Co. Pol bloka do nadulične železnice in poleg dveh pouličnih železnic ter le 25 minut vožnje v ar edino me sta. Uprašajte upravitelja poslopja. (Adv.) Največja svetovna zaloga perja in pernic Ml prodajamo vseh vrat prav* gosje perje b» pernica, pravilno oči ln pripravljene pri Ml imamo e perje, oamnkaae par ja in prave perce. Razpošiljamo V vaa kraja Amarlki. Vsore pošljemo zastonj Pišite ie dai najstarejši tvrštt perja ia gotovo bodetajsatamlj^. Pest B. ALBfRT STETZ CO ligPits.x Sr P.iisaic.N.J AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna avoje cene, etane....$6.00 Slovenako-Angleška Slovnlcar-aelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, etane aamo.------------------42.00 Zakon Blogenezije—tolmači naravne zakona in splošni razvoj, knjiga is katere zamorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro...—........|........~...fl.S0 Pater Makventura—V Kabaret» tsnlmiva povest iz živ-1 jen j a ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena a slikamL.....---------------Ji.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..! 1.75 Jimmie Higgina krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan MOlek ............................................................^1.01) Zapleniš & redne konvencije S. N. P. J„ 262 strani mehko vezana, stane mudom.»..m.m».m.m..m....hm....mm.nhhhh>.„.,S(|( KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih Ujnlkov tudi: William Siter, 0404 St. Clair Ave* Cleveland, Ohio. Anton Jankovich, 1171 Norwood Rd„ Cleveland, Ohio. Anten Bokal, 727 E. 167th Street, Cleveland, Ohio...... John Križmančič, 13111 Oenington Aveu, Went Park, Ohio. Andrew Vidrieh, R. F. D. 7, Box 103; Johnatown, Pa. John Rimac, 6666 RmmcU SU Detroit, Mich. ' Frank Stnlar, 13705 St. Aabin, Detroit, Mich. John Gotob, Bex 144, Red; Springs, Wye. 16th Street, Chicago, Proletarec, 3639 W. 26th Street, Chicago, OL 1 Ali pa pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2667 Saw Lawndale Avl, Chicago, DL POSLUŽITE SE KAMPANJE ZA NOVK ČLANE IN PRIDOBITE SI LEPO NAGRADO! BOŽIČ V JUGOSLAVIJI ali bode s radoatjo praznovan v marsikateri družini, je odvisno od dobroerčnih rojakov v Ameriki. Pomagati potrebnim je eden gUvnih principov teh praznikov, is zapomnite ai, da ima darilo doeUvIjeno še pred božičem, dvakratno vrednost; zate ne odlašajte z počil jat vi jo. DoeUvi vaake denarne pošfljatve * poavečamo našo največjo skrb in pažnjo, Ur s tem zagotovimo, da je denar v najkrajšem času in v polni svotfcttplačan. Z oairom na naš veliki promet in ker Imamo sveže z največjimi bankami v Jugoelavijt, nam je vedno mogoče nuditi najnižje cen«. Tistim, ki žele preživeti božične prasnil» v Jugoslaviji, pripore-čamo, da ae obrnejo sa pojasnila glede božičnega potovanja na nai parobrodni oddelek. ^ KASPAR AMERICAN STATE BANK Največja slovanska banka v Ameriki. 1900 BLUE ISLAND AVE. : : CHICAGO, ILL. uy."" i i1.1 1 '.y * 1 1 — PRIHRANKOV, TISKARNA S. N. P. J. .• • » • » ' • > SPREJEIA KA V TISKARSKO OBIT SPARAJOčA REU VORSTVO TISXARAE APälRA RA ttJUOTVO S. R. P. J., RA nSKOVIRE RAROdA V SVOJI nSKARRI CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VR8TE TEA POJASNILA DAJ! VODSTVO RULARME 8. N. P. J. PRINTERY I TAM SB DOBS MA ZBUO TUDI VSA USTMKNÁ POJASNILA