21. štev. V Kranju. 24. maja 1902. III. leto. Ö0R6JÜ6C Mitičen in Vabilo na naroebo. Z^tflof l za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. IV. shod slovanskih časnikarjev v LJubljani. O letošnjih binkoštnih praznikih so se sešli v Ljubljani slovanski časnikarji na IV. shod občeslovanskega časnikarstva. Prvi tak shod je bil v Pragi, drugi v Krakovu, tretji lansko leto v Dubrovniku, četrti pa v slovenski stolici, beli Ljubljani. Ta zadnji shod je bil izmed vseh dosedanjih največji, najsijajnejši in najvažnejši, kajti sklenile so se koristne in važne resolucije, tako o ustanovitvi slovanske časnikarske pisarne, o ustanovitvi strokovne organizacije, o tečajih za žurnaliste m o ustanovitvi «Splošne slovanske Matice«, katera naj bi imela nalogo razširjati in vkoreniniti med vsemi Slovani misli slovanskega sorodnega pobratimstva in združenja. Shod je bil strogo strokoven in stanovski. Udeležilo se je shoda okrog 200 slovanskih časnikarjev, med njimi zastopniki in sinovi skoro vseh slovanskih narodov, največjega ruskega, žilavega češkega, plemenitega poljskega, zatiranega maloruskega, slovaškega in hrvaškega ter milega nam slovenskega. Med vsemi je vladala najlepša sloga in vzajemnost. Ljubljana je to pot oblekla praznično obleko. Raz hiše so plapolale narodne zastave in na dunajski cesti je bil postavljen lep slavolok s slovenskim, ruskim, češkim poljskim in hrvaškim napisom: «Dobro došli!> Na kolodvoru so se k sprejemu zbrala korporativno vsa narodna društva z zastavami, precejšnje število narodnih dam pod vodstvom gospe dr. Trillerjeve in dr. Hribarjeve, občinski svet, društvena godba in ogromno število narodnega občinstva. Došlece pozdravi gospod dr. Karol Triller v imenu pripravljalnega odbora, odgovarja mu Poljak Chvlinski. Prijatelji-časnikarji so se objemali in poljubljali, dame pa so okrasile goste s šopki. Sprejem je bil res krasen, ginljiv in slikovit. Potem, ko so gostje prejeli časnikarske znake, so se odpeljali v kočijah, katere jim je preskrbel meščanski sprejemni odbor, med navdušenimi živio-klici skozi mesto na svoja bivališča. V soboto zvečer so priredili slovenski časnikarji slovanskim gostom v «Narodnem domu> komerz, pri katerem je svirala ljubljanska društvena godba. Goste pozdravi g. dr. Triller, povdarjaje, da so časnikarski shodi nekak vseslovanski parlament, v katerem govori vsakdo v svoji materinščini, a se vsi dobro razumejo. Časnikarstvo je velemoč in posamezne časnikarje je primerjal princ Henrik ob svojem potovanju v Ameriko z zapovedujočimi generali, in slovanski generali so generali slovanske vzajemnosti in zavednosti. Mučeniški je stan časnikarja, zato ga danes vse visoko spoštuje. Saj niso za slovanske žurnaliste nikdar veljale besede železnega kancelarja, da so časnikarji le izgubljeni elementi. Brez svojih časnikarjev bi danes slovanski narodi ne stali na toliki stopinji politične moči in kulturne zavednosti. Končaje svoj govor nazdravi tem pionirjem slovanstva in pogumnim ženskim tovaršicam, želeč, da bi bilo njih zborovanje plodonosno. Za drugim govornikom dr. Evgenom Lampetom, ki naglasa, da bodita naše časopisje in politika vedno v prvi vrsti slovanska, je deklamoval g. dr. J. O razen A. Aškerčevo pesem « Pozdrav Slovencev slovanskim bratom. » Izmed gostov so govorili Ceh dr. Baxa, Rus dr. Vergun, državni poslanec češki Klofač, Hrvat Babic-Gjalski, Poljaka dr.Barariski in dr. pl. Le wie ki ter Slovak Matuš Düla. Vsi govorniki so na-pivali slogi in ljubezni slovanskih narodov. Med komerzom pa je pevsko društvo «Smetana» iz Plzna, ki je priredilo ravno ta večer koncert v Ljubljani, prekrasno pelo več čeških in slovenskih narodnih pesmi in želo gromovito priznanje. V nedeljo dopoldne se je vršilo v « Mestnem domu* zborovanje IV. slovanskega časnikarskega shoda, katerega otvori predsednik pripravljalnega odbora gospod dr. K. Triller. Predsednikom IV. slov. časnikarskega shoda se izvoli slovaški urednik g. Matuš Düla, podpredsednikom Ljuba Babic, Šandor Gjalski in Fr. Hovorka, zapisnikarjem Bronislaw Laskownicki, dr. Šime Mazzura ml., Szawinski in Makso Cotič. Po končani volitvi v predsedstvo se izroči predsedniku ilustrovana spomenica iz krogov slovenske mladine. Pred prestopom na dnevni red se odpošlje udanostna izjava cesarju Franu Jožefu I., kakor tudi brzojavni pozdrav slovanskima ministroma Piçtaku in Rezku, potem pa pozdravi shod v imenu vsega slovenskega naroda ljubljanski župan g. Ivan Hribar. Ceh dr. Hruby je na to poročal o ustanovitvi slovanske časnikarske pisarne. Že na prvem shodu časnikarjev v Pragi je bila sprejeta resolucija za to prepotrebno ustanovitev, ž njo sta se pečala tudi drugi in tretji shod. Na vseh teh shodih se je storilo več primernih sklepov in vse priprave so vzlic temu, da se pripoznava potreba take pisarne, le počasi napredovale. Izdelani so bili tudi že natančni proračuni za češko središče »Slovanske tiskovne pisarne », a pokazalo se je, da pisarna ne more začeti prej s svojim delovanjem, dokler se ne nabere več denarja. Praški odbor časnikarskega shoda se je pred nekoliko tedni obrnil do češke javnosti s prošnjo, naj pospeši njih akcijo, in narod se je odzval s pritrjevanjem, kajti do 12. maja 1902 se je darovalo v gotovini 6200 K, subskribiranih je 3000 K, 200 veliko pa sc jih je zglasilo kot letne podpornike. Najbrž se bo še koncem tega leta pričelo s pošiljanjem poročil. V Pragi se je ustanovila tudi informacijska češka pisarna za francoski Usek. Slovanska pisarna mora biti zgrajena na močnem temelju. Ako se uresniči, tedaj bode to dokaz, da stojimo na višini dobe in da naša organizacija ne zaostaja za ono drugih narodov. Slovanska tiskovna pisarna mora biti toli važna, da bodo njena poročila potrebna ne le za slovanske, temveč tudi za vse svetovne liste, ki hočejo veljati kot najbolje informirani listi. K temu poročilu se vname precejšnja debata, katere se udeleži več govornikov. Konečno se sprejmeta naslednji resoluciji: I. Kongres naj izbere trojico svojih članov: enega Ceha, enega