g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 na osnovi pronicajoče vode in jih avtomatsko posredujejo tako v Kelagovo centralo kakor tudi na slo- vensko stran. Nastalo umetno jeze- ro privablja obiskovalce predvsem v topli polovici leta, ko se voda se- greje tudi do 24 °C. Kljub obsežno- sti in zahtevnosti posega v okolje so danes (po petnajstih letih!) rane za- celjene in jezero je videti skorajda "naravno": jez in jezerska obala sta zasajena z drevesi in grmičevjem, obrežje jezera je urejeno s skalnimi bloki, ki se vključujejo v "naravno" podobo jezera. Ekskurzijo smo zaključili v občini Muta, kjer smo si ogledali ekološko kape- lico in Sedelnikov slap. Predstavniki Univerze v Mariboru, Ministrstva za okolje in prostor in Zveze geografskih društev Slovenije smo se z županom dogovorili za pripravo pilotnega pro- jekta čezmejnega sodelovanja za raz- voj Mučke Bistrice (glej zapis na zadnji strani tokratne številke). Načrtovanje prostorskega razvoja zahteva temeljito poznavanje pokra- jine ter v njej odvijajočih se proce- sov, hkrati pa vključuje znanja raz- ličnih strok. V procesu usklajevanja različnih interesov glede rabe pros- tora smo pomemben sogovornik tudi geografi, ki želimo s tovrstnimi strokovnimi ekskurzijami vzpostaviti medsektorsko sodelovanje in s tem pripomoči k ustreznejšemu reševa- nju okoljskih problemov in k pros- torskemu razvoju, ki upošteva načela trajnostnega razvoja ter hkrati pris- peva k večji kakovosti življenja. Narava postaja vse večja vrednota - če jo želimo ohraniti še za naslednje generacije, moramo delovati v skladu z načeli sonaravnosti. Primera Beljaka in Golice nam lahko nedvomno slu- žita za zgled. Tatjana Kikec Človek v koraku z naravo Društvo mladih geografov Slovenije je med 2. in 9. julijem 2006 organi- ziralo že 10. raziskovalni tabor, ko nas je pot zanesla na Goričko, kjer je organizacija potekala v sodelova- nju s Krajinskim parkom Goričko. Za večino udeležencev (kar 29) tabora je bila pokrajina manj znana, zato pa toliko bolj zanimiva. Namen na- šega druženja je bil bolje spozna- ti naravno- in družbenogeografske značilnosti območja; ugotavljali smo prepletanje teh elementov in njihov vpliv na izgled pokrajine. Naše delo je bilo razdeljeno v dva dela: spozna- vanje pokrajine s tematskimi ekskur- zijami in predavanji ter izdelovanje geografskih panoram. Najprej smo poskušali v treh dneh čim bolje spoznati pokrajino. Na gradu Grad nas je sprejela Stanka Dešnik in nam predstavila značilnosti in delo- vanje Krajinskega parka Goričko. Park je del trideželnega parka; zavarovano območje je del Slovenije, Avstrije in Madžarske, vendar so stopnje zašči- tenosti različne. Najvišjo stopnjo ima Park Örség na Madžarskem, ki je poročilo narodni park, sledi mu Krajinski park Goričko, najnižja pa je stopnja zašči- tenosti v Avstriji, kjer ima Park Raab status naravnega parka. Drugi dan so bile na programu fizič- nogeografske značilnosti Goričkega. Vreme je bilo kot nalašč za odhod na teren. Pod vodstvom Karla Natka smo se zjutraj odpravili spoznavat značilno- sti pokrajine z zmernokontinentalnim tipom podnebja z viškom padavin po- leti. Z drugimi besedami – lilo je kot iz škafa! Na našo srečo se je vreme proti poldnevu izboljšalo in smo se malo posušili. Škoda je bilo le pogleda z "goričanskega Triglava" (Sotinski breg je s 418 m najvišji vrh Goričkega), ki nam ga je zastirala meglica. Po geo- morfološko-geološko obarvanem do- poldnevu nas je čakala še popoldan- ska ekskurzija pod vodstvom Draga Balajca, ki nam je predstavil vegetacij- ske, pedogeografske in klimatske zna- čilnosti Goričkega. Tretji dan je bil čas za družbeno geo- grafijo. Ker pa brez poznavanja zgo- dovine ne gre, nam je Franc Kuzmič iz Pokrajinskega muzeja Murska So- bota predstavil zgodovino Prekmurja. Dobro opremljeni z zgodovinskimi in- formacijami in vedenju o procesih, ki so se dogajali v pretekli in polpretekli zgodovini, smo se