LETHIK XLII_ _NOVEMBER 1990__ŠT. 11 NO. 11 SLOVENCI! SLOVENKE! PLEBISCIT LJUDSKO GLASOVANJE, DNE 23.DECEMBRA 1990 URA ODLOČITVE JE PRED NAMI! ODKAR SMO SLOVENCI, PRED 1300 LETI V ČISTO SAMOSTOJNI KARANTANSKI DRŽAVI V OBREDU "KMEČKE DEMOKRACIJE", KI GA TAKRAT ŠE NI POZNAL NOBEDEN NAROD, USTOLIČEVALI KOROŠKE VOJVODE, PA DO DANAŠNJIH DNI, SLOVENSKI NAROD NI IMEL PRILIKE SVOBODNO ODLOČATI O SVOJI POLITIČNI USODI. TAKA PRILIKA SE NAM SEDAJ NUDI! NE ZAPRAVIMO JE, KER VERJETNO ZANJO NE BOMO IMELI KMALU PONOVNE PRILIKE DAN PLEBISCITA - LJUDSKEGA GLASOVANJA - SE PRIBLIŽUJE! NA DAN GLASOVANJA, 23. DECEMBRA 1990, POGUMNO POHITITE VSI NA VOLIŠČE s IN GLASUJTE Z - DA ZA SUVERENOST - NEODVISNOST SLOVENIJE! KO BO TA DOSEŽENA, BOMO V BOLJŠEM POLOŽAJU ODLOČATI O UMESTNOSTI ALI MOŽNOSTI VKLJUČITVE V ŠIRŠE MEDDRŽAVNE TVORBE. Z MIRNIM, CIVILIZIRANIM NASTOPOM, KI BO SLOVENCEM DAL UGLED V SVETU, BOMO POSTALI GOSPODARJI V SVOJI HIŠI! SLOVENCI V ZDOMSTVU! POSREDUJTE TA POZIV - PO TELEFONU ALI TUDI FAXU - VAŠIM SVOJCEM IN PRIJATELJEM V DOMOVINI! PODPRITE MORALNO PLEBISCIT — PODPIŠITE " DA " IZJAVO SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE V KANADI slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rale*: $15.00 per year $1.50 single issue Advertising: .45 c per agata line 1987 ■ 1988 Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Ownod and publiahed mortlily by Slowvw Nalional Fcderalka oi Lastnik m izdajatelj SJoveneka Narodna Zveza v Kanadi 646 Euclid A ve. Toronlo, OnUrio M6C ZO EdiUd by Edilorial Boanl Uiejuje kinzofeij Slovenske DrŽava ¿utoplika: Martin Dull Calla 105,1 4111 1453 "iUa Uallealer Argentina Ludvik Jamnik T» Walaon Ave. Tokmo, OnUrio M6S 4E2 FAX: 416-767-8999 Letna naročnina: Za Kanado in ZDA 15 dol., za Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države 12 dol. US. Po letalski pošli po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi sc avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojav, pravno dyomljivih procesov in drugih nepravilnosti Stavilkai 020-02/90-li Ljubljana, 19/10-1990 SLOVENCEM DOMA IN PO SVETU Napočil ja nujni - in morda akrajni - čas, da pogledamo avoji polpreteklosti v oSi, predvsem pa da zapišemo in shranimo vse spomine in pričevanja ljudi o naiem travmatičnem polpreteklem čaau. čas strahu je minil, nastopil je čas za besedo. Skupščina Republike Slovenije je na sajah zborov 18. in 19. julija 1990 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi ter številu članov Komisije Skupščine Republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti? Komisija sa je zavezala, da bo opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, s polno mero etičnega poaluha, strpnosti in nepristranosti tar ideološke neobremenjenosti. Njena naloga je raziakava povojnih dogodkov, vendar bo Komiaija verjetno morala aeči tudi v dogajanja med vojno, kolikor se bo izkazalo, da ao neposredno pogojevala povojno dogajanje. Raziskava povojnih pobojav, pravno dvoailjivih proceaov in drugih nepravilnosti je nujna pot k resnični spravi na Slovanskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polpretekle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideološkim gledanjem na tedanji čaa. Da bi komisija lahko dobro opravila svoje delo, prosi za pomoč Slovence v domovini in po avetu. Prosimo vas, posredujte republiški komisiji, ali pa tudi ustreznim komisijam po občinah, ki so jih ali pa jih še bodo ustanovile, vse znane podatke (kraji grobišč, število žrtev, okoliščine, v katerih so bili poboji in podobno, podatki - pričevanja o pravno d%-omljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine ter druge nepravilnosti). Komisija bo ugotovljena relevantna dejstva posredovala pristojnim organom, da bodo storjene krivice tudi moralno, politično, pravno in materialno popravljene. Komisija bo delovala tako, da bo vsem pričevalcem zagotovljena osebna integriteta in varnost. Komisija se obenem že vnaprej zahvaljuje vsakomur za dragoceno pomoč pri njenem odgovornem delu, ki je naša skupna dolžnost. redsednik ac Polair.ar l.r. SLOVENCI IN DRŽAVA Govor dr. Mateja Roessmanna na proslavi 29.oktobra v Torontu. Mislim, daje primerno, da ob 72. obletnici 29. oktobra 1918 razmišljamo o temi 'Slovenci in država'. Ob 72. obletnici doživlja naša domovina Slovenija prelomen zgodovinski čas, ki je v mnogih ozirih podoben onemu pred 72 leti. Naj le omenim, da je do 29. oktobra 1918 vodila 'Majniška deklaracija' iz leta 1917, do spomladi 1990 pa je vodila 'Majniška deklaracija iz leta 1989'. Slovenski narod je v obeh slučajih delal usodne odločitve o svoji bodočnosti. Po izkušnjah nabranih v času okupacije in komunistične revolucije smo Slovenci v emigraciji ob razmišljanjih kateri dan naj bi bil slovenski narodni praznik - v prvi Jugoslaviji ni bilo slovenskega narodnega praznika - spoznali in sprejeli 29. oktober kot slovenski narodni praznik. Namigi, da je 29. oktober pravi slovenski narodni praznik, so pa prihajali iz krogu slovenskih avtonomistov že pred drugo svetovno vojno. V emigraciji smo začeli uvidevati, da je to dan slovenske svobode. Pretrgali smo stoletja dolgo vez s Habsburžani, iztrgali iz tisočletnega nemškega obroča. To je bil dan, ko smo svojo usodo vzeli v svoje roke. To je bil dan, ko smo ustanovili prvo slovensko vlado v Ljubljani, to pomeni slovensko državno oblast. To so bili dosežki na vsak način vredni spomina, vredni praznovanja. 29. oktober pa nam mora biti tudi močan opomin na tisto česar v tistem prelomnem in zgodovinskem času, ko je bila dana priložnost, nismo dosegli, kar smo izgubili ali pa nam je bilo vzeto. Nismo uresničili Zedinjene Slovenije in nismo oklicali slovenske države. Slovenska državna oblast je bila v kratkem času iztrgana iz slovenskih rok. Vprašati se moramo: zakaj? Zato, ker na tiste usodne dni nismo bili miselno dovolj pripravljeni, ker nismo predvidevali vsaj gotovega števila možnih scenarijev, ker nismo v dovoljni meri utrjevali slovensko politično voljo, ker nismo imeli dovolj vere v same sebe, ker smo se preveč zanašali na "jugoslovanskega strica in češko teto" kot je dejal Ivan Cankar, namesto, da bi se zanašali sami nase, zato ker nismo imeli zahtevam časa primernega narodno-političnega programa, ki bi razsvetljeval politično misel in krepil politično voljo k uveljavljanju narodne suverenosti in grajenju lastne države, ker je le tako mogoče priti do resnične narodne svobode in enakopravnosti med narodi. Tudi nismo še obravnavali politike kot vede in bili smo tako rekoč brez študije o svojem lastnem političnem razvoju in zgodovini. Prvi slovenski narodno-politični program so v revolucionarnem letu 1848sestavili slovenski akademiki združeni v dunajski "Sloveniji". Ta program je pravzaprav še do danes najzahtevnejši slovenski narodno-politični program. Se danes jih je mnogo med nami, ki ne vedo, da je zahteval slovensko državo. Vedo fn poznajo "Zedinjeno Slovenijo" kot geslo, kot kratko parolo, ki kliče po zedii\jenju Slovencev in nič več. Program zahteva v prvi točki, "da politično razdeljen narod Slovencev na Kranjskim, Štajerskim,Primorskim in Koroškim kakor en narod se tudi v eno kraljestvo z imenom Slovenija sklene in da ima za se svoj zbor". Zedinjena Slovenija naj bi torej bila državna formacija s svojim parlamentom, s svojim državnim zborom, ki bi v svojih mejah zajemala vse kompaktno naseljene Slovence. Do uresničitve seveda ni prišlo. Mnogi dejavniki: politična nemoč naroda, socialna struktura naroda, gospodarska slabost, neizkušenost v politiki (saj smo komaj stopili v politično areno), ne dovolj dognana narodna osveščenost, nismo se mogli sklicevati na zgodovinsko državno pravo, dejstvo da smo bili razdeljeni na 6 zgodovinskih dežel, oziroma kronovin; Pomurje in Porabje sta bili del madžarskega kraljestva in da smo imeli udobno večino le v eni teh dežel: na Kranjskem; zelo zapleten političen razvoj v habsburški monarhiji; naduti nemški nacionalizem, mešan s pangermanskimi idejami in težnjami; omejene volilne pravice, pomanjkanje demokratičnosti so onemogočali v veliki meri uveljavljanjeprvega slovenskega narodno-političnega programa. Slovenske množice pa so se zanj navduševale še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na velikh narodnih taborih. Ker ni bilo upanja na uresničenje, smo se Slovenci bojevali za postopno uresničevanje svojih najosnovnejših narodnih in jezikovnih pravic na dolgi poti do nikdar dosežene narodne enakopravnosti. Med tem so nekateri od dejavnikov, ki sem jih zgoraj navedel na slovenski strani začeli prehajati z minusa na stran plusa. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi demokratizacije volilnega sistema in kasnejše uvedbe splošne volilne pravice porastla tudi politična moč Slovencev v nemškem delu monarhije. Spreminjala se je tudi socialna struktura naroda in krepila gospodarska moč predvsem zaradi zadružništva. Začela se je ideološka cepitev. Nastajati so začele politične stranke. Politično delovanje je z narodno-obrambnega prešlo na strankarsko. Potreba po razmišljanju in razpravljanju ter pripravljanju narodno-političnega programa je stopila v ozadje in zlezla v pozabo. Ob istem času se je okrepila vseslovanska romantika, seveda kot protiutež pangermanizmu. V ospredje je začela stopati tudi jugoslovanska misel kot rešitev za narodnostne probleme južnih Slovanov v avstro-ogrski monarhiji. Tako se je oživil romantični ilirizem, ki ga je zavrgel France Prešeren. Namesto slovenskega vprašanja se razvije jugoslovansko vprašanje. Odslej naprej slovenske stranke rešujejo slovensko vprašanje v zvezi z jugoslovanskim na eni ali drugi način. Dejstvo, da je prišlo do močne svetovno-nazorske in strankarske politične diferenciacije in da so se politične stranke pri nas v polni meri razvile in uveljavile še preden je bil uresničen naš narodno-politični program in uresničena slovenska država, je seveda otežkočalo preudarno, široko in globoko razpravljanje in razmišljanje o naših narodno-političnih vprašanjih, katerih pravilno reševanje je bilo življenjskega pomena za naš narod. Preokupacija s strankarskimi programi in njih uresničevanjem - in moram reči, da so bili številni, dobri in koristni - ni dovoljevala politikom, da bi mimo strankarske zavzetosti v polni luči sprevideli in spoznali vso globino in težo narodno-političnih vprašanj. Tako moramo reči, da okrog časa prve svetovne vojne ne najdemo boljše podobe in analize slovenskega narodno-političnega položaja, kot jih je napravil Ivan Cankar v svojem predavanju 12. aprila 1913 z naslovom : "Slovenci in Jugoslovani". Če preberemo vse govore, spise, članke, komentarje politikov tiste dobe, ne najdemo besedila, ki bi se moglo meriti s Cankarjevim v tehtnosti in jasnovidnosti. Z izbruhom prve svetovne vojne je zopet nastopil čas, ki je zahteval pripravljenost za usodne odločitve za slovenski narod in njegovo bodočnost. Dokler ni prišlo do izbruha vojne in dokler se ni vojna sreča odločno obrnila v prid zapadnim zaveznikom, je večina slovenskih politikov iskala rešitev v trializmu. Slovenci, Hrvati in Srbi živeči v mejah avstro-ogrske monarhije naj bi se združili v eno državno telo, ki bi ostalo pod žezlom Habsburžanov. Habsburška monarhija naj bi se namesto v dva delila v tri dele, iz dualistične naj bi postala trialistična. 30. maja 1917 je predsednik jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu, dr. Anton Korošec, prebral Majniško deklaracijo, ki pravi: "V jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, da na osnovi narodnega principa in hrvatskega državnega prava zahtevajo združitev vseh po Slovencih, Hrvatih in Srbih naseljenih predelov monarhije v eno samovladno in na demokratični osnovi zgrajeno državno telo in da bodo za uresničitev te zahteve svojega edinstvenega naroda vložili vse svoje sile". Majniška deklaracija je razgibala Slovence, naletela na velik odmev in pripeljala narod v slavje 29. oktobra 1918 in v državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa je prenehala obstojati že 1. decembra 1918, ko se je zlila v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje poimenovano Jugoslavijo. Majniška deklaracija je seveda predpostavljala zedinjenje vseh Slovencev, ni pa zahtevala slovenske države, niti avtonomije za slovenski del zahtevane drŽave in vsebuje nejasen in ne preštudiran pojem "edinstvenega naroda ". Pojem "edinstvenega naroda "je mogel in je odrekal Slovencem narodno samobitnost in jih celo pripravljal na odpoved lastnemu jeziku. V danih okoliščinah tedanjega evropskega položaja je iskanje rešitve Slovencev v Jugoslaviji povsem razumljivo in moremo reči, da je bila to edina pot. Doba imperializmov se še ni končala, doba razdivjanih nacionalizmov velikih evropskih narodov Nemcev in Italijanov tudi še ni minila in njih potenciranje se je pravzaprav šele začelo in kasneje vodilo v drugo svetovno vojno. Združene Evrope še ni bilo na obzorju. Breznairten vstop v novo jugoslovansko državo je imel težke posledice za slovenski narod. Nismo postali enakopravni niti v bratski državi, niti nismo bili popolnoma svobodni in ostali smo razdeljeni na štiri dalje na str. 3 SLOVENCI IN DRŽAVA... nadaljevanje s str. 2 države. Morda bi bil položaj v jugoslovanski državi v katero je prišla vetina Slovencev drugalen, če bi imeli narodno-političen program za njeno ureditev. Leta 1926. je v "Križu na gori" Božo Vodušek razmišljal o tej problematiki takole: "V ilustracijo slovenske politične zgodovine naj navedem srbsko politično zgodovino. V nasprotju z nami pri njih vseslovanska ideja in ideja priključitve ni igrala nobene vloge: najprej so osvobodili samega sebe in nikakor niso čakali na pomoč drugih, bratskih narodov; šele kasno se pojavi ideja združitve in še o prevratu gotovo tri četrti srbskega naroda in inteligence niso mislili nanjo. Srbski narod ni sanjaril o kralju Matjažu, naturno je čutil potrebo osvoboditve in si je zgradil sam svojo državo. S ton je uresničil takoj spočetka svojega političnega življenja najvišji politični ideal: lastno državno obliko. Zato ga lahko po pravici imenujemo političen narod. Zgled srbskega naroda s katerim živimo v isti državi, nas uči, kaj nam je storiti. Naša notranja neenakopravnost izvira iz dejstva, da mi Slovenci še nismo političen narod, da še nismo spočeti najvišjega političnega ideala in edinega, ki mu ta naziv pristoja. Prvi konkretni korak k spremembi našega položaja in naše miselnosti je postavitev tega ideala, zadnji bo njegova zunanja uresničitev....Kobo ideal lastne državne oblike sam po sebi rastel iz vseh nas, se bo vprašanje načina njegove uresničitve samo rešilo". Gotovo je, da so si Srbi zamišljali Jugoslavijo povsem drugače kot dr. Korošec in Slovenci in izigrali "ženevski pakt" dr. Korošca. Vidovdanska ustava in srbsko preglasovanje Slovencev in Hrvatov sta uvedli centralizem, kraljevska diktatura pa kasneje še unitarizem, ki naj bi idejno utemeljeval "edinstven narod".Tako je jugoslovanska država začela Slovencem odrekati narodno samobitnost. Nastal je "slovenski kulturni problem". Žalostno je bilo dejstvo, da je slovenska strankarska zagrizenost v takih nesrečnih časih pripeljala do tega, da se je vedno našla garnitura Slovencev, ki je bila pripravljena iti v Beograd v škodo slovenskih narodnih interesov. Ob višku diktature in napada na slovensko narodno samobitnost je dr. Korošec v imenu Slovenske ljudske stranke 31. decembra 1932 pripravil "Slovensko deklaracijo",ki je bila prvič objavljena v tržaškem listu "Picolo" 3. januarja 1933 in bila potem znana kot "punktacije". Deklaracija je najprej ugotavljala, da je slovenski narod razdeljen na 4 države, zato je njegova temeljna zahteva, da se združi v eno samo politično enoto, ker se more le tako obvarovati in si zagotoviti napredek. Glavnemu delu naroda, ki živi v Jugoslaviji je postavljena naloga, da za ta ideal neprestano dela, dokler ne bo uresničen. Zato si mora slovenski narod v Jugoslaviji priboriti samostojen položaj, ki bo neprestano služil kot privlačna sila drugim delom naroda, živečim v drugih državah. "Zato nam je potrebno: nacionalna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finačna samostojnost, politična in kulturna svoboda, radikalna socialna zakonodaja, ki more zagotoviti življenjske koristi in harmonično razvijanje vseh potrebnih in produktivnih poklicev, posebno kmečkega in delavskega razreda. Za dosego tega je potrebno, da si Slovenci, Hrvati in Srbi ustvarimo