Poljaka in enega Jugoslovana ter naj jih pooblasti, da pozovejo osebno v imenu shoda ministra notranjih zadev, da korespodenčni urad poroča resnično vsem slovanskim listom v njih jeziku. II. Vsi slovanski listi naj prineso češki poziv za slovanski urad in naj za ta urad pobirajo vsa slovanska uredništva v monarhiji. O II. točki: »Ustanovitev strokovne organizacije* so govorili gg. Hovorka, Chvlinski in Szczepanski. Hrvat dr. Radič poroča nadalje o tečajih za žurnaliste. Sprejme se resolucija, da se to vprašanje izroči osrednjemu odboru v pretres in rešitev. O zadnji točki poroča dr. VI. Preis, naj bi se slovansko časnikarstvo intenzivneje bavilo z narodnogospodarskimi vprašanji. Njegovo v istini strokovnjaško poročilo se bo posebej natisnilo. Konečno se je .sprejelo še več važnih resolucij. Tesni prostor našega lista nam ne dopušča, da bi našteli vse te sprejete resolucije. Naj navedemo le poglavitne stvari iz njih: l.)V c. kr. dopisovalnici naj se nastavijo zastopniki uradniki vseh avstrijskih slovanskih narodov. — 2.) Na znanje se jemlje poročilo o zvezi časnikarskih društev, katere bodoči odbor naj stori vse, da se ustanove časnikarska društva za vsaki slovanski narod v državi in da pristopijo k zvezi. — 8.) IV. shod slovanskih časnikarjev, izražuje udanost narodnim prorokom, ki so vsi verovali v ideal svobode in slovanskega pobratimstva, izreka svoje prepričanje, da je glavna dolžnost in najvažnejša naloga časnikarstva vseh ljudij in narodov slovanskih neprestano in sistematično delovanje na duševnem in kulturnem približavanju in pobratimovanju širokih množic slovanskega ljudstva, da bi obudili samozavednost v ljudstvu in ga prepričali o rodovinski enakosti in sorodstvu njegovih vkupnih narodnih idealov in potreb. — 4.) Ustanovitev »Splošne slovanske Matico, ki bi imela namen izvajati poljudna in cena izdajanja iz PODLISTEK. ,,Oh ta moj angel...!" (Iz vsakdanjosti.) Ni bil še docela petintrideset let star. A njegovo telo je bilo kakor izžeto, posušeno. Njegov obraz je kazal bolestne poteze. Nekaj mrzličnega, mrtvaškega je odevalo njegovo čelo. Res, lep ni bil. A tam v najglobokejšem kotu njegovih temnih oči si zapazil nekaj kakor — tiho srečo. — — — Miroslav Dolnič je imel dokaj visoko službo kot državni uradnik. Nastanjen je bil v mestu Š. Štiriin-tridesetletni samec se je poročil z Emilijo Platnikovo, hčerko dasi malomeslnega, vendar bogatega trgovca. Emilija je štela na dan poroke z Dolničein komaj eno-indvajset spomladi. — — — Dolnič je bil strastno zaljubljen v mlado, zares krasno deklico, ali ta se je brigala zanj presneto malo — ali boljše: nič. življenja, zgodovine in literature vseh slovanskih narodov in jezikov, se smatra kakor neobhodno sredstvo. V ta namen naj se izvoli opravljajoči odbor, ki bo vse potrebno ukrenil in poročal na prihodnjem shodu slovanskih časnikarjev. Obenem se izreče želja, da bi uredništva vseh slovanskih časnikarjev toplo poživljala k dobro voljni m skladom za izdajateljski zaklad »Splošne slovanske Matice.> — 5.) Razsodba dunajskega sodišča z dne 12. junija 1901, s katero se določa, da časopisi ne morejo biti predmet razžaljenja časti, se ne pri pozna kot upravičena. IV. shod se pooblašča, da stori v tem pogledu primerne korake. — 0.) Shod protestira proti ministrski naredbi o konce-sioniranju časnikarskihdopisovalnic. — 7.) V. shod slovanskih časnikarjev naj se vrši v Plznu na Češkem. S tem je bilo zborovanje, ne da bilo zavladalo najmanjše nesporazumljenje, zaključeno ob poldveh popoldne. Došlo je tudi nebroj brzojavnih pozdravov od blizu in daleč. Za popoldan je bilo določeno ogledovanje Ljubljane in bližnje okolice, katero pa je moralo izostati vsled skrajno neugodnega deževnega vremena. V nedeljo ob sedmih zvečer so se gostje zbrali k slavnostnemu banketu, katerega je priredila na čast ljubljanska mestna občina. Župan Hribar pozdravi zastopnike slovanskih listov v slovenskem, češkem, poljskem, ruskem in hrvatskem jeziku, zahvaljujoč se, da so letos zbrali Ljubljano za IV.shod. Državni poslanec dr. Tavčar je na to krasno govoril o slovanski bodočnosti. Govorili so med drugimi še: Slovak Düla, dr. Lampe slovenski, Hruby češki, Katalinič-Jeretov hrvatski, Mon-čalovskv ruski, Janko Polec slovenski, dr. Babic-G j a 1 s k i hrvatski, državna poslanca Klofač češki in Danielek poljski. Banket se je sijajno izvršil in vse napitnice so bile sprejete z velikanskim navdušenjem. Med goste se je delila knjiga »Vseučiliški zbornik» in dvoje večjih slik (razgled Ljubljane in Slovenko). Banketa so se udeležili občinski svetniki, mnogo dam in najodlič-nejše občinstvo ljubljansko. Na binkoštni ponedeljek so izletniki poleteli v našo divno Gorenjsko in se lahko prepričali o biseru Kranjske, Bledu, in o njega gostoljubnem prebivalstvu. Izlet opišemo na drugem mestu. Vtorek je* bil izlet v svetovnoznano postojinsko jamo in v Trst. Tako je bil končan spored IV. slovanskega časnikarskega shoda, ki ostane gotovo vsem udeležencem v trajnem, neizbrisnem spominu. V Kranju, 24. maja. Deželni zbori se skličejo dne 17. junija t. 1. Osrednjo zavezo slovanskih novinarjev je ministrstvo potrdilo. Tembolj so se čudili ljudje, ko se je kar hipoma raznesla po mestu novica: danes so «enkrat za trikrat* klicali gospoda Dolniča in Emilijo Platnikovo. — — — Intimnejši znanci sodnijskega adjunkta Travna so se potuhnjeno smejali v pest, češ, to-le pa ni vse v redu, le počakajmo nekoliko mesecev — morda jih bo zadostovalo osem, morda sedem. — — — «Brate, kdaj smo imeli zadnji izlet na Goličevo planino?» je vprašal Traven odvetniškega koncipijentaBaliča. «Da si mogel pozabiti! Ali ni bila z nami tedaj tudi sedanja nevesta gospoda Dolniča!» je menil Balič in zaničljivo pogledal adjunkta. Dobrih sedem tednov bo od tedaj !» «Saj bo menda res!» »Pa čemu me to vprašaš?