odpravili na teren, kjer smo lahko "preverili" nekatere in- formacije. Po severovzhodnem delu naše domovine nas je vodila Irma Potočnik Slavič. Program je bil (kot se za geografski teren spodobi) precej natrpan. Še posebej se mi je v spomin vtisnil optimizem, saj smo mnogo sli- šali o prednostih in možnostih Gorič- kega in ne le o težavah in problemih, ki so ponavadi izpostavljeni. Intenzivnemu "uvodnemu" spoznava- nju pokrajine je sledil drugi del našega tabora, ki je bil namenjen delu v sku- pinah. Razdeljeni smo bili v pet skupin po pet udeležencev. Organizatorji so Tromejnik - markantna stična točka Slovenije, Avstrije in Madžarske (foto: Rok Godec). g e o g r a f s k i o b z o r n i k30 31 poskrbeli, da so nas "temeljito preme- šali", saj smo se skupaj znašli študentje različnih letnikov geografije. Naša naloga je bila izdelati geografske panorame, sestavljene iz štirih delov: • panoramska fotografija izbranega območja (na njej so bile označene markantne točke, videne z izbranega stojišča), ki je bila podlaga za izdelavo ostalih panoram; • geološko-geomorfološka panora- ma (shematično prikazane geološke in geomorfološke značilnosti vidnega območja); • klimatsko-vegetacijska panorama (prikazano značilno rastje in klimatske značilnosti); • panorama človekovih vplivov na okolje (označene vidne značilnosti kulturne pokrajine). Vsak del je poleg shematičnega pri- kaza vseboval tudi spremno bese- dilo. Panorame smo izdelovali za potrebe krajinskega parka in smo jih pripravili v obliki, ki je primerna za informacijske turistične table. Ali bodo zaživele v tej ali kakšni drugi obliki, pa je odvisno od krajinskega parka. Poleg turistične imajo naše pa- norame tudi veliko didaktično vred- nost, saj bi v obliki tabel (povezanih v učno pot) predstavljale veliko pred- nost in pridobitev pri spoznavanju manj znanega dela naše države. Naši izdelki so razstavljeni na gradu Grad (predvidoma do septembra 2006), nato pa se bodo preselili v prostore Mestne občine Ljubljana in potem še na Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Čas je na taboru tekel hitreje kot drugje v Sloveniji. Razlog za to je bil tudi spremljevalni zabavni program. Seveda brez okroglega usnja ni šlo in dva večera sta bila rezervirana za ogled polfinalnih tekem svetovnega prvenstva v nogometu. Nismo pa ostali samo pri gledanju, ampak smo se tudi sami lotili športnih aktivnosti. Poleg možnosti, ki nam jih je nudila nastanitev v telovadnici Osnovne šole Grad, smo imeli tudi turnir v namiz- nem tenisu ter nekakšne taborske igre brez meja. Organizatorji so nam dali tudi prosto dopoldne, ki smo ga mnogi izkoristili za obisk slovenskega Porabja. Tako smo združili zabavno s koristnim in si na hitro ogledali še pokrajino na drugi strani meje. Da pa naše aktivnosti ne bi ostale skrite, je v času trajanja tabora potekal foto- grafski natečaj, ki nas je spodbujal, da smo v svoje objektive ujeli nepo- zabne trenutke – tako v naravi kot med nami samimi. Na koncu je kar težko na kratko strniti vse misli, ki so se nam nabra- le v času tabora. Zato naj se samo še zahvalim organizatorjem (Anita Žalik, Petra Gostinčar, Klemen Gostič in Rok Ciglič) za izvrstno pripravljen tabor, od katerega je vsak "odnesel" toliko, kot je želel, in kjer za nikogar ni zmanjkalo zanimi- vih trenutkov. Rok Godec poročilo, napovednik Spoštovani naročniki! Morebitne spremembe naročniš- kih razmerij (prijave, odjave) in spremembe naslova sporočite upravniku revije na naslov: Primož Gašperič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, telefon (01) 47 06 347, E-pošta: primoz.gasperic@zrc- sazu.si. Spremembe naročniških razmerij začnejo veljati s 1. januarjem 2006 oziroma s prvo številko naslednjega letnika (med letom sprememba ni možna), spre- membe naslova pa takoj, ko prej- memo vaše obvestilo. Primož Gašperič Foto: Roman Rozman. Različni vidiki identitete... ... v naslednji številki Geografskega obzornika.