po svobodnem sporazumu in na demokratični podlagi državo samoupravnih enot, katerih ena naj bo Slovenija". Deklaracija predpostavlja zedinjenje vseh Slovencev, zahteva samoupravno enoto, ki naj bi jamčila narodno, kulturno, politično svobodo in finančno samostojnost, ni pa postavila zahteve po slovenski državi. Deklaracijo je zatemnil kasnejši pristop Slovenske ljudske stranke v Jugoslovansko radikalno zajednico, kar je zbegalo mnogo Slovencev in povzročilo katoliškemu taboru, ki je bil vedno najbolj slovenski, veliko politično škodo. Pred izbruhom druge svetovne vojne je prišlo do "blejskega sporazuma", ki je začel reševati hrvaško vprašanje v Jugoslaviji. Slovenci k sporazumu nismo bili niti vabljeni, niti se mu nismo mogli pridružiti zaradi politične slepe ulice v katero smo zašli. Prišla je druga svetovna vojna. Jugoslavija je razpadla. Kriv ni bil le zunanji napad. Razsula se je tudi na znotraj zaradi nerešenih narodnostnih vprašanj. Jugoslovanska vojska Slovenije sploh ni branila. Prvi ukaz je bil umik. S tem je padel še zadnji argument za Jugoslavijo. Tisto vprašanje: kdo nas bo branil, ko smo sami premajhni, da bi se branili, je dobilo odgovor. Vojska 22 milijonske Jugoslavije nas ni mogla braniti pred napadom. Res je, tudi sami bi se napadu ne mogli ubraniti. Morali pa smo, sicer smrtno razklani na dvoje, vztrajati proti okupatorjem in varovati slovenske interese sami. V takšnih razmerah je prof. Lambert Ehrlich prižgal plamenico slovenske državne ideje, ki jo je pokojni prof. Ciril Žebot prinesel v emigracijo, katere plamen je gojil Akcijski odbor, za njim pa Slovensko državno gibanje in list "Slovenska država" vseh 45 let. To je bila ideja resnične države z vso vsebino tega pojma, ki naj bi branila slovensko samobitnost in uveljavljala slovenske narodne pravice in suverenost. IN A WORLD OF RISING ENERGY PRICES HERE'S HOW YOU CAN MAKE EVERY DROP COUNt he situation in the Middle East has driven up the world price for oil and every country is feeling the effect. But there are a lot of things you can do to use less energy and help reduce your costs. You can make every drop count. Right now. Not only will you be reducing your costs, you'll be helping the environment by cutting back on greenhouse gases and the use of fossil fuels. Here are just a few tips. YOUR CAR Here's how to drive down costs. ■ Walking will save 100% of your fuel costs. ■ Using public transportation will save a lot, too. ■ Having your car well tuned and serviced regularly can save you 10% in fuel costs. ■ Don't exceed speed limits. Reducing your speed from 120 km/h to 100 km/h will save 23% in gasoline costs. ■ Cutting back from 100 km/h to 80 km/h will save about 18%. YOUR HOME A major amount of our annual energy use goes to heat our homes. Here are a few tips on how to take some of the heat off your home energy costs. Ô Ô HEATING ■ If you lower your thermostat from 22°C to 20°C during the day and to 17°C at night you could save up to 15% on your heating bills. ■ Oil furnaces should be tuned up once a year. ■ Clean or replace furnace filters regularly. ■ Seal your furnace ductwork with duct tape and insulate hot air ducts passing through unheated spaces. WEATHERPR00FING ■ Weatherstrip windows and doors. ■ Caulk windows and door frames. ■ Insulate attic, walls and basement to recommended levels. Install a vapour barrier where necessary. YOUR WORLD Just about every piece of plastic that you use is derived from a fossil fuel. The production of paper, metal and glass uses enormous amounts of energy. So the 3R's of environmental protection are vital as well. Reduce your energy needs whenever you can. Reuse bags, containers, bottles and wrappings when possible. Your community probably has local recycling programs in which you can get involved. WE CAN HELP We've got a lot more helpful tips on how to conserve energy. And they're free. Just send us the coupon. We'll rush a package of brochures to you. OR CALL OUR TOIL FREE ENERGY UNE 1-800-267-5166 During business hours from Monday to Friday Hearing Impaired 1-800-267-4248 If you can't get through, please try again a little later. We'll make it worth your while. FREE INFORMATION W Please rush me your Energy Savings Package today. Name_ Address City Province _ Poslal Code _ Send lo: Energy Publications. 58« Booth Street. Ottawa. Ontario K1A 0E4 1*1 Energy, Mines and Resources Canada Hon Jake Epp, Minister Énergie, Mines et Ressources Canada L'hon. Jake Epp. Ministre Canada Konec druge svetovne vojne nam je prinesel zopet Jugoslavijo, vendar ne kraljevsko centralistično, ampak centralistično na drug način, na osnovi takozvanega demokratičnega centralizma komunistične partije, kije pri ustanavljanju druge Jugoslavije imela prvo in zadnjo besedo, navkljub zunanjim videzom sporazuma Tito-Šubašič in navkljub zrežiranim volitvam. Pribiti moramo, da se slovenski narod o tem ni svobodno odločal in da je bila komunistična stranka edina politična stranka, ki pa še zdaleč ni predstavljala večine Slovencev. Socialistična republika Slovenija je imela nekatere avtonomne pravice, vendar bolj formalno, vsebinsko pa so v vsem končno odločali v Beogradu. Socialistična republika je imela vezane roke in ni mogla uveljavljati slovenskih interesov. Vse to je trajalo tja v sredo zadnjih osemdesetih let, ko je zaradi absurdnih "skupnih jeder" zavrela slovenska kri in ponovno zrastla slovenska narodna zavest in se okrepila do stopnje, ko slovenska državna ideja v domovini ni bila več vprašljiva, ampak je končno postala nepopustljiva zahteva. Z "Majsko deklaracijo 1989" smo Slovenci dobili narodno-politiien program primeren zahtevam časa in zgodovinski priložnosti, ki se nudi. Program zahteva suvereno slovensko državo na demokratičnih osnovah. Na ta program so se Slovenci v domovini miselno pripravljali nekaj let. Začelo se je s knjigo "Ali bomo preživeli?", kije bila prva zbirka študij o slovenskem narodnem položaju, ki niso bile oslonjene na marksistična stališča. Za tem pa je poprijela Nova Revija. Vsi poznamo 57. številko. Tine Hribar je izdal knjižico "Slovenska državnost". Sicer pa smo spremljali politični razvoj v domovini v zadnjih letih z večjo pozornostjo kot kdaj koli poprej in so nam stvari poznane. V danih razmerah se je moralo začeti reševati tudi komunistična partija Slovenije, ko je spoznala, da je ona stala na napačni strani zgodovine - po stari marksistični frazi - ne pa njeni nasprotniki. Tako se je tudi partija postavila na slovensko stran in pridružila zahtevi po suvereni slovenski državi. Vendar partijska preteklost meče senco dvoma na iskrenost novih partijskih stališč, še posebej, ker je ta partija poslala v Beograd tim ljudi, ki tamkaj zastopajo jugoslovanska stališča. Majniška deklaracija 1989 je nastala še pred formiranjem novih političnih strank, ko so še vsi alternativci komunističnemu režimu mislili predvsem narodno-politično in ne strankarsko politično. Tako so se vse opozicionalne grupe s svojim podpisom deklaracije zavezale k njeni uresničitvi, še predno so postale politične stranke in jih podpis deklaracije še danes veže k njenemu uresničenju in veže njih vladno koalicijo Demos. Letošnja pomlad so prve svobodne volitve po 60 letih na Slovenskem napravile konec totalitarnemu komunističnemu režimu in prinesle Slovencem prvo demokratično vlado, ki je 2. julija letos proglasila slovensko samostojnost in začela uresničevati slovensko državo. Tako se ob 72. praznovanju 29. oktobra sprašujemo ali je ta dan resnično naš narodni praznik? Uresničevanje "Majniške deklaracije 1989" se je začelo in prepričani smo, dajepovratek v preteklost nemogoč. Slovenija je še vedno v mejah Jugoslavije, ki je priznam subjekt mednarodnega prava. Pot je težka, tako v Jugoslaviji kot v mednarodnem svetu. Ni pa radoga za obup. Predvsem moramo Slovenci v domovini in v svetu utrjevati narodno voljo po uresničevanju slovenske države in uveljavljanju dalje na str. 4- PRAZNIK 29. OKTOBRA v TORONTU V Nedeljo 28. oktobra je bila v priredbi 'Slovensko-kanadskega sveta' v slovenski cerkveni dvorani na Brown's Line spominska proslava tega pomembnega datuma v slovenski politični zgodovini. Dva govornika sta bila s te celine: Mate Roesmann iz C le vel an da in Peter Klopčič iz Toronta. Posebnost sta bila govornika iz Slovenije: dr. Jože Mencinger in Josip Škoberne; prvi podpredsednik Izvršnega Sveta Republike Slovenije in minister za gospodarstvo in finance, drugi Slovenske gospodarske zbornice. Prvi govornik, Mate Roesmann, je v daljšem govoru nakazal zgodovino prizadevanj slovenskega naroda za državno suverenost, katere začetek je bil prav 29. oktober v prvih dneh države S.H.S. Med bolj zanimivimi rekolekcijami je bila omemba flirtacije tedanje Slovenske ljudske stranke z jugoslovanstvom - J.R.Z. Spominjam se adulacije Karadordevicev, kneza Pavla in kneginje Olge. Sledil je govor Petra Klopčiča. Ta je bil v glavnem dnevnik obiska skupine slovenskih političnih emigrantov v Ljubljani in njihovih pogovorov s predstavniki vlade posebno še s predsednikom Kučanom in z upravniki Slovenske izseljenske matice. Nepozaben je bil v tem govoru tisti trenutek, ko je čitanje teksta prekinil s spominom obiska grobišč domobrancev v Rogu. Se nikoli v svojem življenju nisem doživel take, rekel bi lahko, svetopisemske, v nebo vpijoče tišine, kot takrat, ko je množici pokazal v Rogu pobran s krvjo poškropljen kamenček. Opisu te ledene groze, ki je objela dvorano, bi bil kos morda le genij Franza Kafke. Mene je onemel in docela pretresel. Tretji govornik je bil slovenski finančni minister, dr. Jože Mencinger. Presenetil in razveselil me je njegov sproščen nastop, govorniški profesionalizem, njegova skromnost in tisto redko med Slovenci: smisel za humor. Izjave: "Smo šibka vlada, - nimamo izkušenj, - smo res le amaterji in se politike šele učimo, - imamo hudo nezaposljenost in moramo delati počasi', nakazujejo konec dosedanje ideološke histerije, neprizanesljivosti in pot v pragmatizem, torej v severno ameriško pojmovanje politike, ki je: Politics is the art of the possible! Nastop g. Mencingerja in posebno še njegov nasmejani optimizem se mi je zdel bolj sodoben, bolj ameriški kot tistih ljudi, ki že desetletja živijo tu in ki radi stopajo v prve vrste kot nekaki predstavniki slovenske srenje v Vtisi in misli Božidar Kramolc Kanadi. Govor predstavnika Slovenske gospodarske zbornice, g. Josipa Škoberneta, je obstojal v napotkih in nasvetih tistim, ki bi želeli investirati denar v slovenskih podjetjih. Tudi njega je odlikoval profesionalen nastop. Ker je bila teza prvega govora predvsem protijugoslovanstvo, so mi nehote padli v spomin časi, ko sem se kot član Sokola in omladine J.N.S. navduševal prav za ideje Jugoslavije ali bolje za državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, katere glavna arhitekta sta bila Korošec in J. Ev. Krek. Verjetno smo takrat v idealistični mladostni zanesenosti v suverenost posameznika, v svobodo miselnosti, govora in prepričanja, v sekularno ureditev državnosti; torej v tiste ideje, ki si bile od nekdaj del ameriške, zdaj tudi kanadske ustave in katere te dni objema vsa Vzhodna Evropa. Pridružili smo se Sokolu in tedanji lokalni varianti liberalizma manj iz ideoloških razlogov, saj smo filozofijo ustanoviteljev liberalizma in aristokratskega konservatizma kot so bili: John Stuart Mill (On Liberty,Liberty of Thought), Alexis de Tocqueville in Henry Adams, komaj poznali, temveč v nekak protiutež politiki tistim tedanjim ekstremističnim skupinam v S.L.S., kot še v drugih strankah, ki so takrat postulirale kot edini pravi prerok in vodnik narodne bodočnosti. Verjeli smo - in bilo nas je precej - v literarni nacionalizem po vzorcu italijanskega humanista Giuseppe Mazzini-ja (Duties to Country). Te ideje in prizadevanja mladih so pozneje pomagale tudi pri razvoju slov. četništva. Namen tega članka ni, da bi drezal v sršenovo gnezdo naše politične polpreteklosti ali v prepričanje skupin, niti ne posameznikov, saj smo vsi verjeli v svoje poslanstvo. Naučil sem se v svoji sedanji domovini vsaj bazične tolerance in spoznanja, da smo vsi produkt dobe, topografije, običajev kot dogodkov katerih sprememba je posamezniku nemogoča. S te perspektive, ki je možna predvsem političnemu emigrantu, pa mora človek dobre volje zaznati, da obstojajo mnoge variante družbene ureditve kot tudi državne oblike in da absolutne resnice ni! To velja tudi za Slovence in za Slovenijo. Edina konstanta v življenju je sprememba! Tega se zdaj učijo tudi komunisti v Evropi. Dotaknila pa se je ta ista sprememba tudi nas v Kanadi. Z dekretom ministra za emigrante dosedanjega pojma politične emigracije ni več! Ker je bila ta oznaka sinonimna s psovko, pomeni ta dekret korak naprej. Vzel pa nam je ta isti dekret tudi tisti poseben, morda le umišljen status, ki naj bi nas do zdaj ločil od emigracije oportunistov, ki so nam sledili in so zdaj tu v večini. Tudi ti se bodo morali: spoprijazniti z dejstvom, da so osnove in pogoji za uresničenje slovenske države, ki se zdaj razvija v resničnost, drugačne od onih v preteklosti in da so praporščaki te dejavnosti zdaj ljudje, ki živijo v Sloveniji. Delovanje slovenske emigracije bo v bodočnosti možno predvsem v kulturnem udejstvovanju. To je že do zdaj največ pomenilo! (Slovenska kulturna akcija v Argentini, Slovenica v Ameriki in Studijski krožek za slovensko kulturo v Torontu). Ko bo slovenska država dejstvo, bo prišel tudi čas dokončne opredelitve lojalnosti kanadskih Slovencev in z njo morebitna odločitev kje živeti in delovati. Tu v Kanadi, ki nam je omogočila obstoj, mirno življenje, možnost razumskega kot materialnega napredka, v deželi, ki je domovina naših otrok in njihovih, - ali v Sloveniji, kjer smo bili rojeni. To pa je možno tistim, ki se vsa ta leta smatrajo za edino prave ali resnične Slovence med nami že danes. 29. oktober je pomemben datum v zgodovini Slovencev. Je tudi eden redkih veselih. Kanadskim Slovencem pa bi moral biti 1. julij -CANADA DAY - enako pomemben praznik, ker smo, kot državljani te veličastne države, ki je prav zdaj v veliki krizi, Kanadčani, posebno zdaj s pojavom uzakonjenega multikulturalisma - pa če to nekateri priznajo ali ne. Bili smo slovenska politična emigracija; vse do pojava ljubljanske "NOVEREVIJE" morda edini demokratski glas med Slovenci. Zdaj se staramo, mnogi so že odšli in redke so že naše vrste. Ne pozabimo, da smo bili tudi kanadski pionirji, saj smo svoj znoj zlivali po železnicah, gozdovih, rudnikih, farmah in fabrikah te ogromne dežele pred štiridesetimi leti. Veže pa nas tu in tam, take ali drugačne, tista podstat katere je deležen že embrio v materinem telesu in z njo tista, še nedefinirana zavest, katero je mogoče imenovati SLOVENSTVO. Slovenski narodni zvezi v Kanadi pa hvala, saj je vsa ta leta to zavest po svoji vesti in močeh gojila in oznanjala. PREDSTAVNIKI SLOVENSKE SKUPSCINE Med 28. oktobrom in 2. novembrom so nas obiskali dr. France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta z g. Matjažem Kovačičem, tajnikom komisije za mednarodne odnose pri parlamentu Slovenije, ter dr. Jože Mencinger, podpredsednik slovenske vlade in minister za gospodarstvo in finance z g. Škobernetom, tajnikom za mednarodne programe pri Gospodarski zbornici Slovenije. Za koordinacijo obeh obiskov je bil pooblaščen dr. Zlatko Verbič, ki je s pomočjo članov pripravljalnega odbora za Slovensko trgovsko zbornico v Torontu vse zadovoljivo izvedel. Gostje so se želeli sestati s čim širšim krogom slovenskih izseljenskih organizacij v Kanadi in se pogovoriti z njihovimi predstavniki o aktualnem političnem in gospodarskem položaju Slovenije in o perspektivnem sodelovanju Slovenije z našim izseljenstvom v Kanadi, tako na gospodarskem, kot tudi na drugih področjih. Predsednik dr. Bučar je bil zelo zainteresiran, da se ob njegovem obisku pri kanadskih Slovencih sestane tudi s predstavniki kanadskih oblasti, posebej zakonodajnih teles, tako na ravni province Ontario kot tudi na ravni zveznega parlamenta ali vlade v Ottawi. Program obiskov je upošteval želje naših gostov in čutili smo, da so zapustili Kanado s prijetnim občutkom. Dr. Mencinger je prispel v Toronto z g. Škobernetom v nedeljo 28. oktobra. Po kratkem sprejemu pri g. Kastelicu na Brown's Line, sta se gosta podala v dvorano pri župniji Brezmadežne s Čudodelno Svetinjo, se pogovarjala s prisotnimi, potem pa