* je nadaljeval Balič ter ostro vprl svoj pogled v Travna. «0 nič, nič — kar tako, domislil sem se ravno onega izleta. Do svidenja, brate!» in segel je koncipijentu v roko. Balič je gledal nekaj časa za njim, potem je pa siknil pridušeno: neznačajnik. ^ Dalje pride. Iz državnega zbora. Razprave v poslanski zbornici prav počasi napredujejo. — Sedaj se razpravlja o ju-stičnem etatu. Justični minister ne more poslušati in odgovarjati na razna vprašanja, ki spadajo v njegov delokrog, ker je bolan in so ga dne 21. maja operirali. — Poslanec dr. Ferjančič je po tritedenski bolezni zopet prišel v zbornico. Konec zasedanja bo menda dne 14. junija. Na Srbskem so dobili novo ministrstvo, ki obstoji iz štirih radikalcev in enega nevtralnega. Ruski nemiri. Vlada je izdala naredbo, vsled katere se v bodoče kaznuje s smrtno kaznijo vsak poskus umoriti kakega člana oborožene sile ali javne oblasti. Vsako ščuvanje k umoru ali nasilstvu se kaznuje z 20 letno ječo. Predsednik francoske republike Loubet je sedaj na potovanju na Rusko. Domov vračajoč se bo menda oglasil tudi v Kodanju. Na Švedskem imajo skoro enak hud boj za volilno pravico, kakor pred nekaj tedni v Belgiji. Tudi ondi nočejo delavci potom splošnega štrajka doseči splošno, enako in direktno volilno pravico. Dopisi. Iz Vogljan. (Volitve.) Dne 13. t. m. se je vršila volitev občinskega odbora. Že več mesecev preje so se pripravljali vaščani iz Vokla, na čelu jim seveda klerikalni Kos, na zmago, katere so bili tudi popolnoma gotovi. Toda račun delati brez krčmarja ni dobro. Učitelj Kos si je brusil zastonj jezik in pete in preverjen naj bo, damu bo delala ta zgaga napotja in da si je poslabšal svoj položaj. Vsa njegova lažniva agitacija ni imela nikakega uspeha ter se je pokazalo, da ni zmožen niti za agitatorja. Kaka sredstva so uporabljali Kos in sodrugi pri agitaciji, naj navedemo le nekaj slučajev. Kakor je znano, se danes nahaja enorazrednica v Voklem. Dosedaj všolani vasi Prebačevo in Hrastje nameravajo menda v Hrastju napraviti svojo šolo; učitelj Kos pa je pričel vsled tega slepiti ljudi v Voklem, da bodo potem Vogljanci tudi zahtevali svojo šolo in če se izvoli odbor, kakor ga je sestavil on, se bo pa oskrbelo, da se enorazrednica poveča v dvorazrednico in da ne bo treba drugega, kakor da se sedanje poslopje vzdigne za eno nadstropje. To bi bilo dobro za Kosa, ker bi potem postal, kakor misli, nadučitelj; nadalje so pretili ljudem, da bo v nevarnosti hiša vsakega, kdor ne gre volit ž njimi, ter se izjavili proti nekemu volilcu iz Vogljan, da tisti, ki ne voli ž njimi, ne bo smel skozi vas Voklo. Na dan volitve so vjeli ednega nasprotnih volilcev, kateri se jim ni dal pogovoriti, so mu kupili liter žganja, katerega je zavžil; seveda je bil onesveščen in ko se že ni nič zavedel in je ležal kakor mrtev, so mu še s silo vlivali žganje v usta. Potem so ga naložili na voz in hlapec ga je peljal v Kokro; tamkaj pa ga je z voza zvrnil v jarek ter pustil. Neka volilka je prej oddala pooblastilo županovi stranki; na to so se podali Vokljani k nji, seveda na čelu jim učitelj Kos in jo silili, naj jim da pooblastilo. Povedala pa jim je, da je pooblastilo že oddala in da ga jim ne da več. Toda oni so vendarle naredili pooblastilo, s katerim je volil učitelj Kos. Pooblastilo pa je bilo neveljavno, ker ga volilka ni podpisal. In učitelj Kos, ki je bil v volilni komisiji, je sam priznal, da podpisa na pooblastilih nista enaka. Volilca P. so s silo tirali na volišče. Možu pa, ki se ni hotel dati zapeljati, je slabo prišlo in je pred vasjo padel na tla. Potem so ga pa hoteli na nosilnici nesti na volišče. Volilce, ki stanujejo v tujini, so poklicali in jim zatrdili, da dobe za pot plačilo. Ker so pa pogoreli, se ni nihče zmenil za plačilo in so jim za obljubljeno povračilo troškov na dolgu. Kje ste možje, taki kričači? Le s poštenostjo se da kaj doseči, nikakor pa s silo. Kako, da je učitelj Kos mogel že ob 9. uri priti k volitvi, nam je bilo neznano, ker je imel pouk; toda zvedeli smo, da je šen-čurski kaplan prevzel za ta čas krščanski nauk. Vse te zvijače niso nič pomagale in Bog je hotel, da je morala Kos-župnik Kukeljeva stranka propasti. Kaj bodo sedaj Vokljani naredili z zastavo in smodnikom, kar so si nabavili za proslavo zmage. Konečno samo še ome- 201 nimo, da so Voklanski volilci imeli dan volitve 13. maja za praznik in so vse posle oprostili dela, zagotavljaje jih, da, ko se vrnejo z volišča, bodo skupno slovesno praznovali zmago. Toda človek obrača, Bog obrne. Učitelju Kos-u se je torej na ta dan volitve — 13. maja 1902 pel miserere. Z Dovjega. Dovolite, gospod urednik, majhen prostorček v Vašem cenjenem listu za naslednje vrstice: Lansko leto je sklenil naš občinski odbor, da se ima najeti dimnikar, ki bo snažil dimnike. Županstvo bode plačevalo dimnikarja, nam hišnim posestnikom pa se bode vračunilo to pri davkih. Resnici na ljubo Vam povem, da se je to v istini zgodilo. A ta naš dimnikar iz Radovljice je zvrševal to delo samo nekaterikrat, sedaj pa pride samo toliko v našo občino, da se nam pokaže in in da omete par dimnikov, potem pa gre. Drugi dimniki po njegovem mnenju lahko čakajo, čeprav so vsi kocasti od saj in večina izmed njih ni bila skoro nad tri četrt leta osnaženih. A to še ni vse. Lansko leto se je nam strogo zaukazalo, da se morajo popraviti vsi tisti dimniki, ki s>o prenizki. Toda to se še do danes ni zgodilo. Eni se izgovarjajo, da jim je prejšnji župan rekel, da bode že on podaljšal rok, do kdaj se naj popravijo vsi prenizki dimniki. Na vse to se je menda pozabilo. Upamo, da bo sedanji župan to preskrbel in, da nam tako ne bo vsak dan pretila nesreča. Tudi občinska cesta skozi Mojstrano je v jako slabem stanu. Prav težko prideš iz blata, zlasti revčki so otroci, ki hodijo v šolo in pa k tovarni. Izlet slovanskih časnikarjev na Gorenjsko. Binkoštni ponedeljek zjutraj so v Ljubljani na I V. shodu slovanskih časnikarjev zbrani gostje napravili izlet na Gorenjsko. Izletniki — okrog 200 po številu — so imeli na razpolago od ravnateljstva državne železnice dva elegantna razgledna vozova I.razreda; vlak je nadzoroval sam višji nadzornik gospod Vidic. Na vseh postajah proge Ljubljana-Javornik so občinski zastopi in razna društva najprisrčneje pozdravili in sprejeli slovanske časnikarje. Že na državnem kolodvoru v Šiški smo opazili pri sprejemu ondotno čitalnico, v čegar imenu je govoril nje predsednik g. Fr. Drenik. Odzdravi mu Poljak dr. Le wie ki. — V Št. Vidu so prihiteli na kolodvor gasilno in delavsko pevsko društvo, čitalnica in rokodelsko društvo. Pozdravu ondotnega župana Belca se zahvali Slovak Düla. — V Medvodah je čakal goste na kolodvoru občinski odbor. — Na kolodvoru v Škof j i Loki so bila zbrana društva: Čitalnica, Slovensko bralno društvo, gasilni društvi iz Škofje in Stare Loke, venec narodnih dam in občinski zastop. V imenu občinskega zastopa je govoril gospod župan Lovro Sušnik: odgovarja mu Slovak Düla, dame pa so obsipale izletnike s šopki. — Najlepši pa je bil sprejem v Kranju. Mesto je bilo v zastavah, na kolodvoru pa so čakali občinski zastop in društva: godba, gasilno društvo, »Gorenjski Sokol*, narodna čitalnica, bralno društvo in moško pevsko društvo «Kranj*. Ko je vlak pridrdral na postajo, so na Kalvariji pokali topiči. Gospod župan ces. svetnik Šavnik najprisrčneje pozdravi zastopnike slovanskih časnikov, naše narodne dame pa so delile gostom šopke. — Vila profesorja monsign. Zupana na Okroglem je bila v zasta1 ih. — V Podnartu, kjer sta prišli: pevsko društvo «Odmev» in gasilno društvo iz Krope, je govoril državni poslanec Pogačnik. Na Vidovcu, ki je bil ves v zastavah, se je zbrala velika množica ljudi iz Kamnegorice, ki je pozdravljala drage goste. — V Radovljici je bil na kolodvoru postavljen krasen slavolok; zbrani so bila: Bralno društvo, godba in gasilno društvo. Kot govornik je nastopil g. dekan Novak. — Žirovnica in Javornik sta bila v zastavah. Na poslednji postaji sta govorila g. župan Potočnik s Koroške Bele in g. dr. Janko Vilfan, ki je pozdravil goste v imenu podružnice slovenskega planinskega društva. Navzoči so bili: občinski zastop, kat. delavsko bralno društvo z Jesenic, tamburaši s Save in gasilno društvo. — Na Dobravi so izletniki zagledali slavolok, potem pa so šli peš do Šuma in 202 in skozi Vintgar, skozi katerega je grmela silno narasla Kadovna. Pot je bila razmeroma še dobra; dalje so se ogledala dela za električno napravo. Izletniki so se čudili divje romantičnemu Vintgarju. Pred Žumrovo restavracijo je stal slavolok; Lu pozdravi prišlece v imenu občinskega odbora g. župan Jakob Žumer, goste pa so pozdravljale dekleta v narodni noši in gorjansko gasilno društvo. Za nagovor se mu zahvali Ceh Hovorka. Dekleta so delila kitice, opis Vintgarja in razglednice. V Žumrovi gostilni je bil nato zajutrek, ki sta ga priredila občina in tamošnja posojilnica. Okoli poldneva so dospeli izletniki na vozovih na Bled, kjer so jih sprejela društva z zastavami, dekleta in občinski odbor v narodni noši. V Gradu je bil postavljen tudi slavolok, kjer je krepko in navdušeno govoril g. župan Jak. Peternel. Prišedši na blejski grad so občudovali krasen razgled; žalibog se ni moglo radi oblačnega vremena razločiti oddaljenih gorskih vršacev. Na to so se peljali v čolnih na otok, kjer je prav lepo zapelo blejsko pevsko društvo pod vodstvom g. nad-učiteljaFranaRusa nekaj narodnih pesmic. G. pevovodju se je zahvalil Rus Mončalovskv. Med veselim pope-vanjem so došli konečno do Lujizinih toplic, kjer je bil ob treh popoldne banket, izvrstno in okusno prirejen od blejske občine. Še pred banketom so položili češki žurnalisti na spominek Prešerna krasen venec. Banketa se je udeležilo okrog 180 oseb. Predsedoval je g. župan Peternel. Govorili so: Ceh Beneš, Hrvat prof. Pasarič, drž. poslanec Pogačnik, Hrvat Š. Gjalski, Slovenec dr. K. Triller, Poljak Jablonski, Rus prof. Markov, Slovak Mudron, Ceh dr. Richter, Hrvat dr. Radič, Poljak dr. Lewicki, Ceh Hovvorka, Hrvat državni poslanec Bi anki ni in Rus dr. Vergun. Na Bledu je dobil vsak izletnik novo knjigo «Bled in okolica*, več razglednic in panoramo Bleda. Planinsko društvo je okrasilo goste s šopki in trobojnicami z zlatimi napisi. Po banketu so se izletniki odpeljali v Lesce in odtod nazaj v Ljubljano. Ljubljanski pripravljalni odbor je plačal vožnjo na železnici tja in nazaj za II. razred. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebna vest. Gospod M. Janežič, učitelj v Dobu, je imenovan učiteljem na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Umrla je v Kranju gospa Ivana Majdič, rojena Šturm, soproga tukajšnjega veletržca in posestnika gospoda Ivana Majdiča, po hudi in mučni bolezni v Gl. letu svoje starosti. Pogreb je bil veličasten. Cital-niški pevski zbor je zapel pred hišo in ob odprtem grobu dvoje pretresujočih žalostink. Pokojnico pa je spremilo skoro vse tukajšnje meščanstvo in uradništvo ter obilo kmetskega prebivalstva, kar je najbolj dokaz, da je rajnka uživala simpatije ne le v vseh mestnih, temveč tudi v okoličanskih krogih. Naj v miru počiva! Nehvaležnost je plačilo tega sveta, smo si mislili, ko smo prebirali v zadnjem »Slovenskem Listu* in v »Slovencu* od torka neslane napade na »Gorenjca* in posameznike, ker smo v predzadnjem »Gorenjcu* učili predsednika godbenega društva malo takta. Namesto, da bi nam bil g. Korl Florian hvaležen za pouk, namesto, da bi nas lepo ubogal — in on uboga sicer tako rad — in namesto, da bi opustil politiko v godbenem društvu ter se ravnal v interesu godbe po našem nasvetu, je raje posodil veliki boben svojim črnim prijateljem, ki sedaj kakor obsedeni bobnajo po klerikalnih časopisih zoper »Gorenjca*. Predvsem naj konštatiramo, da niti ne poskušajo ovreči naših trditev, ker jih ravno ne morejo. Saj tudi Korlovi prijatelji sami priznajo, da je s svojim skrajno netaktnim nastopom v znani zadevi napravil veliko neumnost in da je zato zaslužil malo popra. Ker tedaj Floriana ne morejo oprati, črnijo druge, vežejo otrobi in se zaganjajo v posameznike, kakor vaški psički. Ker kužki, ki veliko lajajo, ne grizejo, nt; bomo odgovarjali na osebne napade. Treba pa je izpregovoriti nekaj besedi, ker trdijo, da je »Gorenjec* napadel »mestno* (?) godbo; da godba zaradi tega ni hotela spremljati sokolov k sv. Joštu, ker se ne da komandirati; da ljudje, ki so godbo spravili v dolgove in jo potem zapustili, nimajo več pravice biti njeni poveljniki in slednjič, da je godba meščanska, pa ne orodje znane klike. Te neresnične trditve je treba nekoliko popraviti. Naš list doslej ni še nikdar napadel godbe, ki ni mestna, ampak godba gasilnega društva in kot taka kolikor toliko slednjemu tudi podredjena. Mi vemo, da je na deželi skoro nemogoče vzdržavati res dobro godbo in zato smo presojali vedno dobrohotno različne produkcije. Ce bo godbeni odbor zganjal še naprej politiko, bomo govorili odločneje. Florian ni »sacro-sanetus* in če smo si ga privoščili radi netaktnega obnašanja, se to še zdavnaj ne pra,vi napadati godbo. Prijeli smo ga, ker je zaslužil in prijeli smo ga, česar ni zaslužil, z rokavicami in ne na pobalinsk način po receptu znanih katoliških častikradežev, ki se brez vsakega povoda in z brezmejno surovostjo zaganjajo že nekaj časa sem v popolnoma neprizadete osebe. Godbe ni nihče komandiral in je tudi ne prosil, da bi spremila sokole na sv. Jošt. Naprošena sta bila le kapelnik in še jeden godec, da bi spremila društvo kot trobentača, kakor že vsa leta. Kapelnik je radovoljno obljubil, a moral je prav zadnji dan odpovedati svojo udeležbo, ker mu je Florian v svoji vsegamogočnosti in morda tudi nahujskan to zabranil edino le iz prav otročjega in osobnega nasprotstva. Ce si ni bil svest svojega netaktnega nastopa, kakor nekateri trdijo, naj bi pa bil šel spat. Ce nastopi kot načelnik godbe, potem naj varuje dostojnost, kajti v takem slučaju ne moremo zatisniti obeh oči in kakor sicer, smatrati njegovih komedij kot nedolžne burke nekako priviligiranega »enfant terrible* v našem mestu. Star je že dosti, da bi bil lahko enkrat drugačen. Skrajna nesramnost je pa, ako si drznejo nasprotniki namigavati, daje liberalna stranka spravila godbo v dolgove in jo potem zapustila. Začetkoma je bila godba prava pravcata Pavšlarjeva »Hauskapela*, kljub temu, da so liberalci prispevali nekaj stotakov za nabavo inštrumentov. Podpirali smo jo vedno z mesečnimi doneski in čitalnični godbeni klub je priredil na korist godbi koncert, ki je donesel nekaj lepih goldinarčkov. Liberalni občinski zastop je dovolil dvesto kron letne podpore. Ko so malkontenti napravili dosti dolgov, niso prišli niti na občni zbor in izvoljena revizorja nista hotela potrditi konfuznih računov. Razsodni ljudje so potem izvolili nepristranski odbor, ki je tudi nepristranski postopal in ni nikdar izzival. Pri nekem obhodu po mestu je priredila godba še celo pod-oknico Koblarju, a navzlic temu so malkontenti jeli odstopati iz društva. Zato pri zadnjem občnem zboru dosedanji odbor ni hotel več prevzeti godbe in slednjič se je sestavil odbor, ki je bil po večini sestavljen iz malkonten-tov. Prevzel je sicer dolg, a dolg, ki je bil za n a j m an j 200 K manjši, kakor takrat, koso malkontenti zapustili godbo. In liberalci smo plačevali naprej in mnogo prispevali pri koncertu na korist godbe v telovadnici, katero je prepustil »Gorenjski Sokol* brezplačno. In sedaj lažejo po »Slovenskem Listu*, da smo godbo spravili v dolgove ! Šele, ko so merodajne osebe v godbenem odboru uprizorile ono umazano gonjo proti blagajniku okrajne bolniške blagajne, ko so odborniki kot taki začeli tirati politiko, jeli so odstopati liberalci in bodo še odstopali, ker napram takemu odboru ne morejo imeti zaupanja, ker nočejo s svojim denarjem podpirati sebi nasprotne politike in ker ne marajo, da bi bila godba orodje znane klike — kranjskih malkontentov. Toliko v pojasnilo na laži v klerikalnih listih. Ce ne bo miru, bomo povedali še kaj več. Novice iz Škofje Loke. Pišejo nam: Seja škofjeloškega občinskega odbora se vrši v soboto 24. t. m. Na dnevnem redu je tudi razgovor, tičoč se bližnjega griča Kamenit-nika, v katerem naj bi se lomilo kamenje za zgradbo bohinjske železnice. — Na binkoštni ponedeljek sklicani občni zbor tukajšnje mlekarske za druge se radi nesklepčnosti ni vršil. — V torek, 20. t. m. je umrla v škofe-loškem uršulinskem samostanu sestra Pija Pokoren, stara šele 2(3 let. Rajnka je bila pri šolskih otrocih priljubljena in znana kot vestna in marljiva učiteljica. Pogreba v četrtek dopoldne se je udeležila poleg obeh šol tudi velika množica drugega občinstva. — Nadcpolna ptička sla bila izročena le dni škofjeloškemu okrajnemu sodišču. Petnajstletni J. Gosar in njegov desetletni brat A. Gosar, oba iz Škofje Loke, sta kradla v različnih krajih, kjer se jima je nudila prilika. Na ta način sta nabrala okroglo BVotico 33 kron 60 vinarjev. Mestni stražnik je napravil njunemu «romanju* konec. Starejši bode sedaj romal v enomesečni zapor. Darili. Gospoda Ivan in Janko Majdič sta darovala za mestne uboge 200 kron in kot zahvalo za pelje pevskega zbora tukajšnje čitalnice ob priliki pogreba nepozabne soproge in matere dijaški kuhinji v Kranju 100 kron. Hvala jima! Pozdravit je prišel časnikarje na kranjski kolodvor tudi g. dekan Koblar, tako piše »Slovenec* od minulega torka, Iz tega poročila je seveda moral vsak nepoučeni bralce sklepati, da je Koblar igral pri vsprejemu sila važno ulogo. No, Koblar je bil pač na postaji, ker se je z izletniki odpeljal na Gorenjsko, poskušal je tudi siliti v ospredje, a zmenil se ni zanj nihče in pozdravljal ni on nikogar. »Slovenčcvi* poročevalec Štefc je pač hotel z onim poročilom napraviti malo uslugo svojemu prijatelju Koblarju. — Iz Gorenjskega se nam piše: »Skupnega obeda na Bledu se je udeležil tudi Vaš gospod tehant. Ne vemo ali kot časnikar ali kot dostojanstvenik. Prvega skoro ne verjamemo, kajti potem bi mu ne bilo treba ničesar plačati, ker on neki sicer strašno obrajta, a bi v tem slučaju gotovo ne maral, ker je obed priredila liberalna blejska občina*. Mi pa pravimo: nič se ne ve! V denarnf zadevah plava Koblar nad strankami. V Stražišču se vrši jutri popoldne ob treh pri g. J. Bcnedik-u razgovor radi ustanovitve gasilnega društva. Pravila se v kratkem predlože v potrjenje. Vendar enkrat! Gospod Vencajz kot zastopnik škofove zavarovalnice. Pišejo nam: Prav stara, zarjavela postava dovoljuje deželnosodnim svetnikom prestopiti po petletnem službovanju pri deželnem okrožnem sodišču k advokaturi, tudi tistim, ki so se vpokojili zaradi strokovne nerab-nosti. Gospod Vencajz se ima zahvaliti temu zakonu, da je postal advokat. Iz jeze je postal »katoliški* advokat. Ljubljanski škof mu je dal za poboljšek tudi zastopstvo svoje zavarovalnice. Vsa čast patronu in zastopniku! Letošnje leto je tožil gospod Vencajz dva zavarovanca za plačilo po 3 krone 7 vin. Na tem ni nič posebnega. A pripeljal se je sam k obravnavam. Dotično sodišče leži daleč od Ljubljane in je par ur oddaljeno od železnice. Troškov je ulovil v teh dveh strahovitih pravdah 126 K. Vdotičnem trgu bi bil dobil dosti »katoliških* namestnikov, ker se po katoliškem vodilu liberalci ne smejo nameščati. — Tako se maščuje, ako postava dovoljuje vsakemu penzionislu-sodnemu svetniku postati advokat. In »cerkev ni krvi željna*. — To je jedna. Druga je ta: Škof Jeglič daje svoje signature v pravdah. Neka pobožna oseba je bila zaradi prehudega jezika kaznovana z zaporom. Obtožitelj, tudi pobožen mož, ni hotel odpustiti, ne prošnje za izpremembo zaporne kazni podpisati v denarno. To je tako med našimi »katoliki*. Obsojena je vložila prošnjo za cesarsko milost. Ljubljanski škof je prošnjo signiral. To ni šala, to je resnica, ker v Avstriji je vse mogoče. V Španiji duhovniki nadzirajo tudi ju-stične uradnike. V Gislitvaniji imajo sodniki zagotovljeno neodvisnost. Ko duhovniki na Slovenskem v mestih in trgih dobe nadvlado, bo slaba pela tej neodvisnosti. Tedaj bodo imeli »katoliški* advokati veselo delo. Škof, ali kapelan bo v kakem kotičku zapisal svojo signaturo in vse bo v redu. Ali bo tedaj gospod Vencajz vesel! Hotele so ga vreči v vodo. Kakor je poročal »Gorenjec* v zadnji 20. številki od 17. t. m., Vam hočem čestiti bralci v.so stvar nekoliko pojasniti, zato da ne boste o tem dogodku v temi tavali. Res je bil ogled na omenjenem kraju, in da jest sploh nisem bil klican. Da sem pa imel pravico, to mi pa mora vsakdo priznati, vsled tega, ker imam na tem vodotoču štiri parcele sveta, to se pravi, več kot vsi Visoški mlinarji na tem vodotoču. Šel sem pa zaradi tega k tem ogledu, ker 203 sem videl, kaj vse ti mlinarji delajo, ko so vodo k levem bregu reke Kokre napeljavah, in je nam, posestnikom, voda radi tega mnogo škode delala. Da sem res revolver pri sebi imel, in ga tudi pokazal, rad pritrdim, kar je pri tako razdivjanemu ljudstvu tudi treba bilo, ker ga imam tudi pravico nositi. Napili so se prej kuhanega navadnega špiritovega žganja, zato da bi lažje ljudi s priimki obkladali, in pa če bi bilo treba, tudi dejansko kaj storili. Zato so se pa, vsled tega naprošene priče od posestnice Marije Bakovnik, ker niso bile napite, mirnim potom odstranile, in se tudi ne tega ogleda udeležile. Novodobnih nadvodnih nimf, ali pa pijanih žensk, se pa še gorenjsko moštvo ne boji; zato se pa tudi meni ni bilo treba bati, da bi me bile v podvodno kraljestvo spravile. V Olševku, dne 19. maja 1902. Jakob Koželj. In Jeglič je mož! Kranjski Jeglič namreč, kamnosek Jeglič, Levčev prijatelj Jeglič je mož! In zakaj? vprašaš gotovo cenjeni bralec, odnosno, ker se gre za moža, dražestna bralka! Ino, zato, ker sam o sebi tako trdi. V »Gorenjcu* od 19. aprila smo mu namreč že povedali, da se je vštel pri volitvi v okrajno bolniško blagajno, ker je preveč mislil na svojo razpokano in za življenje nevarno škarpo. To je moža-Jegliča tako razburilo, da je zašel med pisatelje. In mož je vzel pero v svojo desno roko in začel je pisati in pisal je štiri tedne in spisal je slednjič za zadnji »Slovenski List* celih 11 (reci jednajst) vrst dolgo notico, katero je uredništvo seveda korenito popravilo in opremilo s kratkim, a jedrnatim uvodom: «Iz Kranja nam piše g. kamnosek Jeglič ...» In tak uvod zasluži kapaciteta, kakor je pisatelj g. Rudolf Jeglič. Tamkaj v tisti notici pripoveduje, da smo se samo zato dotaknili njegove rahle škarpe, ker noče trobiti v rog prismojenih liberalcev, in da ga nihče ne bo izpreobrnil, kajti sam o sebi trdi doslovno: »In Jeglič je mož!* Taka samozavest imponira še nam »prismojenim« liberalcem. Svetujemo možu, da naj si že sedaj »med živimi* izkleše iz kararskega mramorja nagrobni spomenik, na katerem bo blestel v zlatih črkah napis: »In Jeglič je mož!» In ko bodo njegovo truplo izročili materi zemlji (kar mu pa ne privoščimo tako hitro), postavili bi na njegovo gomilo spomenik z napisom: »In Jeglič je mož!» In truden popotnik, ki bi šel tod mimo, obstal bi pri zgodovinskem kamenu, snel bi klobuk (poleti tudi slamnik) raz glavo in vedel bi takoj, da leži v preranem grobu »slavni* Jeglič. Marsikomu bi pa seveda tudi prišel na um lepi priimek, s katerim je mož-Jeglič počastil liberalce. R. I. P. Poskusen ulom. Neznan zlikovec se je v noči od 13. na 14. t. m. utihotapil v pisarno stavbenega podjetnika Cecconija v Radovljici in poskusil s krampom razbiti železno blagajno, v kateri je bilo 80.000 kron. Poskus pa se ni posrečil. Nova postaja. Dne 11. maja t. 1. se je otvorila na progi Ljubljana-Trbiž med postajama Jesenice in Dovje pri kilometru 35*1 ležeča postaja Hrušica za osebni in prtljažni promet. Nesreča. Z Dovjega se nam piše: Ponesrečil se je pri nalaganju neke železnine v tovarniškem skladišču ob železnični progi hlapec A. Ahačič, kateremu je zlomilo nogo. Doma je iz Naklega pri Kranju. Sneg je zapadel binkoštno nedeljo v Fužinah tako, da so morali drugi dan s snežnim plugom delati pot. Iz Spodnje Šiške. Danes zvečer ima občinski odbor sejo, v kateri se bode razpravljalo o važnih občinskih vprašanjih. — Pravila za ustanovitev «Sokola» so se predložila vladi v polrjenje. — Razvilo se je živahno stavbeno gibanje. Več hiš bo letos na novo prezidanih, vzdignjenih in popravljenih. Tako Šiška napreduje na vseh koncih in krajih. Križem sveta. Posledica žganja. Celovški «Mir» poroča: Kaj stori žganje, se je pokazalo te dni zopet na prav žalosten način v Bilinjah. Dninar Winkler je pijan napadel svojo mater in jo obdeloval z velikim kamenom tako grozovito, de je krvavela iz mnogih težkih ran in vsa krvava obležala na tleh. Nečloveškega zločinca so morali vkleniti v verige in prepeljati v zapor. 204 Razne vesti. Vložila se je prošnja na koroški deželni zbor, naj bi se zgodovinski vojvodski prestol, ki se nahaja v deželni zbirki, zopcl postavil na s\oje prvotno mesto na gosposvetskem polju. V Beljaku so pri občinskih volitvah letos prvikrai zmagali Vsenemei. Doslej so imeli pristaši državnega poslanca Sleimvenderja odločilni vpliv. - - Med Koprom in Izolo je binkošlni ponedeljek padala debeli toča, ki je napravila ogromno škodo. — V Vilni je napadel žid liirseh guvernerja, ustrelil nanj in ga ranil. Ljudje so napadalca ujeli in ga izročili oblasti. — Novi f)0-kronski bankovci izidejo dne 88. t. m. Barve so vijolčaste. _ Darila. Up ravni št vo našega lista je prejelo: Za dijaško kuhinjo v Kranju: Evgenija Vavken, Fr. Strupi, Josip Hacin po 2 K in Josip Jenko 1 K, gospdč. Franica Kržičeva s Trboj 10 K namesto venca na grob bi. gospe Ivane Majdič. Namesto venca na krsto umrle gospe Iv. Majdičeve so darovali za dijaško kuhinjo v Kranju: gospa Mar. Mayr G K in gospodje: 20 K Peter Majdir, pos. valj. mlina v Jaršah; 10 K ces. svetnik in župah Karol Šavnik; 8 K okr. zdravnik dr. E. Šavnik; 6 K odvetnik dr. Fr. Prevc; po 5 K glavni zastopnik «Dunava» P ud. Kokalj in tajnik mest. hran. Ivan Valenčič; po 4 K: dež. poti. in posestnik Ciril 1'irc, trgovec Iv. Rakove, mag. pharm. Fr. Šavnik, odv. dr. Val. Stempihar in ravnatelj Andr. Žunier; 3 K gimn. ur. A. Zupan; po 2 K: načelnik Iv. Hatagelj, trgovci Fr. Crobath, Ferd. Polak, Ferd. Sajovic, lotogr. Iv. Jagodic, prof, dr. V. Korun in Ant. Peterlin, sodn. adj. Fr. Peterlin skupaj M K. Odbor dijaške kuhinje izreka vsem, ki so pripomogli k omenjeni svoti, najsrčnejšo zahvalo. Vsak dan svež Sladoled razpošilja od zdraVni-KoV Kot izvrsten spoznan Emil Braudt slaščičar y Kranju. 80—i Razpošilja se na vse kraje. — V večjih krajih Gorenjske podružnice. Otvoritev gostilne in priporočilo. Slavnemu občinstvu, letov iščarjem in izletnikom na Bled uljudno naznanjam, da sem prevzel MF11 FUHJU v Gradu na Bledu št. 47 in 48. Priporočam letoviščarjem in potnikom lepa stanovanja po primernih cenah, s pri-stavkom, da se dobivajo vedno gorka in mrzla jedila ter točijo izvrstna štajarska in dolenjska vina. Imam tudi zalogo .prve gorenjske pivovarne M. Mavrja v Kranju. Postrežba točna, cene nizke. — Lep vrt s kegljiščem, kjer je krasen razgled po celi Kranjski, je p. n. gostom na razpolago. Za mnogobrojen obisk se priporoča 78-i Davorin Vrlnsek gostilničar. Listnica uredništva. Gospodu dopisniku z Gorenjskega: Prihodnjič. — G. P.: Spis >Slovenski časnikarji v Vintgarju in na Bledu« pride prihodnjič, ker je došel za to številko prepozno. Gospodarske stvari. Koliko je trgovcev, industrijalcev in obrtnikov na Kranjskem? Po podatkih zadnje volitve v trgovsko in obrtno zbornico je bilo v trgovinskem odseku vo-lileev 2189, v obrtnem pa 6918. Tu so pa všteti le tisti volilci, ki plačujejo nad 5 kron pridobnine na leto, je pa še okolo 900 trgovcev in okolo 2500 obrtnikov, ki plačujejo manj kakor f> kron. Vseh trgovcev je potemtakem na Kranjskem 3089, industrijalcev in obrtnikov pa 9418. Več sto centov slame (otepov) vsake vrste W I star cent stane I gld. ~W ima naprodaj Mavri ^iajri' pivovarna v Kranju. 77 1 Tpretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri-/ jateljem in znancem, da je naša preljubljena soproga in mati, pospa JVana jKajdic njena Starin danes ob 11. uri dopoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bode dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Kranju, dne 18. maja 1902. ^r*lvijoori ol>it«3lj. Zahvala. Povodom mučne bolezni, kakor prerane smrti najine nepozabne soproge, oziroma matere, gospe Ivane Majdič prejela sva mnogobrojne dokaze prijateljskega sočutstva. Nnjiskreneje zahvaljujeva se vsem, koji so blago-pokojno tekom dolgotrajne bolezni posetili in tolažili, osobito dragim znankam in sosedam, koje so z uzorno požrtvovalnostjo pogostoma bolnici stregle in slednjič iajšide zadnje trenotke. Prisrčna zahvala vsem, koji so nama ob smrti osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje, vsem darovalcem premnogih krasnih vencev, kakor oiirni koji so tem povodom večje zneske v blagi nameri naklonili. Istotako zahvaljujeva se vsem dragim sorodnikom, someščanom, gospodom uradnikom, zunanjim znancem, osobito vam okoličanom, koji ste v toli velikem številu prihiteli, za zadnje spremstvo umrle. Posebno iskrena zalivala slav. pevskemu zboru tukajšnje narodne čitalnice za ginljivi žalostinki ob hiši žalosti, kakor ob grobu pokojoice. Vsem Vam Bog plati! 79 Kranj, dne 21. majnika 1902. Ivan in Janko Majdič. 17 O razglednicah. Poučen spis za vsakogar, ki se zanima za razglednice ali ima kakorkoli opraviti ž njimi. Konec. Posebno naj se lično in pravilno popiše razglednico takrat, kadar se jo hoče poslati kakemu znanemu nabiralcu, ki jo bode shranil v svojo zbirko, kjer bode pričala o svojem odpošiljatelju še v poznih časih, ko njega morda ne bode več med živimi! Pa tudi navaden preprost človek rad shrani lepo razglednico, od tukaj pa lahko zaide v roke kakega nabiralca, ki jo odnese s seboj ter vtakne v svojo zbirko. Mnogi nabiralci zahtevajo, da zapišejo odpošiljatelji samo svoje ime in dan odpošiljatve na razglednice. Ali vsekako so razglednice v zbirki pomembnejše in imenitnejše, ako je poleg podpisa odpo-šiljateljevega zapisanega še kaj drugega primernega na njih. Kdor zna pesniti, piše naj o prilikah nanje tudi v vezani besedi, ker posebno taka pisava kaj dobro prija pod lepimi slikami na razglednicah. Kadar odpošiljatelj razglednic nima peresa in črnila pri rokah, lahko jih popiše kar s svinčnikom. V zbirki pa take razglednice niso lepe, zato naj nabiralec s svinčnikom pisano pisavo na njih sam prepiše s črnilom in zbriše sledi svinčnika, predno jih dene v zbirko. Razglednice nabirajo na več načinov. Največje vrednosti je seveda tista zbirka, v kateri so vse razglednice došle po pošti iz tistih krajev, katere kažejo, na ime nabiralca. Manjše vrednosti je zbirka, v kateri so take razglednice, ki so bile poslane na razne osebe in jih je nabiralec dobil šele od njih. Najmanjše ali skoro nične vrednosti pa je zbirka s popolnoma praznimi, to je s takimi razglednicami, kakršne so naprodaj v prodajalnicah, kajti tako zbirko si lahko vsak nabavi v enem dnevu; treba mu je le iti v večje bližnje mesto in ondi v prodajalnah nakupiti si različnih razglednic iz vseh krajev sveta! Dragi bralec! Ako sem Ti postregel s kakim podatkom v tem spisu, izpolnjena je moja želja in dosežen moj namen, kajti s tem spisom nisem nameraval objaviti kake reklame za razglednice, ampak hočem z njim le podati nekoliko pouka tistim, ki se pečajo ž razglednicami, ker sem se že mnogokrat prepričal, da bi bil tak pouk že pred leti zelo potreben za naše ljudstvo. Res je, da bi oni denar, ki ga Slovenci po nepotrebnem potrosijo za razglednice, mnogo zalegel, ako bi se obrnil za kako koristno napravo; ali na drugi strani tudi naši trgovci nekaj zaslužijo pri razglednicah in ti morajo tudi živeti. In če se še nadalje ponjisli, da ravno tujci puste vsako leto mnogo denarja za razglednice v naših krajih, vendar nima naš narod vsled razglednic take škode kakor si jo mislijo nekateri nasprotniki razglednic. Zaradi tega in tudi zato, ker mi je znano, da je med našim ljudstvom se več zares škodljivih in pogubnih razvad, a jih ne zatare nobena graja in nobeno svarilo, nisem v svojem spisu grajal razgled-ničnega športa, ki je prišel, kakor že spredaj omenjeno, v navado tudi pri nas. Ta šport se bode torej med Slovenci gojil še tudi zanaprej, če ga hvalim ali grajam, in ker je tako, naj bi se gojil bolj z umetniškim čutom in, kolikor mogoče, v korist naši slovenski stvari! F. S. Tedenski sejem v Kranju dne 20. t. m. Prignalo seje 139 glav goveje živine, 6 telet, 339 prašičev, 2 ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 9*—, prosa K G-50, ovsa K 7*75, rži K 7*—, ajde K 6*50, ječmena K 7-50, krompirja K 1'80. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 166~36 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. 205 Posamezne številke „Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v Škof JI Loki pri g. M. Ž igo n u, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. S- 6* &a kop&ti, hafiot tudi 4ipe, va&& in 3tucpe glinaste i&dtlht v vs&fi bazvafa, fopežne in cene psvpotoča ptva in najvccj-a 75—2 v 2ju&tja,ni, Tvrdka R. MIKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 naznani, da je že popolnoma založena s spomladanskim blagom. Posebno omenim o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenj-' sko sukno i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, torej cenejši kakor povsod drugod. Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe barhente, kambrike, kotenine, cvilh za postelje, koče, odeje i. t. d. V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Torej povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni postrežbi. 74—2 Spoštovanjem B. Miklauc. Blag. gosp. GABRIJEL PICCOLI, lekar, dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. v Ljubljani. Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. Gradec, dne 2. februvarja 1897. Bolnišnica usrniljenih bratov. Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. 2e mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporaljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem Momjan (Istra), 6. oktobra 1900. II. 192—36 D«n Peter Franceschini, župnik. 206 Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 1-21 Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, 97—51 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \i)ar)& L)ielrT)ar-ja 5trtig«rj« O bjtibljar>i, dtir)aj$k« cc$t« 11. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega deli. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti •$kei darila ure, zlatnino in srebrnino po jako nizkih cenah priporoča H. SUTTNER, urar v Kranju. 73-2 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K, Rezervni zaklad: nad 36.000 E. Posojilnica t Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po ^/odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—18 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 100-47 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. JOS. POGAČNIK krojaški mojster v Radovljici štev. 41 priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje C Raznovrstnih = 1 1 oblek-. I za gospode, uradniških uniform, salonskih, gL turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono. |£ Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno (S> 14—18 v zalogi. Loterijska srečka dne 17. maja 1.1. Trst: 2 82 3 24 48 Otrobi Vozili Holarice in 49—5 galanterijsko blago na drobno in debelo se dobe po najnižji ceni pri Albinu Ruto R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna za modroce na peresa id posteljno opravo, »aloga pohištva, priporoia vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otroCjih vozitkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, dlvan) Hi 60—5 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami polije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. khaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, »četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljale na dom stene za oelo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Z« oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti Jupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo posojati narodnma reUamaege, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vnrisjo. Izdaja in zalaga konsorcy »Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Erien. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.