sta se udeležila nedeljske božje službe. Pri kosilu v restavraciji Lipa ju je med drugimi pozdravila tudi županja mesta Missšssauga ga. Hazel McCallion. Sledil je kratek obisk v Domu Lipa. Gosta sta se nemalo čudila nad podjetnostjo izseljencev, ki so na lastno pobudo ustvarili tako lep dom za svoje ostarele. Zvečer sta bila naša gosta deležna toplega pozdrava pri proslavi 29. oktobra v župnijski dvorani. Dr. Mencinger je na KANADI kratko omenil, da Slovenija ne potrebuje podpore v paketih, pač pa išče obojestransko koristno in enakopravno gospodarsko sodelovanje. G. Škoberne pa je dodal, da je treba biti še previden pri vlaganju v Slovenijo do nove ustavne strukture, ki je v pripravi. Podprl je zamisel ustanovitve trgovskega centra in gospodarskih zbornic v slovenskih skupnostih po svetu. Naslednjega dne, 29. oktobra zjutraj, sta se gosta poslovila in nadaljevala svojo pot v Washington. Dr. Bučarja in g. Kovačiča smo pozdravili na torontskem letališču v sredo 31. oktobra dopoldne ter ju takoj odpeljali v mestno hišo v Mississauga, kjer ju je uradno sprejela županja, ga. Hazel McCallion s predstavniki tiska in televizije. Odtod smo goste odpeljali v restavracijo Lipa na kosilo, kjer so jih imeli priliko pozdraviti predstavniki številnih slovenskih društev v Kanadi ter župan mesta Etobicoke, g. Bruce Sinclair. Po kosilu sta si g. dr. Bučar in g. Kovačič ogledala starostni Dom Lipa, kjer je tudi g. predsednik posvetil veliko časa razgovorom z raznimi skupinami in posamezniki. Ob tej priliki je dr. France Bučar obiskal v Domu Lipa tudi bolnega prof. dr. Jožeta Felicijana, avtorja knjige: The Genesis of The Contractual Theory and The Installation The Dukes of Carinthia - v kateri je nakazal sorodnosti Thomas Jefferson-ove teorije o demokraciji. Ob osmih zvečer se je precejšna množica Slovencev zbrala v župnijski dvorani na Brown'sLine in s stoječo ovacijo pozdravila g. dr. Bučarja in njegovo spremstvo. Dr. Habjan je častna gosta predstavil, nato pa je povzel besedo predsednik slovenskega parlamenta, dr. France Bučar. Poudarjal je važnost narodne enotnosti in izjavil, da Slovenci nismo več izseljenci, temveč le Slovenci živeči v raznih delih sveta. Dejal je, da naj predstavljamo slovenske uspehe svetu kot nekaj bistveno koristnega za območja kjer živimo. S tem bomo popularizirali Slovenijo kot državo, je dejal dr. Bučar, in se bo s tem ravnanjem Slovenija hitreje zanesljivo uveljavila v svetu. Kanada naj bi bila presenetljiv primer, kako smo se Slovenci uveljavili s svojo podjetnostjo in se povsem enakopravno postavljamo v tujem svetu. Po zanimivem govoru je sledila živahna debata. Prvega novembra sta dr. Bučar in g. Kovačič s spremstvom odletela z letalom v Ottawo, kjer jih je sprejel dr. A. Štukel in jih vodil na sestanke z raznimi poslanci. Predsednik parlamenta v Ottawi je dr. Bučarja tudi uradno pozdravil in s tem, kolikor je bilo pač mogoče, dal uradno priznanje Sloveniji. Zvečer je sledila slavnostna večerja s presenetljivo lepo udeležbo Slovencev iz Ottawe in Montreala. 2. novembra je bil zaradi prekratkega časa intervju s CBC odpovedan. Dr. Bučar se je s spremstvom spet vrnil v Toronto, kjer je bil počaščen s kosilom v Boulevard Club, nato pa se je odpeljal v provincialno palačo, kjer ga je sprejel premier Bob Rae, s katerim je navezal uvodne stike. Ker so se razgovori preveč zavlekli, ni bilo dovolj časa za ogled mesta in nakupovanje. Morali smo se na hitro posloviti od naših dragih gostov s trdno vero v uspešno bodočnost. Njihova naslednja postaja je bila Cleveland. S. Zdenka Saksheg SLOVENCI IN DRŽAVA ... nadaljevanje s str.3 slovenske suverenosti, predvsem moramo misliti in delovati narodno-politilno, ne smemo zapasti strastem in drobnjakarstvu, strankarstva in sektaštva. Čim vel Slovencev bo v domovini in v svetu preprilanih o potrebi in možnosti slovenske države, toliko bliže bomo prišli do njenega polnega uresničenja. Bodimo prepričani, slovensko svobodo, enakopravnost, suverenost in državo si moramo priboriti sami, nihče in prav nihče nam je ne bo podaril. Morda bomo ta dan prihodnje leto že vedeli za novi slovenski narodni praznik, ki ga bomo praznovali vsi Slovenci kjer koli po svetu. Naj nas uči zgodovina! IŠČEMO STARE ŠTEVILKE "SLOVENSKE DRŽAVE" Vljudno prosimo naročnike S.D., da bi nam pomagali najti manjkajoče številke našega Časopisa in jih poslali na Uredništvo. Zelo Vam bomo hvaležni! Navajamo leto in mesec. V oklepaju () je število manjkajočih: 1956, December (1) 1961, Okt.,Nov.Dec. (6) 1962, (vse) razen marec(l) 1964, Oktober (6) vse(l) 1965, Julij,Avgust(6) 1966, vse (6) 1967, November (3) 1969, vse (6) 1970, julij, avgust (5) Dec.(l) 1971, sept.,okt. (2) 1972, nov., december (3) 1972, Okt. (1)junij-dec. (1) 1973, junij, okt.,nov. (3) 1973, sept. ,decembr. (2) 1974, april, (4), Dec.(l) 1977, j an. (2) Febr.(5) 1981, November (5) Razlaga: Uredništvo namerava dati v vezavo nekaj izvodov našega mesečnika. Poslali bi jih radi v važnejše knjižnice Slovenije.Ker bo vsak izvod obsegal nad 4000 strani in bo vezanje združeno z večjimi stroški, bi zelo cenili tudi vašo finančno pomoč. To so zgodovinski viri, ki bodo pokazali našim potomcem, kako se je naša generacija urednikov, sodelavcev naročnikov in podpornikov nad 40 let nesebično trudila pri širjenju ideje za SLOVENSKO SUVERENOST. Uredništvo. POMOČ TOPLO PRIPOROČAMO! Prispevke naslovite na "Karitas Slovenija" in jih pošljite na Pastoralni Svet slovenskih župnij, odsek za pomoč poplav-ljencem: Ko-ordinator 6.g.Tine BatiS C.M. 611 Manning Ave. Toronto, Ont. M6G 2W1. Lahko jih pošljete tudi na katerokoli slovensko Zadrugo (banko). Naslove lahko najdete v našem časopisu. Vsi prispevki bodo objavljeni v slovenskih časopisih. Odbor pripravlja tudi banket dne 5. januarja 1991 v cerkveni dvorani na Brown's line. Organizatorji vabijo Slovence na udeležbo. Na svidenje na banketu! Uredn.S.D. I've prepared for the GST. Have you? Now is the time to register. Are you ready for the proposed GST? If not, now is the time to register and prepare. Registration applies to anyone involved in a commercial enterprise. This includes fishing, farming, professional services and many activities carried out by non-profit organizations. Revenue Canada is ready to assist you with information on: ■ How to register and the benefits of doing so ■ What the GST means to your operation ■ Simplified accounting options and administrative procedures ■ Rebates of the Federal Sales Tax ■ How to recover GST on business purchases ■ GST return and filing options Contact us today. Phone: 1800 267-6620 Telecommunications device for the hearing impaired: 1 800 465-5770 Or drop by the Revenue Canada Excise Office nearest you, Monday to Friday, 9:00 a.m. to 5:00 p.m. Canada's GST. It's good business to prepare now. 1+1 Revenu Canada Douanes et Accise Revenue Canada Customs and Excise ("aliada DOMOVINA NAS KLIČE: POMAGAJMO LJUBLJANSKI NADŠKOF IN METROPOLIT 61001 LJUBLJANA P.P. 121-111 Ljubljana, 29. novembra 1990 Dragi rojaki v Kanadi! Kot verjetno že veste, so prve dni novembra hude poplave pridele nekatere kraje- v Sloveniji, ki ležijo ob Savinji, delno pa tudi ob Savi in Soči. Veliko ljudi je zi?lo prizadetih, izgubili so domove, imajo uničena ali zelo poškodavana stanovanja in opremo, plazovi so rušili hiše, mostove in napeljavo, gospodarska posplopja, tovarne in druge obrate, zelo je bila poškodovana bolnica v Celju. Skoda je velikanska, po prvih ocenah približno 10 milijard dinarjev, se pravi približno milijardo kanadskih dolarjev. Prebivalci Slovenije so ob tem pokazali veliko slidarnost in sodelovali z različnimi dobrodelnimi organizacijami, ki organizirajo pomoč najbolj prizadetim. Ko se rojaki v Kanadi v teh dneh veselite božičnih praznikov, vedite, da bodo mnoge od družin, ki so jih popiave najbolj pridele, imele žalostne praznike. Zato naj ob teh praznikih potrkam na Vaše dobro srce in Vam priporočim, da podprete našo katoliško dobrodelno organizacijo Karitas, ki je prav ob tej priložnosti začenjala razvijati svoje delovanje in se je prav tako vključila v organizacijo pomoči krajem in ljudem, ki so jih prizadele poplave. Vaši dušni pastirji Vara bodo povedali, kalio nam lahko Vaš dar posredujete. Za vso Vašo pomoč se Vam že vnaprej zahvaljujem in Vam želim, da bi Vam Vašo dobroto novorojeni Odrešenik obilno poplačal s svojim blagoslovom, ki naj Vas spremlja vse novo leto. Vesele in blagoslovljene božične praznike vsem in vsakemnjiosebej in prisrčne pozdrave! iÛÊh^'i^^ OyL-Wetf dr. Alojzij ŠUŠTAR ljubljanski nadškof in metropolit SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK Dragi rojaki. v veliko vzpodbudo in zadovoljstvo nam je, da ste Slovenci v Kanadi pripravljeni pomagati domovini pri odpravljanju posledic novemberskih poplav, ki so zelo hudo prizadele velik del Slovenije. V Sloveniji so takoj stekle številne akcij 3 za pomoč prizadetemu prebivalstvu, vendar nas-ala škoda presega četrtino družbenega proizvoda republike v preteklem letu. Tuai Skupščina Republike Slovenije je na svoji seji dne 20. novembra 1990 obravnavala odpravljanje posledic katastrofalnih poplav v Sloveniji in sprejela vrsto priporočil, ki bodo pripomogla k čim hitrejšemu reševanju sedanjega stanja. Zelo dobrodošla pa je v tem trenutku tudi pomoč naših rojakov, ki živijo izven naše skupne domovine, saj le-ta hkrati potrjuje tesno povezanost Slovencev po vsem svetu s svojo domovino. Za to pomoč bodo hvaležni ljudje, ki živijo na prizadetih območjih in bodo vašo pomoč znali še posebej ceniti. Lepo vas pozdravljamo, dr. France—Bučar ^(SOi Ljubljana, 28. november 1990 RAZGLASI SLOVENSKE VLADE IZJAVA PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE O NAMENIH PLEBISCITA. .0». rtffli« Bleblaolta, ki o»J na t.aelju trajne 1» ¿«Miitjiji-t« pravi o. .loranalceca naroda 40 aamoodiošba In vaMlaUU'1 '«OloSbaal B.dn.rodAuga pulit» o drl.u Jen.kih. ta pollllShlh »ravieah u«olo«l ljudsko »olje,.alt"naj Republika giorenija peteaa.at.Jn. tu iiMutlvlena drleva k v.«al pravloaal to tfsllaeetal, kt i* t.«a tihijajo, l.ll SkupIJtne «epublllca Ilo.enije lartaltl avoja dobra oeaen.t 1. I ploh) nrO.no lxral.no voljo mivuitii. ...rud«, ltaai-J.a.k« la a»Ji..«V« imrodno.ti, car v..h drugih rellla.r ▼ K.publlki'SlovaniJi naj SlovaniJa konSnn ln dajanako poataaa aavarana. daaokratlSn«, pravna ln aoalalna delava. Taealjlla naj bi na dalu ln podjatnlitvu, aa asstaint pravlSooatl la varnoati.aa v««, na ekolelkl odgovornosti, bar na aajbeljilh alevanakih ln avropkklh tradloljah. T tea aal.lu bo raivijala polltUno parlaa.Bt.rn«'daaokra-«ljo ta na ravni- aodobnih apoinanj »areVala EloVakov« in drlaeljanak. avoboISln. tn pravtoe, ustvarjala laiban (oapodaaki eletea, vodila avojo akonoaako politiko la aaaoabojno raapolasala a .ustvarJenta dohodkoa. To bo'posegala k boljioau in uSlnkoviteJleau re«.vanju oakoplS.nlti problaaov ter doseganju nova blaginja. Jlo»«a«ks driara tagotavlja,ttaltjanakt in ■adlarakl:nirid- '«. •««•uatojnl »epubltki Sloveniji. v«« praVtifl-,'. kakor ao doloiana auibavo ln zakoni bar aadnarodnial'akbi, ki Jib Ja aklenlla in Jih priznava sr*J. Prav take aagabav-1 ja re.a prlgedaHroa drugih narodov ln narsdnoabt praVido de vaaabranakaga kulturr.«*« ln Jezikovnega razvoja, vaea 5 stzlata blvalliiea v Slovaciji pa, da lahke prUebiJe «rl.TlJah.tro Slovenije, Se to telijo. Bepubllta C1 in avoja nar Ž. Tzpoptavitav aaaoatpjna aloveneke drlave na oansvt pravi» oa do aaapodloSanja ni ueaerjena aopar nikogar * Jugeila-vljt niti aunaj nje. tnako 'pravtdo priznava Slovenija tudi drugta narodoa v arij. s plebleclto* laralena volja aa ...«oevejlt«» «Jnv.ntJ« n»J da Republiki »lovehljl Hl> noat,,da¿»nudi vaea narodoa Jugoslavije deaokratline osnova za ureditev »edeebojnlh odnoaov v aor.bllnl Jugetle- . vaaakt konrederattvni alt gospod.r.ki «kupno.ti ali kakint 4rugt..uatreznt povezavi. S taa aprajeaa Republika Slove» nlja svoj delel odgovornosti za deaokratisaeljo na celot» nea podro&Ju sedanje Jugoelevije, tudi prad aedn.rodnd javnostjo, zepubllka siv9 qcspodar»ke • politike rti odzvala, enostranska ukinitev enotnega trga e strani Srbije, njeno "kaznovanje* Slovanijs in HrvaŠke z narazumi jivimi in nesprejemljivimi ukrepi, nsodzivnost zvazne vlade ob nelikvidnosti slovenskih bank, do katere je prifilo po posegu JLA v Ljubljani, padajoče zaupanja tujih bank in Investitorjev v Jugoslavijo, zadnji sestanek pri predsedniku zvszne vlads sredi novembra, grožnje z diktaturo, naralčajoče nezaupanje ljudi v avoino inctltucije, zavrnitev konfederalnega model« JngnMnvIje s strani Srbije, naspoitovanja človekovih pravic ln zato cadr-Jan odnos avrop»kih l«»M^cita «poroči Organu, ki vodi evidenco volilne pravice, katera glasovalna mesta bodo na njegovem obmoiLJu in ubiiiačja glasovalnih mest.1 Pristojni organ sestavi in rargrne splošne volilne iit.enike za glasovalna mesta na svojem območju ••«j»sinsja L dni prod dnem tavadbr f\t ecltSe Izid glasovanja ugol.uvi objavi P.-^publ išks volilna komlMjAi 8. člen Pri ogotavljsnju izida glasovanja se upoštevajo osebe, ki so vpioane v aploSnl volilni imenik na dan izvsdbe plebiscita, razen oseb, xe% katere organ za izvsdbo plebiscita na posameznem glasovalnem msstu ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi cluienja vojsAkega roko ali vojaških vaj, niso mogle uti»*l et i ti y.isovsnja. Zarsdi nepravilnosti pri delu organa *a izvedbo plsbiscits na glasovalnem mestu Ima glasovalni upravičenec pravico vložiti ijovor pri RspubliAl:i volilni komisiji v roku 24 ur po zaprtju glennvalnog^ mesta. Za odločanje Republiške volilne Komisije o uguvw u in * sz pritsšbs icpsr odločbo Republl&ke vplili.e komisije veljajo, določbe zakona o volitvan v skupščine. 10. člen C,« '§ na plebiscitu sprejeto odloftitav", a« Republika Slovenija poslan« »amostojna art ava, »kupŠi.Imm i l.„ Olxvawijs slonocno rM?iasi to Odločitev-,,* »rji vfcoii ibcow gl««ov*l* v«eina vsah valilca^. OdloCitorv ii »*n«snv jv» Anr^lili "»f-dnarodnega pt-ava, vkliufnt a ponudbo korrfederalne pogodbe. SKUPŠČINA fttPURI TKR * nv*N\1E SKUPŠČINA RttPtlBUKe SLOVSNUfi IZVRtNI a VIT Ljubljana^ 7-12.1990 št* 3207/90 Slovenaklm društvom, crcanl?aci_laan jn veraklm arsdlSČeg» po svetu Spoštovanil 3k.upS2ina Republika Slovsnijs j« na svojom zasedanju 6.12.1990 sprejsla Zakon o plebiscitu o samostojnosti ln neodvisnosti Republika Slovenije. Bsssdilo zakona vam poSiljamo v prilooi, pocoboj pa vic pri tom opossrjajno na S. in (. čloni plobicoit bo 23.12.1990, to js v dneh, ko ss bo veliko naših ljudi is tujin« vrnilo na botično-novoletas po51tnios'v domovino, vsndar po valjavni zakonodaji ial ne bodo irreli pravice neposredno • glasovati na plebiscitu. V7.rok za to omejitev je časovna stiska '.Cpleblscit moramo izpeljati čin prej, dokler so za to razmeroma ugodne okelAišine) , tako ča ne .uteoneiro pripraviti novih volilnih imetnikov, ki ti uooŠtevaii v^e «ft»osvnj5t-,«*v filnvonlj^, ^n v obliki, kakršno predvideva 2. eian Zakona o nliibiaoitu-./fodplTe^ bi zbirali na polfth, na hll pod plshiaci tnlm vprašanjem (XII naj Hspublika Slo .-eni ja postane sairostojna in neodvisna država?) obkrofen odgovo3(^Di^ T«ko "glasovanj^" pri plebiscitu sicsr ne bo imalo pravnega učinka, bo pa. Se bosta podatka o zbranih podpizih pravočasno poslali v domovino, zelo ugodno vplivalo ca tukajšnje javno umen j e in ustvarjalo ugodno ataroefero sa pozitivno odločanjs slovsnoklh voliloev na plebiscitu oziroma za čim večjo volilno udelsŽbo.. Nakazana možnost ja mogoče bolj slaba tolažba za tista posameznik«, ki si, Selijo nspoaredne ln pravno veljavne pravice do aodslovanja na plebiaoitu,: vendar tudi t« možnosti ns bi kazalo zanemariti. Cs '■« boatic odloČili za organizirano akcijo po opisanem vzorou, vas vljuJn-a v^dsifte, ia pedatka pošiljat« na Isvrflni arst n«yu bilke t81ovenlj«.lUsor za Slovence po avetu,. Gregorčičeva 27, Ljubljana, učinek bo tam ugodnejši,.čim prej bodo podatki prišli k'nam in čim prej bomo z njimi lahko seznanili alovensko javnost. Zelo dobrodošli 'so tudi članki o plebiscitu v tamkajBnjlb občilih« ln .jjadVjalčih p3etajah._ Računamo na vašo solidarnost in vas lepo pozdravlja PREDSEDNICA SKUPSCINSFt KOMISIJE ZA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES IN TAJiiICXMNICIATlVNEGA ODBORA KONFERENCE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES dr ./janež Dular ČLAN IS RS ZA 3L0VENCB PO SVETU II» NARODNOSTI V CLOVEN!JI Ps.t Ker naši seznami slovenskih društev po svetu niso popolni, vas vljudno prosimo, da na podlagi svojih podatkov o teh društvih opozorite njihova vodstva na to naša pismo ln jih povabite k sodelovanju. Hvalal MED SLOVENCI Ravno ko smo "šli v tisk", smo dobili priložen dopis s prošnjo, da ga ob javimo. Uredništv. S. D. SLOVENSKI NARODNI ODBOR poziva vse Slovence, da se ob zgodovinskem plebiscitu, ki bo odločal o prihodnnosti nagega narode, odločno izrccejo za slovensko državno samostojnost. Rojaki v domovini imajo pri tem odločilno vlogo, medtem, ko naj jim Slovenci, ki živijo v svetu, s svojim podpisom na glasovalnih polah izrazijo solidarnost in oporo, v zavesti, da gre e,a na£o skupno usodo. Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, naj'>bo izraz našega slovenstva in povezave vsega slovenskega naroda no glede na kraj bivanja , dr. Peter Urbane tajnik Rudoli Sipemi predsednik Dr.Tone Štukelj -sedemdesetletnik! Človek ne more verjeti, kako hitro beži čas! Kakor, da je bilo včeraj, ko smo skupno prenašali težave begunjskih let v študentovskem taborišču v Bologni. Danes eden med ustanovitelji tega doma praznuje 70.letnico svoje "mladosti". Dr. Štukelj je bil rojen v Beli krajini, gimnazijo je študiral v Novem mestu, u-niverzo pa v Ljubljani, kjer je bil član Akademskega kluba Straža. Med vojno je bil upravnik skrbstva za belokranjske begunce v Ljubljani. Po umiku iz Slovenije je preživel Štiri mesece v Vzhodni Tirolski, nato je odšel v Italijo, da nadaljuje študije. Iz taborišča Riccione je šel v delegaciji treh drugih slovenskih študentov v Bologno in tam pomagal izposlo-vati, da so Zavezniške vojaške oblasti odprle takozvano "bolognsko študentov-sko taborišče, ki je pomagalo njemu in drugim Slovencem do diplome. Dr. Štu-kel je doktoriral na tej slavni, najstarejši evropski univerzi, na pravni fakulteti iz ekonomsko-statistične veje. Nato je skupno s sestro in zaročenko Marijo emigriral v Kanado. V novi domovini se je hitro znašel.Po enoletnem delu na farmi je začel poučevati na St.Patrick's College in leta 1951 tudi na Ottawa Univerzi. Nato se je zaposlil na CMHC, kanadski vladni agenciji za stanovanjske zadeve v Otta-wi, kjer je dosegel mesto direktorja statistične divizije. V teku svoje karijere je bil večkrat sekundiran Organizaciji Združenih Narodov in delal kot expert v Saudski Arabiji, Sri Lanki, Argentini in Jamajki. Bil je kanadski delegat na zasedanjih OECD v Parizu. Leta 1977 je bil kot vodja kanadske delegacije pri zasedanju OZN za stanovanjske zadeve v Ženevi izvoljen za predsednika zasedanja. Leta 1967 je bil odlikovan od kanadske vlade s Centennial Medal of Canada for Services to Country. Sedaj je v pokoju. Še vedno pa služi kot svetovalec bermudski vladi. Kot zvest učenec prof. Ehrlicha je celo življenje ostal zvest ideji slovenske suverenosti in zlasti odkar je v pokoju še bolj aktivno za njo dela. Slavijencu iskreno čestitamo in mu Želimo še mnogo let v krogu svoje lepe družine!v Bivši "Bolognčan". DARUJTE ZA POPLAVLJENCEi UGLEDNI SLOVENEC G.FRANK STRAŽAR IZNAJDITELJ. Patentni uradi Z.D. in Kanade so odobrili in podelili patent našemu rojaku g.Franku Stražarju iz Toronta za njegovo iznajdbo Univerzalnega nastavka (attachment) k strojem za rezanje in čiščenje laminarnih nalepkov na hišni, trgovski in obrtni opremi. To je prvi znani primer, da je slovenski naseljenec v Kanadi ali Z.D. dosegel tak uspeh. Poleg zaslužene nagrade za njegov trud, bo g. Stražar imel prijetno zavest, da je tudi on eden tistih Slovencev, za katere si slovenski Republiški predstavniki tako prizadevajo, da bi se uveljavili v svetu. Kako lepo darilo za njegovo sedemdesetletnico, za katero mu poleg uspeha pri patentu, iskreno čestitamo! POSLANSTVO GLASBENIKA SILVESTRA MIHELČIČA Prav je, da bralci teh besed zvedo, da je Izvršni svet Republike Slovenije posebej zainteresiran za sodelovanje s Slovenci po svetu in je to svojo zavzetost med drugim izkazal z imenovanjem posebnega člana Izvršnega sveta, zadolženega za Slovence po svetu. Upoštevanje te problematike izkazuje nova slovenska vlada tudi v svojih programskih usmeritvah. Izdelan je nadrobnejši program sodelovanja s Slovenci v tujini, žal pa zelo manjka ljudi za njegovo uresničevanje, posebno kadar je to povezano z daljšimi potovanji in dolgotrajnejšo odsotnostjo iz Slovenije. Članu Predsedstva Republike Slovenije, g. dr. Dušanu Plutu, in ministru za izseljence, g. Janezu Dularju, je kot nalašč prišlo sporočilo, da je slovenski glasbeni umetnik in pedagog spomladi letos opravljal v Kanadi v okviru župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu zborovsko pedagoško in koncertno dejavnost in da se je v letošnjih zgodnjih zimskih mesecih zopet vrnil v Kanado in ZDA. S tem se bo njegova kulturna dejavnost uspešno zaokrožila. Poslanstvo Silvestra Mihelčiča je dobilo značaj "ambasadorjaSlovenijemed izseljenci v Ameriki". Njegovo delo je v skladu s politiko nove slovenske vlade in se vsklaja z vladnim uradnim programom. Silvester Mihelčič je tako poblaščen, da opravi razgovore vsepovsod, kjer koncertira s svojo elektronsko harmoniko in obvešča g. dr. Janeza Dularja o življenju, delu in kulturno športnem udejstovanju Slovencev v "novem svetu". Do sedaj je bil Silvester Mihelčič v Hamiltonu, Londonu, Windsorju, Washingtonu, New Yorku, Torontu in Montrealu. Njegovo poslanstvo pa bo zaokroženo 9. decembra 1990 v Hamiltonu, kjer bo za Miklavževanje v dvorani slovenske župnije sv. Gregorija Velikega premiera otroške veseloigre, tudi musicala "Maček Muri" izpod njegovega peresa, v izvedbi učencev slovenske šole, mladinskega pevskega zbora, glasbenega ansambla in številnih odraslih pomočnikov slovenske župnije v Hamiltonu. OBISK Zadnje dni se je mudil v Torontu dr. Blaž Korošec, ugleden zdravnik iz države Illinois. S prijatelji "Izbarji"iz akademskih let je obujal spomine, vesele in žalostne, srečen, da mu je Bog ohranil Življenje med in po vojni. Kot dolgoletni podpornik S.D. je daroval $100.00 za stroške tiskanja našega časopisa. Vredno posnemanja! UST VARJALCASLO VENSKE LJUDSKE LIKOVNE UMETNOSTI Janko Butala iz Butoraja pri Črnomlju in Janko Orač iz Novega mesta Priljubljena slovenska slikarja v pastelni tehniki, tušu in voščenkah potujeta po vaseh in iščeta motive, ki jih načel zob časa. Njuna dela so zgovorne priče življenja na vasi, kmečkih hiš, cerkva in mlinov ob rekah. Slike ostajajo rodovom kot spomini, varno spravljeni pod steklom in na stenah. Pogled se ustavlja na teh skromnih sličicah; spomin privre iz duše, utrne se solza; pred nas stopijo podobe staršev, bratov in sester, prijateljev in znancev. Spomin seže do otroških let, ko smo bosi tekali po rosni travi, zganjali skupaj živino, pekli koruzu in krompir, peljali žito v mlin, šli k maši v vaško cerkev....inse neusmiljeno razkropili po svetu. ...cerkevna hribu, hišice krog nje kot piščeta...matis hlebcem kruha na pragu. Vpraša: "Kjeste otroci moji"? ...hvalaTi, mati, da imam dom, kjer svojim otrokom pripovedujem o Tebi, ko v globini Tvojega pogleda vidim sebe, o, mati! Slike obeh likovnih umetnikov sem prinesel iz domovine s seboj, da bi jih na mojih koncertih ob kulturniškem poslanstvu pokazal ljudem. Silvester Mihelčič PRIJETNO PRIZNANJE Dela, S.nav. 1990 Nataša Iteneu. Osebno sem spoznala in srečala lepo število slovenskih političnih zdomcev; ne vem, kakšna in kolikšna je njihova zdajšnja sicer raznolika politična kultura, odkrito pa naj povem, da je njihova r.arod-na zavest (kljub etiketi »narodnih izdajalcev«) ostala živa in, vsaj do danes, na dokaj višji ravni kot v matični domovini, da o naši zamejski folklori sploh ne govorim. Morda pa pritepeni plagiran plačanec Rizvanovič ne more dojeti preprostega dejstva, da se neki zdomec zanima za matično domovino zaradi'lastnega narodnostnega čustva in da so pri tem osebni interesi brezpredmetni?! Žipsijslu hranilnica in posojilnica "Slovenija" Vam nudi tam flnanCna mkjym; Pooopl« u hit«. «vtomoMa. potovanja, tlurfj Itd. VoU prihranki p« aa nfcr«*tu)aie po ftafvtfjl motni »topnji. Pesložite se uie slovenske flnutee asUnove! URADNE URE u Htnh g Ave., Toroalo 10 a.m. — 3 p.m. 10 a.m. — 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m. Tel.:S31447S aa 739 Brewa's Uae, Teres«* 10 a.m. — 3 p.m. 12pm. - * p-m. 10 a.m. — I pa. T«I.:2S5-1742 i pri sv. Gregorija Velik«« >do »m(». Tel.:MI Sobota _lOs.a.-lp.a. KNJIGE IN REVIJE "NOVI RAZGOVORI IN RAZGLEDI" Izšla je dvojna številka (spomlad -jesen 1990) revije pod gornjim naslovom, ki jo izdaja dr.Rudolf Čuješ,prof. emeritus na St.Francis Xavier Univerzi v Antigonishu, Nova Scotia. Skozi celo številko se prepleta v eni ali drugi obliki urednikova ideja o zadružništvu, kot sprejemljiva in pravična alternativa med utopističnim komunizmom na eni strani in pretiranem kapitalizmom, na drugi strani. Dr.Čuješ,"Janez Evangelist Krek 21.stoletja "ostaja pri svojih izvajanjih zvest ideji "antigoniSkèga gibanja", ki v okrilju CoQdy Institutana na isti univerzi teoretično in praktično razširja pojem zadružništva, ne samo Kanadčanom, ampak tudi ostalemu svetu, zlasti deželam Tretjega sveta. V članku " Vloga zadružništva v obnovljeni Sloveniji" dr. Čuješ poziva k: " obnovitvi zadružništva v Sloveniji z resnično demokracijo v zadružništvu, povezavo vseh zadrug in njih zveze v konfederaciji slovenskih zadrug in vključitev te v Mednarodni zadružni zvezi." Nadalje avtor priporoča novi o-blasti v Republiki Sloveniji, da ta posveča več važnosti vzgoji in izobraževanju o zadružništvu na vseh vzgojnih ustanovah, vključno univerz," kjer naj bi se ustanovile stolice za zadružništvo. Vsestransko zanimiva revija, bogato opremljena z najnovejšimi filozofskimi, socialno-gospodarskimi viri in "trendi" prinaša tudi zelo zanimiv (a malo pomanjkljiv imenik slovenskih akademikov v graškem in bolognskem Študentovskem taborišču, prva leta po vojni, z zelo primerno opombo:..." Vsekakor bi bilo vredno ugotoviti,kakšna je bila njihova nadaljna Življenska pot in koliko so prispevali bodisi slovenskemu narodu bodisi deželi,kjer so se ustalili." Mogoče bo kdo pomagal to ugotoviti in objaviti v naslednji številki. Ob koncu knjiga nudi pestro izbiro ocen najnovejših knjig, ki razpravljajo o aktualnih f ilozofsko-socialno-polit ičnih problemih. Avtorju smo lahko Slovenci hvaležni za tako bogato opremljeno številko Novih RIR, ki je zahtevala od njega veliko truda, dela in tudi financ, da je izšla kot doprinos slovenskega izobraženca v zdomstvu. Revijo lahko naročite pri: Research center for Slovene culture, urednik dr. Rudolf Čuješ, 26 Xavier Drive, Antigonish, N.S. B2G 1G9 Canada. CULTURED DAIRY PRODUCTS •YOGURTS -CREAM CHEESE •PRESSED COTTAGE CHEESE •SOUR CREAM •COTTAGE CHEESE •DRINKING YOGURT YOGURT BASED SAUD DRESSINGS • "THE YOGURT LOVER'S DRESSING" QUALITY and TASTE you can TRUST Try Biobost Yogurt, and Famous Astro Dome GranoLa Yogurt. NOW! Both with Fruit on the Bottom ASTRO PRODUCTS AVAILABLE AT FINE DAIRY COUNTERS ASTRO DAIRY PRODUCTS LTD., ETOBICOKE, ONTARIO J MOHORJEVA ZALOŽBA HERMAGORAS VERLAG CELOVEC — DUNAJ KLAGENFURT —WIEN USTANOVLJENA / GEGRÜNDET / FOUNDED / FONDITA 1852 IZJAVA ZA TISK 30/90 MOHORJEVE ZAL02BE NAJ STAREJ SA KOROŠKA ZALOŽBA: MOHORJEVA Po podtikava njih v pismih bralcev, ki jih je objavljal neki koroški dnevnik, zdaj tudi znanstveno delo potrjuje, da je Mohorjeva založba najstarejša založba na Koroškem. Znanstveni izsledek je objavljen v knjigi "österreichisch-jugoslawische Kulturbeziehungen 1945-1989", ki jo je napisal Werner Wei Iguni in je izšla v založbah Verlag für Geschichte und Politik ria Dunaju ter v R. Oldenbourg Verlag v Münchnu, in sicer kot 17. zvezek edicije Avstrijskega vzhodno- in južnovzhodnega inštituta, katerega znanstveni asistent je dr. Wei Iguni. Študija je nastala na podlagi znanstvenih raziskav in večmesečnih bivanj v Avstriji in v Jugoslavi ji . PISMO IZ DOMOVINE Dragi g. Verbič! Žal Vam o kongresnem gibanju ne morem sporočiti kaj bistveno novega. Ne iz Celovca, ne iz Trsta še nisem dobil nobene novice o tem, kaj so uredili glede naše osrednje pisarne. Res je, da smo tukaj vsi čez glavo zaposleni z dokaj nepredvidljivim razvojem naših razmer, ki postajajo vse težje, vendar menim, da je poglavitni vzrok tega, kakšne so temeljne naloge kongresnega gibanja. Nekateri mislijo, da mora kongres delovati kot nekakšen prežemajoči aparat, ki naj se razvija po strokah - da bi jih povezal - in ne razločuje tega, kaj je naloga slovenske države in obstoječih institucij -recimo univerze ali Cerkve - in česa ne more storiti nihče drug in nobena druga organizacija kot kongres. Če naj se izrazim bolj grobo, bi rekel, da mora biti kongresno gibanje predvsem pobudnik, pospeševalec in v določenih primerih tudi moralni bič, ali če hočete, priganjalec akcij, ki naj združujejo in povezujejo slovenstvo po svetu. Tako menim, da je prva sedanja naloga sekcije v domovini, da v slovenskem parlamentu pospeši sprejem zakona ali odloka in opustitvi (aboliciji) slehernega pregona zaradi katerega koli dejanja iz let našega medsebojnega obračuna. Saj dokler ne bomo odpravili tistega proslulega seznama "nezaželenih" devetnajstih oseb, niti ne moremo v domovini sklicati osrednjega kongresa. Prav tako se ne moremo zavzeti za postavitev osrednjega spomenika vsem žrtvam vojne. Zunaj v svetu pa se mora zgoditi vsaj to, da bo v državah z močnejšimi slovenskimi poselitvami obstojal vsaj neki slovenski lobby, ki se ga bo tudi videlo in slišalo. Slovensko državno samostojnost bi morali doseči z združenimi močmi: Slovenci doma in po svetu! Odločujoči v svetu tej naši odločitvi niso prav nič naklonjeni, zlasti pa ne State Department v Washingtonu. VCasih so podpirali integralno Jugoslavijo zgolj zato, daje lahko obstojala kot tampon med Sredozemljem in Varšovskim paktom, zdaj pa jo podpirajo iz bojazni, da ne bi iz nje nastal evropski Libanom. Srbi to dobro vedo in vedo tudi zakaj se jim splača uprizarjati hojo po robu državljanske vojne. To je igra, ki jim še zmiraj uspeva, ker jih odločujoči na Zahodu, še posebej pa v USA, jemljejo resno. V Beogradu so mojstri izsiljevanja in dokler se Zahod pusti izsiljevati ( dajte nam denar, ali pa se bomo med seboj poklali ), bodo pač igrali na to karto. Mi bi morali Američanom samo v razumljivem jeziku povedati, da ( Slovenci) iz te igre izstopamo, se pravi, da hočemo v miru božjem pošteno živeti od svojega dela, ne pa životariti od izsiljevanja, kakor to hočejo Srbi in kakor je to še bolj uspevalo Josipu Brozu. Tisto, za kar se zavzemamo mi, je vzpostavitev cone miru in mi smo v Jugoslaviji tudi edina regija, ki ji uspeva ohranjati mirno, brezizgredno stanje. V samostojni Sloveniji ne bo državljanske vojne, medtem ko če Slovenija ostaja integrirana v Jugoslaviji, se nevarnost balkanskega kaosa in s tem tudi nevarnost libanonizacije, oziroma izrednega stanja, vojaške diktature nujno razširja do meja zahodne zveze, to je, do Italije in Avstrije. Vprašanje je namreč, koliko časa še lahko Slovenija vzdrži destruktivni pritisk jugoslovanskega Vzhoda. Če bi Zahod dal Beogradu vedeti nekako takole: pokoljitese med seboj, vendar od nas ne dobite niti dolarja, hi Srbi še isto uro sedli za isto mizo z Albanci in Hrvati. Nevarnost državl janske vojne bi izpuhtela kakor dim. Toda, kdo bo to dopovedal uradnikom iz State Departmenta, ki že stirideset let urejajo zadeve po enem in istem kopitu? Odsotnost slovenskega lobbyja je tu več kot očitna. Ameriški zunanjepolitični uradniki so nekdaj uspevali plačevati Titovo diktaturo in s tem pomagali to državo pripeljati do gospodarskega bankrota, zdaj pa s svojo podporo integralnemu jugoslovanstvu (Markovicu) pomagajo tistim, ki hočejo živeti od nekega kronično kriznega stanja. Torej, živel balkanski Libanon! To pismo lahko tudi komu pokažete, kogar pač te stvari zanimajo, lahko ga tudi objavite. Ostali bomo na navezi. Lepo Vas pozdravljam, pričakujem, da se boste oglasili. Za pozdrave po Vašem ljubeznivem bratu se zahvaljujem. Viktor Blažič Dr.Verbiču se zahvaljujemo za posredovano pismo. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746 747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union OFFICE HOURS MONDAY TUESDAY WEDNESDAY THURSDAY FRIDAY SATURDAY 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m. NEW TORONTO TUESDAY 1 p.m. - 8 p.m. THURSDAY 1 p.m. - 8 p.m. FRIDAY 10 a.m.-8 p.m. SATURDAY 9 a.m. - 12 noon BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU!