LETO L, št. 41 PTUJ, 9. oktobra 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Zaupno "Nobenega novinarja nočem več videti na seji," je rahlo zaripel v ohrazpovzdignil glas župan ene novih občin. "Vi le pridite. Vi, dobro ste pisali o nas. Ampak Vaši kolegici pa ne bomo nikoli več ničesar povedali!" je bil odločen župan neke druge občine na ptujskem območju. In: "Kaj toliko sprašujete? Koga pa to zani- ma?" Zato ni čudno, da se je zadnjič pritožil Franček, ko mu je občinski svetnik na njegovo vprašanje odgovoril: "A tako, kdaj bomo asfaltirali, bi rad vedel! Vidiš, pravi čas boš izvedel. Mi smo oblast zato, da odločamo." Kot petelini na svojem dvorišču se šopirijo posamezni lokalni mogotci in skrivajo, do česar ima vsakdo pravico. S tem seveda kršijo zakon, ki zahteva, da morajo vsi, ki opravljajo javne funkcije ali javne službe, zagotavljati javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in res- ničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja. Do javnih informacij so torej upravičeni vsi. Občani so lahko prisotni na sejah občinskih svetov, pravico imajo izvedeti, zakaj bo porabljen denar iz proračuna, pravico imajo do vpogleda v zemljiško knjigo, sodni register, dokumente, ki se jih tičejo na up- ravni enoti... Prav tako novinarji. Mnogi so z novinarji zadovoljni le, če jih hvalijo. Zelo slabo prenašajo, kadar ti o njihovem delu pišejo kritično. Saj je res neprijetno, kadar volivci ugotovijo, da javna ustanova ne dela v njihovo korist, pač pa morda celo v škodo. Prav zato nekateri občinski in državni uradniki novinarje celo odganjajo, informa- cije skrivajo ali se vprašanjem preprosto izognejo. Zakon sicer predvideva zaporo informacij, toda le v primerih, ko so te na predpisan način določene kot državna, vojaška, uradna tajnost ali poslovna skrivnost. Zato bije v oči določilo v statutu ptujskih mestnih četrti Center in Ljudski vrt. V njem je namreč hkrati določeno, da je delo javno, javnosti pa da niso dos- topni dokumenti in gradiva organov, ki so zaupne narave. Ker je občina na mestne četrti prenesla samo upravljanje s premoženjem mestne četrti ter skrb za razvoj športa in kulture krajevnega po- mena, je seveda jasno, da med njimi ni državnih, vojaških ali uradnih skrivnosti, ki bi jih bilo potrebno zavarovati. Tako se znajdemo pred protislovjem: ali nameravajo četrti in občine, ki naj bi, tako je zapisano v njihovem statutu, varovale pravice in koristi svojih občanov, skrivati svoje delo pod oznako "zaupno" pred temi istimi občani? Ali ostaja torej še zmeraj "zaupno" vse tisto, kar bi želeli spraviti na varno pred očmi javnosti? Vinogradniki, ki so nninuli konec tedna trgali in stiskali svoje grozdje, so navdušeni nad kakovostjo, pa tudi količino mošta. Foto: Bračič PTUJ^ KIDRIČEVO, VIDEM / 3. MEDNARODNI OTROŠKI FOLKLORNI FESTIVAL Sreianje mladih štirih dežel IVa tretjem mednarodnem otroškem folklornem festivalu, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij Ptuj in bo trajal od danes do sobote, bo nastopilo čez dvesto mladih pevcev in plesalcev iz štirih držav: Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slo- venije (skupina dvojezične osnovne šole iz Prošenjakovcev, skupina Kres iz Novega mesta ter kot predstavniki domačega okolja mladi plesalci skupine Rožmarin iz Dole- nc in mladi kopjaši iz Markovcev). Cilj prireditve, kot poudarja Nevenka Gerl iz Zveze kultur- nih organizacij Ptuj, ni samo manifestacija otroškega ljudske- ga plesa in glasbe različnih držav srednjeevropskega kulturnega prostora, temveč tudi navezava kulturnih stikov med skupinami in otroki. To naj bi v dvorane oziroma na nastope mladih folk- loristov vabilo mlade in starejše ljubitelje foklore. Vsi nastopi, ki jih spremlja lična zloženka s po- datki o skupinah, so brezplačni. Nocoj ob 19. uri bo nastop slo- vaške skupine s skupinama Rožmarin iz Dolene in mladih kopjašev iz Markovcev v OŠ Olge Meglic. Jutri ob 11. uri bodo vsi udeleženci letošnjega mednarodnega otroškega folk- lornega festivala nastopili v dvo- rani Pan v Kidričevem, ob 19. uri pa bo osrednji festivalski nastop v dvorani Center v Ptuju; ptujskim šolam in vrtcem je Mestna občina Ptuj ob tednu ot- rokoa brezplačno podarila 1200 vstopnic. V soboto ob desetih bo še nastop vseh skupin pred Mestno hišo v Ptuju, ob 17. uri pa v OŠ Videm pri Ptuju. Za mlade fokloriste bo največje priznanje, če bodo nastopili pred polnimi dvoranami. MG JURSINCI / PRED JUBILEJNO PRIREDITVIJO ZAHVALA JESENI ieios v znamenju sin 19. oktobra bo v Juršincih nova prireditev, peta, jubilejna Zahvala jeseni. Pred slabimi tremi meseci so Juršinčani praznovali gospo- dinjski praznik, nasploh pa so juršinske prire- ditve postale nekaj posebnega v ožjem in širšem okolju. Odločajo se namreč za takšne, ki jih drugje ne poznajo. Prizadevna organizatorica juršinskih prireditev Marta Toplak, ki vodi tudi organizacijski odbor pete Zahvale je- seni, je povedala, da bo letošnja prireditev 19. oktobra. Že 15. oktobra pa bo kraljica pred Mestno hišo v Ptuju iz- rekla vabilo Ptujčanom, da si nnnožično ogledajo juršinsko prireditev. Ob tej priložnosti jo bo sprejel župan mestne občine Ptuj. 19. oktobra bo ob 8.45 uri z avto- busne postaje Ptuj odpeljal v Juršince turistični vlak. Ob prihodu udeležencev v Juršince jih bodo pozdravile kralji- ce iz prejšnjih let - kraljica jeseni, kruha, vina in sadja, le- tos pa se jim bo pridružila kraljica sira. Okrogla miza bo letos posvečena slovenskemu mlekarstvu ob vstopu v Ev- ropsko unijo. Sledila bo zahvalna maša z daritvijo darov, program kraljic in njihova razstava v cerkvi ter povorka mlekarstva s prihodom kraljice sira. Na letošnji prireditvi Zahvala jeseni bodo izvedli tudi tekmovanje kraljic za iz- biro petletne občinske kraljice, podelili priznanja zas- lužnim za prireditev in priznanja za urejenost cvetočih do- mov in vrtov. Organizirali pa bodo tudi prodajo pridelkov in izdelkov krušnih dobrot iz posameznih vasi ter vse za- belili z družabnim srečanjem s prijetno glasbo. MG 2 AKTUALNO Četrtek, 9. oktober 1997 - TEDNIK PTUJ / KOMBINAT DOBIL VRNJENIH SEDEM Najemne pogodbe veljajo! 30. septembra je Kmetijski kombinat Ptuj izdal sporočilo za javnost, v katerem je zapisal, da je v sporu med mestno občino Ptuj in njim višje sodišče v Mariboru odločilo v prid Kmetijskemu kombinatu. Leta 1995 je Kmetijski kombi- nat s pogodbo na mestno občino Ptuj neodplačno prenesel sedem objektov, ki so bili opredeljeni kot kulturnozgodovinski spo- meniki. To je moral takrat pri- silno urediti zaradi takrat vel- javne zakonodaje s področja lastninjenja. Ker pa je ustavno sodišče Republike Slovenije to prisilno normo razveljavilo in je razveljavitev veljala retroak- tivno, je Kmetijski kombinat želel pogodbo z mestno občino Ptuj razveljaviti in te objekte vključiti v lastninjenje. Mestna občina se s tem ni strinjala, zato je Kombinat vložil tožbo za raz- veljavitev pogodbe. Prvosto- penjsko sodišče v Ptuju je odločilo v prid Kombinatu, mestna občina Ptuj pa se je na odločitev. O zadevi je dokpnčno odločilo višje sodišče v Maribo- ru in potrdilo odločitev prvosto- penjskega sodišča, občini pa naložilo stroške pravde. Prejšnji petek smo se o tem podrobneje pogovorili z Alojzem Erlačem, glavnim direktorjem Kmetijskega kombinata Ptuj. - Lahko že podano izjavo za javnost dopolnite? A. Erlač: "Za nas je zadeva končana. Pravzaprav nismo pričakovali pritožbe mestne občine na odločitev prvosto- penjskega sodišče, glede na to da smo sprejeli dogovor, da se bo spoštovala odločitev sodišča. Verjamem, da bo s strani mestne občine zdajšnja odločitev višjega sodišča v Mariboru sprejeta in da izrednih pravnih sredstev ne bodo uporabili, ker so na- vsezadnje s tem povezani tudi stroški." - Bolj kot odločitev višjega sodišča je sedaj v ospredju vprašanje, kakšni so načrti Kmetijskega kombinata Ptuj glede mestnega gostinstva. A. Erlač: "Najprej moram po- vedati, da bomo spoštovali sklenjene najemne pogodbe, ki so bile v večini sklenjene v obdobju 1990/91. Vse so bile sklenjene za daljše obdobje, za dobo dvajsetih let. V tem trenut- ku jih še vedno obravnavamo kot veljavne pogodbe, ker jih tudi nismo nikoli preklicali, in upam, da zadevo enako razume- jo tudi najemniki ter da bodo de- javnost nadaljevali." - Kako pa je s plačevanjem najemnin? Kolikor nam je znano, jih najemniki ne plačujejo že od prvega maja 1995 oziroma od trenutka, ko je bila sklenjena pogodba o ne- doplačnem prenosu kultur- nozgodovinskih objektov s Kmetijskega kombinata na mestno občino? A. Erlač: "Ne vemo, ali so na- jemniki od 1. maja 1995 morebi- Alojz Erlač, glavni direk- tor Kmetijskega kombi- nata Ptuj. Foto: Kosi ti plačevali najemnino občini ali ne, pričakujemo pa, da bodo za- ostalo najemnino plačali. Vsem prizadetim smo ob izteku spora z mestno občino pisali. Opozori- li smo jih na pogodbene obvez- nosti oziroma zaostanke pri plačilih najemnin ter^ jim določili rok za plačilo. Če ne bodo plačali v roku, bomo to razumeli kot kršitev najemnih pogodb. Računamo, da so na- jemniki sredstva za najemnino, če je niso plačevali občini, vsak mesec 'rezervirali'." Kako pa jim boste poračunali vlaganja, če so jih morebiti opravili v tem dvelet- nem obdobju? A. Erlač: "V najemnih po- godbah so vlaganja natančno opredeljena. Kot lastniki smo dolžni vzdrževati zunanjost ob- jektov (fasade) in strehe, vlagan- ja v objektih pa so možna le po predhodnih soglasjih z nami. Torej če so takšna vlaganja bila, jih bomo pri poračunu zaostan- ka najemnin upoštevali. Veliko- krat slišimo, da smo mi krivi, da je mestno gostinstvo v takšnem stanju, kot je. S tem se ne bi strinjal. Gostinstvo se je pod našo streho pokazalo kot nerep- rezentativna dejavnost, zato smo jo opustili in se odločili za odda- jo lokalov v najem. Zato najbrže zelo težko vplivamo na raven ka- kovosti ponudbe v teh lokalih, prav tako ne moremo nikogar prisiliti v posodobitve. Z najem- nimi pogodbami smo jim naložili, da za lokale skrbijo kot dobri gospodarji, vse drugo pa je stvar njihove odločitve. Nekaj pa bi le rad poudaril: zelo pomem- bno se mi zdi, da smo najemne pogodbe sklenili za dvajset let in vsak posameznik si je lahko do- kaj natanko izračunal, kakšni vložki so smiselni, zato ne more biti opravičil, da posodobitve v danih razmerah niso bile mogoče. Slehernemu najemniku bi zelo radi dali soglasje, če bi se za posodobitev odločil. Svoje pa bi lahko v tem času povedali tudi inšpektorji, ali je bilo poslo- vanje v teh gostilnah zunaj pre- dpisov. Zato bi zelo težko spreje- mal odgovornost za takšno stan- je v gostinstvu v mestu Ptuju. Ta dejavnost je vedno bolj podvržena komercializaciji, konkurenčnosti, odločitev za in- vesticije pa stvar tistega, ki de- javnost izvaja. - Kaj pa restavracija Ribič, ali ostaja vaš reprezentančni ob- jekt? A. Erlač: "Da. Letos smo jo tudi obnovili, da bi s tem poka- zali mestu, ki je v neposredni bližini te restavracije pridobilo nov most, da mislimo z njo ohra- niti sloves najboljšega gostinske- ga lokala v Ptuju in da bomo ob kvaliteti ponudbe skrbeli tudi za zunanjost objekta, ki bo mestu lahko le v ponos." - Kako pa se bodo razvijale terme? A. Erlač: "Srčno upam, da bomo lahko že v začetku pri- hodnjega leta javnosti podrobno predstavili načrt njihovega celo- vitega razvoja. Ambicija Kme- tijskega kombinata Ptuj je, da bi v to dejavnost v bodoče vlagali znatna sredstva, ker je to ekonomsko opravičljivo in ker lahko naš nadaljnji razvoj bazira na razvoju term. Osebno sem prepričan, da bo že čez pet let ta dejavnost v strukturi prihodka Kombinata udeležena bistveno drugače kot danes, ko znaša njen delež pet odstotkov." MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki KLemenčič - Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (teliničnl urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; o (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 T/sfc MA-TISK, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. PTUJ / 1. SKUPŠČINA DELNIŠKE DRUŽBE PERUTNINA PTUJ Imenovali nadzorni svet in upravo Konec septembra je bila v viteški dvorani ptujskega gradu prva skupščina delniške družbe Perutnina Ptuj po lastninskem preoblikovanju podjetja. Poleg sprejemu drugih pomembnih sklepov so delničarji imenovali še nadzorni svet družbe, ta pa je imenoval upravo podjetja, ki jo vodi predsedn[k doktor Roman Glaser, člani pa so* Nada Krajnc, Tone Čeh in Dimče Stojčevski. Na osnovi uspešnega poslovanja v preteklih letih bo Pe- rutnina Ptuj za dividende razdelila 291,8 milijona tolarjev. Po sklepu skupščine so namenili za rezerve 397 milijonov tolar- jev, dobrih 106 milijonov tolarjev dobička pa je nerazporeje- nega. Na prvi skupščini delniške družbe so potrdili poročilo o poteku lastninskega preoblikovanja in rezultate poslovan- ja družbe v letu 1996. Osnovni kapital Perutnine znaša več kot 4 milijarde tolar- jev, v preteklem poslovnem letu pa je podjetje ustvarilo nad 13 milijard tolarjev prihodkov. Delničarji so na prvi skupščini izvolili tudi nadzorni svet družbe. Njegovi člani so Ivan Zupa- nič, Drago Sok, Simon Toplak, Nevenka Grgič, Tanja Šmi- goc Senčar in Milena Valant Majcen. Nadzorni svet je za svojega predsednika izvolil Ivana Zupaniča, za njegovega namestnika pa Draga Soka. _.__,_^_ PTUJ / S 6. IZREDNE SEJE SVETA MESTNE OBČINE Zh vofrfve v dri/nmi svet ni iHmega zmumm^a Ptujski mestni svetnil^i in svetnice so na šesti izredni seji mestnega sveta, ki je bila prvega oictobra, po hitrem postopku in soglasno sprejeli pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sve- ta, ki jih bodo predvidoma objavili v posebni številki Uradnega vestnika, ki je priloga Ptujčana, oziroma v javnih občilih, če se bo pokazalo, da je takšna objava cenejša, sicer pa je njihova veljavnost že določena z dnevom sprejema. Pokazalo pa se je tudi, da za volitve v državni svet ni pravega zanimanja. Kadrovski postopki morajo biti končani že do danes, 9. oktobra, do 12. ure. Svetniki so bili soglasni pri sprejemu pozitivnega mnenja, da Jože Lah, dosedanji ravnatelj osnovne šole Hajdina, to dolžnost opravlja tudi v novem mandatu. Na razpis sta se v roku prijavila dva kandidata. Svetnik Ivan Bezjak je mestni svet seznanil, da s prvim ok- tobrom izstopa iz slovenske na- cionalne poslanske skupine in da s tem dnem pristopa v članstvo poslanske skupine Slo- venske ljudske stranke. To je prvi primer prestopa člana mestnega sveta iz ene v drugo poslansko skupino. Tako pri mestnem svetu po novem deluje osem poslanskih skupin. Mestni svetniki so na šesti iz- redni seji prejeli vabilo osnovne šole Hajdine, da si ogledajo nove prostore, in če je mogoče, eno od prihodnjih sej izvedejo pri njih. Iz preteklosti pa že imajo vabilo za sklic seje v novih prostorih centra za socialno delo in knjižnice v Malem gradu. Kljub aktualnosti problemati- ke pa se vodje poslanskih skupin niso mogli dogovoriti za izvedbo pogovora o problematiki uredit- ve prometa v starem mestnem jedru, ki naj bi bil 3. oktobra. Uspeli pa so se dogovoriti, da se bodo na dostojen način poslovili od dveh sedaj že bivših vodij od- delkov občinskega urada, Kristi- ne Šamperl-Purg, ki je vodila oddelek za družbene dejavnosti in je sedaj zaposlena v Zgodo- vinskem arhivu Ptuj, in Metke Korošec, ki je vodila oddelek za splošne zadeve in so jo pred krat- kim upokojili. MG LENART / PROTI ZAVLAČEVANJU GRADNJE AVTOCESTE Obiinski svet potrdil koml^inirano S-i razliiiio ČE DO KONCA LETA NE BODO DOBILI PISNIH ZAGOTOVIL DRŽAVE, DA SE BO GRADNJA ZAČELA PRIHODNJE LETO, BODO ZAPRLI MAGISTRALNO CESTO POČEHOVA-LENDAVA ZA VES PROMET • NE IZSILJEVANJE, TEMVEČ RESNO OPOZORILO, DA SO PROMETNE RAZMERE ZDAJ NEVZDRŽNE Zadnja, 28. redna seja lenarškega občinskega sveta je mi- nila presenetljivo mimo, skoraj gladko, bi lahko trdili poročevalci. Celo pri pobudah in vprašanjih so bili svetni- ki nenavadno mirni in tihi, nato pa so pri obravnavi sta- lišč o izboru trase bodoče avtoceste na odseku od Črnega lesa do Cogetincev vendarle odločno povedali, da naj država ne izsiljuje in ponuja južne različice, ki ni spre- jemljiva. Ostali so prvi že znanem stališču, da podpirajo severno različico trase s prehodom v južno pri hladilnici v Lenartu. To so tudi sporočili pristojnim organom. Dnevni red tokratnega zasedanja ni bil pretirano dolg, največ časa so se zadržali ravno pri aktualnih vprašanjih izgradnje avtoceste. Stanko Kranvogel (SKD) je opo- zoril, da so se za severno različico odločili že dvakrat, zdaj se strinja- jo tudi s kombinirano sever-jug, nikakor pa ne s čisto južno varian- to, proti kateri je tudi večina meščanov Lenarta. Franc Krivec (SDS) je kritiziral državo in tudi Lenarčane, ki prehitro pristajajo j na izsiljevanja. V ospredju morajo ; biti ljudje in njihova razvojna ho- \ tenja, je pribil in podprl kombina- j cijo sever-jug. Proti temu je bil \ Jože Šuman (SKD), ki je dal po- i budo, da bi se izhodiščna točka od-1 seka pomaknila od Črnega lesa proti Hrastovcu, nato pa bi avtocesta tekla po skrajni južni; različici. Podžupan Lenarta Ivan i Vogrin (SDS) je odločno podprl j znana stališča o severno-južni trasi \ in poudaril, da je bodoča avtocesta { velikega gospodarskega pomena za ^ celotno območje osrednjih Slo- venskih goric. Zahteval je, naj občinski svet sprejme sklep, s kate- rim bo državo zavezal, da bo pri- i hodnje leto začela graditi cesto. Če ! avtoceste ne bo, bo Lenart od j Ljubljane še oddaljenejši, to pa po- \ meni novo gospodarsko in si- j ceršnje zaostajanje, je menil Ivan Vogrin. Da Lenart avtocesto potrebuje, je poudaril tudi Mi- roslav Bauman (LDS) in hkrati opozoril, da so pač ljudje različno j prizadeti. Časa za odlašanje z izbo-1 rom in gradnjo ni več, potrditi je' treba severno različico s prehodom ! na južno. Več trdnejših zagotovil j države je terjal tudi Marjan Klo- i basa (SKD), Srečko Vogrin j (SDS) pa je opozoril na kritike; vaščanov Senarske, ki s ponujeno: rešitvijo niso zadovoljni. Gradnjo ! avtoceste sicer podpira, vendar; ima nekatere pomisleke okoli pre- i dlaganih rešitev, zato se je zavzel \ za odločnejša mnenja DARSA. | Na koncu razprave so svetniki s i 16 glasovi za sprejeli sklep, da po- dpirajo gradnjo avtoceste in da na i odseku med Črnim lesom in Coge- ] tinci odločno zagovarjajo severno [ varianto s prehodom v južno. Gre j za tako imenovano različico D, pri j kateri bo občina Lenart vztrajala' do konca. Od države zahtevajo še; pisna zagotovila o začetku gradnje, | sicer bodo magisiralko Počehova-' Lendava zaprli. Svetniki so na zadnjem zasedan- ju sprejeli še dokumente, ki sej nanašajo na volitve v državni svet, j potrdili odlok o grbu in zastavi; občine lenart, zaradi nedorečenos- j ti pa zavrnili odlok o priznanjih i občine Lenart. 1 M.Toi i ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO. v izjemno hitrem času ste, drage državljanke in državljani, zbrali več kot 5.000 podpisov za podpo- ro kandidaturi Milana Kučana. Zakonu je zadoščeno in Milan Kučan bo nastopil na predsedniških volit- vah. Nastopil bo v imenu vas, ki ste podpisali in poslali obrazec P-1, in tudi mnogih drugih, ki ga podpirate, pa obrčizca niste podpisali. Iskrena hvala za podporo, za vaš čas in tnid, za številna pisma zaupanja in spodbude! Volilna kampanja bo skromna, vendar je tudi za takšno, za obveščanje o kandidatu in njegovem programu, potre- ben denar. Ker Milan Kučan kandidira na državljanski listi in ne kot kandidat strank, je še naprej potrebna naša sku- pna podpora njegovi kandidaturi. Zato je za tiste posa- meznike, podjetja in zasebnike, ki to zmorejo in želijo, posebej v ta namen odprt žiro račun 50102-685-000-0798924 Sleherni prispevek bo dobrodošel in bo porabljen varčno in razumno. Darovalci zneskov nad 400.000 tolarjev bo- do skladno z zakonom v finančnem poročilu navedeni z imenom, priimkom in naslovom oziroma s podatki o firmi in sedežu. Po zakonu je največji mogoči prispevek 1.400 000 tolarjev. Lepo vas pozdravljam in se vam še enkrat zahvaljujem I za sodelovanje! Dr. Matjaž Kmecl in Organizacijski odbor http://kucan-volitve97.hermes.si rEDNIK - Četrtek, 9. oktober 1997 3 Izvedeli smo NOVI VODJE DRŽAVNIH TOŽILSTEV Vlada Republike Slovenije je na seji 2. oktobra imenovala osenn novih vodij državnih tožilstev. Ptujsko odslej vodi Marjan Glavar. DARILO OTROKOM OB TEDNU OTROKA Ob tednu otroka je svetovni koncem Electrolux, proizvajalec bele tehnike, v sodelovanju s humanitarnim zavodom Vid iz Kranja kliničnemu oddelku za pediatrijo splošne bolnišnice Maribor podaril svoje izdelke v skupni vrednosti milijon dvesto tisoč tolarjev. V mari- borski bolnišnici so ob predaji izdelkov, s katerimi izboljšujejo delov- ne in bivalne razmere na tem oddelku, povedali, da gre za spodbu- den primer donatorstva, ki bo prav gotovo imel pravi odziv. Še pose- bej veliko pomeni malim bolnikom. TRGATEV ZAMETNICE NA PTUJSKEM GRADU MMo ptujskem gradu bo jutri ob enajstih prva trgatev cepljenke ma- l^riborske žlahtne žametnice, na kateri je po oceni med 15 in 20 kg grozdja. Nekaj ga je bilo že v prejšnjem letu, a je končalo v želo- dcih obiskovalcev muzejskih zbirk. Trgatev bo potekala po ceremo- nialu, na katerem naj bi se zbrali vsi, ki so na tak ali drugačen način povezani z grozdjem in vinom, pričakujejo pa tudi mariborskega župana. Pobrano grozdje bodo na kraju samem stisnili in ga prepel- jali v ptujsko klet, ki bo z njim kletarila. Za trgače in druge ude- ležence prve trgatve na ptujskem gradu bodo malico pripravili v ro- manskem palaciju. Na pn/o trgatev, ta bo 17. oktobra, pa se pripravljajo tudi v mestnem vinogradu. MEDICINSKA PSIHOLOGIJA V KNJIGI Mag. Zlatka Rakovec Felser, specialistka klinične psihologije, je za študentke mariborske visoke zdravstvene šole napisala knji- go, ki presega meje učbenika, nanaša pa se na medicinsko psiholo- gijo. Prednostna skrb medicinske psihologije je posameznik, ki ga te- daj, ko zboli, obravnava celostno, kot biopsihosocialno bitje. NOV PRISPEVEK ZA CERNELCEV SKLAD Podjetje Istragas Koper je ob odprtju novih prostorov v Mariboru skladu prof. dr. Milana Černelča podarilo tristo tisoč tolarjev. Ob tej priložnosti je vodja enote Istragasa v Mariboru povedal, da je nji- hova stalna praksa, da ob vsaki novi pridobitvi prisluhnejo in se od- zovejo potrebam novega okolja, v katerega prihajajo. Tokrat so se odločili pomagati mariborski bolnišnici, ki bo denar porabila za na- kup ene od potrebnih aparatur. 18. OKTOBRA OBRTNIŠKI PIKNIK Vorganizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj bo 1 8. oktobra ob ri- bniku Podlehnik tradicionalni obrtniški piknik, na katerem bo gostinske storitve izvajala gostilna ob ribniku v sodelovanju s podjetjem Meso izdelki Žerak. Za glasbo in dobro voljo bo poskrbel ansambel Ambicija. Poleg članov so na piknik vabljeni tudi upokoje- ni obrtniki. Prijave za udeležbo bodo sprejemali na sedežu Območne zbornice Ptuj. V SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV Vprvem delu oddaje, ki se bo pričela ob 21. uri, bo na sporedu pogovor s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom. Sledila bo glasbena oddaja Video-boom 40, v kateri se bodo predstavile slovenske glasbene skupine. V nedeljo bodo odda- jo ponovili ob desetih. Pripravila: MG ._Izvedeli sme I PO^^ SE ... Diit^nam eden od pr i^dniš^ih kandidatov ponuja JI' za glas v podporo njegovi ki idaturi. Vsi, ki vemo, da je n še od prejšnjih volitev, na njihovega jurja ne računamo, glas pa podarimo poštenim. ... DA bo jutri v Ptuju veletrga- tev. Na gradu bodo potrgali veli- ko količino grozdja. Med berači bo menda mestni in vseh osem okoliških županov, pa celo mari- borski. Potrebovali bodo tudi precej veliko prešo, saj naj bi na- teklo kar 10 do 15 (z besedo: deset do petnajst 00/100) litrov mošta. Nov pritisk na že tako zapolnjeno ptvhko v^sko klet torej. ... DA si po zgledu mestnega se- daj tudi zunanji župani okrog vratu obešajo mogočne verižice (beri verige). Da bi jim občani zvesto sledili tudi v naprej, neka- teri priporočajo, da bi si na verigo obesili še zvonec. ... DA bomo to jesen znova volili. Državne svetnike in predsednika države. Eni in drugi bi radi bili pred volitvami svetniki. Po volit- vah pa se vedno zgodi približno tako, kot rečejo naši državni sosedje: "Ja te volim, a ti me bacaš!" ... DA so povzročitelji velike in "nadvse pomembne" akcije pri baru pod gradom že na prostosti. Upajmo, da bodo za nekajte- densko bivanje v "državnem hote- lu" s tremi menuji dobili vsaj dnevnice. ... DA so v Ptuju tudi štirinožci prikazali svojo dobro pripravlje- nost za boj s kriminalci. Ko bi ve- deli, kakšni so rezultati njihovega požrtvovalnega dela, bi jim viso- ka "borbena" morala zagotovo precej padla. POROČAMO, KOMENTIRAMO SLOVENSKA BISTRICA / 27. SEJA OBČINSKEGA SVETA Kako nnmali z oc^hmUKh v obani SVETNIKI ŽELIJO IZČRPNO INFORMACIJO O PRIMERU MARKEŽ • OBČINSKI PRAZNIK ODSLEJ 12. MAREC Ko se je zaradi zajetnega dnevnega reda z vrsto vsebinsko pomembnih točli dnevnega reda že obetala maratonska seja občinskega sveta, je župan dr. Ivan Žagar predlagal umaknitev treh točk dnevnega reda. Tako so za prihodnjo sejo, Id bo predvidoma 14. oktobra, ostala poročila o rea- lizaciji občinskega proračuna za prvo polletje letošnjega leta, stanju na področju kulture ter aktivnostih v zvezi z ustanovitvijo srednje šole v Slovenski Bistrici. Potem ko sta bila zapisnika zadnje redne in prve izredne seje občinskega sveta sprejeta brez pripomb, se je pričelo dokaj jalo- vo razpravljanje o tem, ali so se svetniki na izredni seji pravilno odločali, ko so glasovali za stečaj Finalca. Po skoraj poldrugi uri razprav, v katerih je bil govor še o podjetjih Crouzet in Planika, obe pa sta posredno in nepos- redno vezani na objekt starega Montala, ki je jabolko spora med Finalcom in občino, so sklenili, da se do prihodnje seje pripravi izčrpna informacija o primeru Markež. Po programu priprav spre- memb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ormož, ki so ga soglasno sprejeli, je bila predstavljena strategija ravnanja z odpadki v občini Slovenska Bistrica. Zara- di okoli 30.000 kubičnih metrov odpadkov, kolikor jih občani Slovenske Bistrice pridelajo let- no, še posebej pa zato, ker na dosedanji lokaciji zbiranja odpadkov na Pragerskem pri- manjkuje prostora, tam bodo lahko odlagali komunalne odpadke samo še nekaj let, je bilo o tej problematiki potrebno spregovoriti. Študijo strategije je predstavil dr. Drago Vuk, iz- redni profesor na Fakulteti za organizacijske vede. Strategijo, ki jo bodo pričeli postopoma iz- vajati prihodnje leto, so svetniki soglasno potrdili. V nadaljevanju so sprejeli od- lok o komunalnem inšpekcijskem nadzoru v občini ter sprejeli novo vrednost točke za nadomestilo pri uporabi sta- vbnega zemljišča. Opravili so tudi nekaj kadrovskih odločitev. Tako so za dobo petih let potrdi- li Staneta Gradišnika za ravna- telja Zavoda za kulturo Slo- venska Bistrica, do konca leta so podaljšali mandat upravnemu odboru Sklada stavbnih zemljišč, določili stimulativni del plač funkcionarjem ter potr- dili Eriha Kolarja za vršilca dolžnosti direktorja Komunal- no-stanovanjskega podjetja Slo- venska Bistrica. Nekaj več hudih besed je bilo pri preimenovanju ulic in določitvi občinskega praznika. Tako so svetniki za občinski praznik določili 12. marec. Na ta dan leta 1311 se je mesto že ponašalo z "universitas civium" - skupnostjo meščanov. Vida Tepelovec DORNAVA / S SEJE OBČINSKEGA SVETA Polreb velikOf denmia premah ZNOVA NISO SPREJELI DELITVENE BILANCE • KANALIZACIJA IN ČISTI- LNA NAPRAVA - POBOŽ- NA ŽELJA • HLAPONČA- NI NA REFERENDUMU O PRIKLJUČirVI K DORNAVI V torek je bilo nadaljevanje 25. seje občinskega sveta v Dornavi. Tudi tokrat niso sprejeli delitvene bilance z nekdanjo občino Ptuj, saj na pobudo svetnika Franca Cigula potrebujejo še nekaj pojasnil o vrednotenju ne- katerih zgradb, med dru- gim tudi osnovne šole. Svetniki so še enkrat proučili modernizacijo nekaterih cest, ki bi jih morali obnoviti do letošnje zime. Mirko Cigula in Marjan Šilak sta seznanila druge z ureja- vanjem prakirišča pri osnovni šoli in aktivnostnimi za gradnjo pločnikov. Avtobusno postaja- lišče pri osnovni šoli so že začeli graditi in naj bi ga končali do konca meseca. Ob tem so znovič ugotovili, da bi v Dornavi nujno potrebovali tudi javno kanaliza- cijo in čistilno napravo, vendar je zaenkrat to le pobožna želja, ker jim občinski proračun ne dopušča več projektov. Med imenovanji so dr. Zdravka Roškarja imenovali v svet Lekarne Ptuj, svetniki pa so želeli še nekaj dodtanih pojasnil k predlogu za odcepitev oddel- kov malih šol iz VVZ Ptuj k za- vodu OŠ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci. Tudi tokrat so dornavski svet- niki imeli številne pobude, pred- loge ter zahteve. Med drugim so se strinjali, da občina tudi finančno pomaga dokončati gradnjo slačil- nic na nogometnem igrišču, ki ga je s prostovoljnim delom začelo graditi tamkajšnje športno društvo. Govorili so tudi o stanju v dornavskem vrtcu in ugotovili, da je že potreben nekaterih nujnih vzdrževalnih del, zelo skromno pa je opremljen tudi z igrali. Kar ne- kaj časa pa so govorili o priključitvi naselja Hlaponci k občini Domava ter sklenili, da bodo do konca leta morali ta- mkajšnjim prebivalcem dati možnost, da se na referendimiu odločijo, ali bi želeli ostati priključeni v občino Juršince ali Domavo. MS 4 četrtek, 9. oktober 1997 - TEDNIK lANmivosri TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE il/f prepoznale grad? Ali prepoznate grad na fotografiji? Iz ptičje perspektive je videti vse nekoliko drugače. V prejšnji, 40. številki Tednika smo objavili ptujski grad, ki ste ga seveda vsi prepoznali. Kaj pa današnjega? Za 39. številko smo fotografirali velikonedeljski grad, med pra- vilnimi odgovori pa smo izžre- bali nagrajenko Milico Petričič iz Vičancev 79, Velika Nedelja. Oglejte si današnjo fotografijo in nam pišite, kateri grad je na fotografiji tokrat. Med Vašimi pisnimi odgovori, ki jih boste Foto Milena Zupanič. poslali do četrtka, 16. oktobra, na naslov Uredništvo Tednika, Raičeva 6, Ptuj, bomo ponovno izžrebali nagrajenca. Tokratna nagrada je kaseta z narodnoza- bavno glasbo, ki jo bo nagraje- nec lahko dvignil v pisarni uredništva. MZ TEDNIK - Četnek, 9. oktober 1997 5 ZAMIMIVOSTh RCPORTAŽE FRANCIJA / PTUJSKI PLANINCI NA VRHU MONT BLANCA S/ire sofKV na Bdo goro (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kadar se na gorske vrhove odp- ravlja večja skupina, še posebej pa to velja za zahtevnejše ture, kot so hoja po ledenikih v višjih nadmorskih višinah, so posveti vseh članov odprave utečena stvar. 2brani v središču svojega tabora spregovorimo nekaj besed o pripravljalni turi, ki smo jo plani- rali za dan po prihodu že doma. Vremenska napoved je bila zelo ugodna in skupno smo sprejeli odločitev, da se naslednje jutro povzpnemo z žičnico na Aiguille du Midi (3842 m). Na višinah, kamor smo se odp- ravljali v jasnem jutru drugega dne svojega bivanja v Franciji, mora človek brezpogojno prisluhniti svojemu telesu in pripravljenosti. Zanos in vnema, ki se vzbudita ob pogledu na pobeljena pobočja ev- ropskega očaka, vabita marsikate- rega izkušenega, a žal neopremlje- nega in želji nemirnega duha sle- dečega gornika. Ob teh besedah me spomin ponese na nesrečna člana odprave ajdovskega pla- ninskega društva, ki sta se na iste ozke ledeniške steze odpravljala le teden dni za našim uspešnim vzponom v lanskem letu. Preveli- ka želja in močna samozavest, ki človeku za nekaj časa zamegli trez- no odločitev, pogosto povzročita hude gorske nesreče, katerih števi- lo je še posebej veliko v okolici Chamonixa. Po pregledu opreme in obilnem zajtrku se odpravimo do spodnje postaje žičnice na Aiguille du Midi. Dolga kolona čakajočih ob vhodu nas opozori na turistično zanimivost gore, ki predstavlja na- jvišje ležečo točko Evrope, do ko- der se lahko pripeljemo z žičnico. Za naše razmere je nadvse visoka že sama nadmorska višina, toda pravo presenečenje doživimo šele med samo vožnjo. Ogromna kabi- na, ki sprejme do 90 potnikov, dnevno prevaža več tisoč turistov in planincev celih 2800 metrov vi- soko. Za primerjavo naj zapišem, da je to podobno kot, če bi se z morske gladine v Kopru dvignili na vrh Triglava. Se večje prese- nečenje pa predstavlja hitrost vožnje, ki traja z vmesnim presto- pom pičlih 15 minut. Z maksimal- no hitrostjo dviganja ali spuščanja 12 m/s zagotavljajo francoski žičničarji hitro in predvsem eko- nomično vožnjo saj so na primer na dan našega obiska prepeljali okoli 6000 ljudi. Ob upoštevanju cene povratne vozovnice, ki znaša 60 nemških mark na osebo, pa si lahko predstavljamo tudi, kakšen je "ekonomski efekt" njihovega dela. Gora pa ne privablja številnih turistov zgolj zaradi nadmorske višine, temveč predvsem s svojo at- raktivnostjo. Zgornja postaja žičnice je zgrajena v notranjosti gorskega masiva, ki je kot sir pre- luknjan s številnimi tuneli in dvo- ranami bodisi za restavracije ali stroje, potrebne za brezhibno in varno delovanje kompleksa. Pose- ben pečat daje gori tudi njena obli- ka, saj jo sestavljata kar dva nekaj metrov oddaljena granitna vrhova, ki ju medsebojno povezuje most in tako omogoča prehod z enega na drugi vrh. Po vrtoglavi, a uspešni vožnji do vrha gore se počasi odpravimo do razgledne terase, kamor prihaja večina turistov. Zaradi visoke nadmorske višine in hitrega dvi- govanja se ljudje pomikajo zelo nestabilno in počasi, kar velja še posebej za Japonce, saj prihajajo povečini iz obmorskih krajev dežele vzhajajočega sonca. Večina turistov ostane zaradi tovrstnih težav z višino na gori le nekaj mi- nut, medtem ko se sami pričnemo pripravljati za turo proti bližnje- mu ledeniku. Pogled, ki se nam odpre po prihodu na majhen plato, kjer se pričenja pot proti Mont Blancu du Tacul (4243 m), v mar- sičem spomonja na rob velike stolpnice. Ozek greben, vkovan v sneg in led, po katerem se pričnemo drug za drugim previd- no spuščati navzdol, nam daje občutek, kot da lebdimo v zraku. Ker sestopam prvi v koloni, ne- nehno oprezam za drugimi člani odprave, ki se pogumno spopadajo s prvo precej zahtevno ledeniško preizkušnjo. Nekoliko nižje se gre- ben položi in pred nami se odpre ogromen, skoraj raven ledenik. V trenutku veselja nad uspešnim ses- topom pa zaslišim glasove iz zadnjega dela skupine, od koder mi Robert sporoča, da se je odločil za povratek do zgornje postaje žičnice. Glede na njegovo psihično počutje in greben, ki se odpira pred njim, sprejmemo njegovo odločitev ter se podamo na ce- lodnevno potepanje po belih pol- janah Savojskih Alp. Ob Roberto- vem povratku razmišljam o njego- vi razsodnosti in pametni odločitvi o povratku v trenutku, ko je to še povsem varno. Ko bi tako reagirala vsaj večina tistih gornikov, ki se odpravljajo na Mont Blanc nepripravljeni in v slabih vremenskih razmerah. A kaj jih dejansko takrat vleče na goro, tega najverjetneje žal še sami ne vedo. Aiguile du Midi (3842) je najvišja točica v Evropi, l1 pa so žal v dokaj klavrnem stan- ju, saj jih že leta in leta ni nihče nič obnavljal in ne dograjeval. V prav tako slabem stanju so tudi igrala v Ljudskem vrtu. Ljudski vrt je zaradi odmaknjenosti od zelo prometnih cest in bližine blo- kov, v katerih stanuje zelo veliko otrok, najprimernejši prostor za brezskrbno igranje. Vendar pa so tudi igrala v Ljudskem vrtu v katastrofalnem stanju. Nekatere pomanjkljivosti, ki pomenijo za otroke veliko nevarnost, bi seveda lahko odpravili z zelo malo denarja. Da pa bi ptujski otroci dobili v celoti boljše možnosti za svojo igro in s tem razvoj, primerljiv z možnostmi otrok v drugih slovenskih mestih, bi morala poskrbeti seveda občina oziroma ptujska Komunala, ki v imenu občine upravlja z igrišči. Da bi opozorili na problem otroških igrišč, so ptujsko Društvo prijateljev mladine, Pokrajinski muzej in Rotary klub organizirali dražbo umetniških del. Zbranih 200 tisoč tolarjev bodo namenili prav ureditvi otroških igrišč v Ljudskem vrtu. Seveda tako zbranega denarja za bistveno izboljšanje igrišča še zdaleč ni dovolj. Gre bolj za simbolično dejanje, celoviti projekt za otroško igrišče pa bi morala pripraviti in ovrednotiti občina, je dejal Jure Šarman, di- rektor Centra interesnih dejavnosti in član Društva prijateljev mladine. Sicer pa so v Miheličevi galeriji do 19. oktobra še na ogled podarjena dela sloven- skih ustvarjalcev Dušana Filipčiča, Dušana Fišerja, Jožeta Foltina, Viktorja Gojkoviča, Samuela Grajfonerja, Stojana Kerblerja, Dušana Kirbiša, Branka Lenarta, Albina Lugariča, Vojka Pogačarja, Viktorja Rebernaka, Ota Rimele- ja, Borisa Zoharja in Adrie van Staverena. Nekatera je še možno kupiti in tako soprispevati k izboljšanju otroških igrišč v Ljudskem vrtu. Milena Zupanič Visoki betonski robniki ob zibelkah v Ljudskem vrtu so za otroke izjemno nevarni KOG / ZA PROJEKTNO DELO 10.000 EKUJEV Prihodnost je v turizmu s skupnim delom do hitrejšega razvoja je naslov skupnega pro- jekta Ljudske univerze iz Ormoža in zanesenjaških Ko- govčanov. V njihovem imenu je projekt predstavil Zdravko Hle- bec. Projekt so prijavili na razpis za dodelitev sredstev iz Phare in programa za demokracijo 97 Tacis. Pristojnim je bil projekt očitno všeč, saj so ga izbrali in mu name- nili 1.823.290 tolarjev sredstev, pogodba pa je bila podpisana že sredi septembra. Celoten projekt bo stal dobrih 200.000 tolarjev več, te pa bo primaknila lokalna skupnost. Na Kogu že nekaj časa potekajo različne aktivnosti in v anketi, iz- vedeni med prebivalstvom v okvi- ru projekta krepitve zdravja na podeželju, je bila izražena pri- pravljenost in potreba po spre- membah. V krajevni skupnosti razmere niso ravno rožnate. Na Kogu živijo 904 prebivalci, 30 od- stotkov gospodinjstev se ukvarja s kmetijstvom, 13 odstotkov kraja- nov je starejših od 69 let, 60,6 od- stotkov ima končano le osemlet- ko, 15 odstotkov krajanov je brez- poselnih, opazna pa je tudi prez- godnja umrljivost. Načrtovan vstop Slovenije v Evropsko skup- nost prinaša krajem, kot je Kog novo, morda še hujšo problemati- ko preživetja. Zato naj bi se pričeli krajani čimprej povezovati med seboj in iskati nove dodatne možnosti za preživetje kmetije. Lega kraja ter visoko razvito vino- gradništvo in sadjarstvo jim nudi možnost za razvoj podeželskega turizma. Jedro aktivnosti projekta bodo tri učne delavnice, v katerih bodo poskusili usposobiti 30 zainteresi- ranih krajanov za delo s sokrajani, za boljši izkoristek lastnih idej in iniciativ ter znanja in izkušenj svojcev po svetu ter jim dopolniti znanje o možnostih, ki jih nudi lokalna in državna administracija. V prvi učni delavnici bodo skušali slušateljem prikazati trenutno stanje na slovenskem podeželju, prednosti in slabosti vklučevanja v Evropsko skupnost in kako lahko prebivalstvo podeželja iz- boljša svojo konkurenčnost v slo- venskem prostoru. Ogledali si bodo tudi primer dobre prakse - tiuristično vas v Avstriji. V drugi delavnici z naslovom Slovenski kmet - podjetnik nameravajo slušateljem predstaviti možnosti, ki jih ima slovenski podeželan za samozaposlitev in za vključevanje v državne in mednarodne projek- te, ter možnosti, ki jih pri samoza- poslovanju nudi država. Tretja delavnica ima obetaven naslov Država v službi ljudi. Slušatelji se bodo usposobili za komunikacijo z občinskimi, državnimi ustano- vami in pomembnimi posamezni- ki. V okviru učne delavnice name- ravanjo obiskati državni zbor, ključna ministrstva ter sklade, po- membne za razvoj podeželja. V obdobju med učnimi delavnicami pa nameravajo vzpodbuditi slušatelje za delo na treh po- dročjih: ustanovitev Društva pri- jateljev Koga, vzpostavitev aktiv- nega sodelovanja s štirimi so- sednjimi krajevnimi skupnostmi in izdelava programa enodnevne tm-istične ponudbe skupinam tu- ristov. Tako naj bi pridobljeno znanje izkoristili tudi v praksi. Projekt bo trajal 12 mesecev, ob zaključku pa bodo pripravili vi- kend na Kogu, kjer bodo prikazali njegove reztiltate. vki ORMOŽ / NA GRADBIŠČU OBVOZNICE Premostili dolino iesif I ce Minuli teden je Cestno podjetje Celje dokončalo konstrukcijo viadukta Lešnica in s tem premostilo lešniško dolino. To je največji premostitveni objekt pri ormoški obvoznici. Zgrajen je po najmodernejših metodah kot monolitna prekladna kon- strukcija škatlastega prereza na devetih stebrih in dveh opor- nikih. Takšen pa je pogled na viadukt Lešnica Iz zraka Najvišji steber je visok 16 metrov, stebri so temelj eni delno plitvo, delno pa na pilotih. Prekladno konstrukcijo so gradili po sistemu narivanja. Vsak teden je bilo zgra- jenih 17 metrov konstrukcije, nato pa so jo potiskali po stebrih proti kraj njemu oporniku. Dela so potekala 19 tednov in ob do- končanju so potiskali konstrukci- jo iz armiranega betona, ki je bila dolga že 326 metrov in težka 500 ton. Gre za objekt kontinuirne konstrukcije, ki je diletiran v dveh mestih, diletacijski stiki, ki jih pri vožnji čez podobne objekte čutimo vsakih nekaj metrov, pa so le na začetku in na koncu viaduk- ta. V objekt je bilo vgrajenih 4000 kubičnih metrov betona, 500 ton armature in 65 ton kablov. Via- dukt, ki je pravi tehnični podvig, bo predvidoma končan v juniju prihodnjega leta. V sklopu obvoznice so predvideni tudi trije nadvozi. Nadvoz Sv. Tomaž je manjši premostitveni objekt dolžine 30 metrov in 8 me- trov širine, tehnično pa je relativ- no enostaven. Predvidevajo, da naj bi promet po njem stekel že le- tos. Nadvoza Dobrava in Hardek pa šele v teh dneh prihajata v fazo gradnje, zato je računati s preki- nitvijo del v zimskem času, pro- met pa bo čez njiju stekel spomla- di. Na trasi obvoznice potekajo predvsem zemeljska dela, na kate- ra vreme najbolj vpliva. Z obdob- jem dežja in hladnega vremena bodo delo prenehali. Dela se istočasno izvajajo na celotni trasi. Ker je obvoznica v ukopih, se poj- avljajo presežki zemlje - humusa in izkopnega materiala. Za humus je poskrbela občina, ki ima tudi po odločbi prednostno pravico. Ostale presežke pa vozijo delno v trajno deponijo na območju glino- kopa, zernljo, ki je primerna za iz- delavo opeke, pa v opekarno. Tudi na trasi potekajo dela po načrtih. Po pogodbenih določilih bi mora- li končati do 21. septembra 1998. Asfaltiranjem pa bodo pričeli spomladi. vki ORMOŽ / OBNOVA STREHE ZDRAVSTVENEGA DOMA ko bo ••• V Zdravstvenem domu Ormož so imeli včasih ob slabem vremenu pre- cejšnje sitnosti z zatekanjem strehe. Ob hujših nalivih so morali celo podstavljati posode, bili pa so tudi v nenehnem strahu za drage aparatu- re. Denarja seveda nikoli ni bilo dovolj, letos pa bodo streho končno lahko obnovili. Investicija je vredna osem milijonov tolarjev, od tega bodo 3,5 milijonov prejeli iz občinskega proračuna. Vse, ki ste namen- jeni v zdravstveni dom, pa naprošajo, da ste strpni in poskrbite za par- kirni prostor kje drugje, saj je parkiranje zaradi dela na strehi močno ovirano. Obnova strehe bo končana kmalu, s tem pa seveda ne bo konec težav s parkiranjem ob zdravstvenem domu. Zato sem pri županu Viliju Trofeniku povprašala, kdaj bodo pričeli sicer načrtovano gradnjo parki- rišč, pa mi je bilo rečeno, da mediji ne bodo diktirali njihovih aktivnos- ti. To tudi ni bil naš namen, saj aktivnosti diktirajo same potrebe, ki jih Ormožani dobro poznajo. Torej še malo potrpežljivosti. Bo, ko bo. Fotozapls:vkl 10 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE 9. OKTOBER 1997 - TEDNIK lEDMKOV POGOVOR / RAVNATEU SC PTUJ BRANKO KUMER Raje ne zaienlal, če ne nameravaš koniati Narava nam je dala po dve očesi in dve ušesi in samo en je- zili, da bi lahko več opazovali in poslušali ter manj govori- li, saj nikoli ne moremo povedati toliko modrega, kolikor lahko zamolčimo neumnega. In prav po slednjem se ljudje med seboj razlikujemo. Prav molčečnost oziroma prava beseda ob danem trenutku nas naredi velike v očeh dru- gih. Vsi imamo enake možnosti za uspeh, vendar le redki izberejo pravo pot. Teži, ki se nasloni na pravilno odločitev v nas samih, pravimo osebnost. Višina osebnosti se kaže v odprtosti in razgledanosti posa- meznika in njegovega vzpona v družbi. Tokrat smo na klepet povabili direktorja Šolskega centra Ptuj Branka Kumra. Ustanova, ki jo vodi, še ni bila odprta, ko je on obiskoval srednjo šolo... ... "Obiskoval sem srednjo strojno tehniško šolo v Maribo- ru, kjer sem kasneje končal tudi strojno fakulteto. Bil sem šti- pendist Tovarne aluminija v Kidričevem, tam sem bil v začetku zaposlen. Tovarna je te- sno sodelovala s srednješolskim centrom, kjer so v tistem trenut- ku potrebovali veliko "strokov- nih" učiteljev, in na pregovar- janje kolegov sem 1981. nastopil delo kot učitelj. Center pa je začel prve dijake sprejemati 1979." Pričel je kot učitelj strokov- nega predmeta ... ... "Kar nekaj let sem preživel v neposrednem stiku z dijaki, kjer sem poizkušal najti pravi način, kako učencu pojasniti stvari, ki ga bodo obkrožale v poklicnem življenje, da mu ne bodo pred- stavljale preprek, temveč mu bodu lajšale delo. Nato so me iz- brali za ravnatelja tehnične šole in sedaj za direktorja Šolskega centra. Še vedno sem v nepos- rednem stiku z dijaki, saj smo učitelji in šola tam zaradi njih. In šolo jim poizkušamo narediti bolj domačo, saj lahko rečemo, da je njihov drugi dom. Vendar pravila so jasna." Komu lepše kot učiteljem ... ... "Sam imam nekoliko manj izkušenj v proizvodnji, vendar vseeno toliko, da ga lahko pri- merjam z poučevanjem v šoli. Učitelj ni v šoli zato, da bi v raz- redu preživel pet ali šet ur na dan ter po odhodu iz šole svoje delo odložil. Izven razreda ga čakajo vsaj še dobre tri ure dela, da se pripravi na učno uro, kjer mora biti popolnoma zbran ter učencem še tako nezanimivo snov narediti prijetno. V nepos- Foto: Nini rednem stiku mora biti s svežimi informacijami s svojega področja, saj trideset dijakov od njega pričakuje odgovor, ki je pravilen. Med letom nima v gla- vi vseh podrobnosti, tako ne pozna vseh pravilnih odgovorov na vsa vprašanja, zato si ima pravico vzeti čas, da ga najde, kar pa lahko včasih vzame tudi vso noč za pripravo na eno šol- sko uro. Velikokrat sem sam pozno v noč prebiral svoje zapi- ske. Pozabiti pa ne smemo, da dijak vedno pričakuje nasmejan obraz učitelja, velikokrat pa ta prevzame tudi vlogo starša, ko se k njemu zatečejo s svojimi osebnimi težavami. Učitelj je pravzaprav zelo dober igralec, saj mora na neki način pred raz- redom igrati, vse svoje težave in čustva pa pusti zunaj." Učitelji izgubljajo avtoriteto ... "Najlažje je reči za tistega, ki ne uspe, da se ni učil. Vendar moramo včasih razlog iskati drugje, morda učenec ni imel časa in je bil uspešnejši na dru- gem področju ali je "izgubil" osnove temeljne snovi, na kateri se gradi nadaljnje znanje. Ravno tako je pri učitelju: ko je neu- speh, se predvsem vsi osredo- točimo na sam problem, ne vprašamo pa, koliko jih je z nje- govim delom zadovoljnih." Imeli so ga za učitelja z naj- več znanja... ..."Kdo ima več znanja, ne bomo nikoli izvedeli, saj ne poz- namo takšne tehnice. V šoli je pomembno predvsem, kako znanje, ki ga nosiš v sebi, pre- nesti na učenca." Pri vsakem delu, ki ga je pričel, se je trudil, da bi ga tudi končal. Tako ga čaka veliko dela, saj ima Ptuj veliko možnosti, da postane univerzi- tetno mesto. Besede, ki mu največ pomenijo... ... "Človek brez prijatelja tava kot tujec po zemlji, kajti majhne usluge prijateljstva bogatijo tis- tega, ki prijatelja ima." Milan Kraint PTUJ / ZGODOVINSKO DRUŠTVO PRI PRAVU A ZANIMIVO Ptuj z okoli€0 na starih raiglednkah 1891 - 1945 Kar nekaj slovenskih mest se že ponaša s publikacijo, ki jih predstavlja na starih razglednicah, kot npr. Ljubljana, Maribor, Celje a Ptuj je sicer našel zelo eminentno mesto v knjigi M. Drnovška Pozdrav iz slovenskih krajev, vendar naše mesto s širšo okolico svoje knjige starih razglednic vendarle nima. In zakaj bi zaostajalo za drugimi mesti? Kajti za Ptuj in njegovo okolico je ohranjenih veliko in zelo kvalitetnih razglednic, ki zaslužijo, da ponovno zaživijo, mi pa se kaj naučimo. Monografija bo obsegala 150 strani velikega formata ( 235 x 300 mm), natisnjena bo na umetniškem 150-gramskem pa- pirju in odeta v trde platnice z ravnim hrbtom. V njej bodo re- produkcije posebej skrbno iz- branih in najzanimivejših 200 razglednic Ptuja in okoliških krajev iz zbirk Francija Goloba, Draga Selinška, Lojzeta Petro- viča in Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Zgodovinski oris časa bo pri- pravil dipl. zgod. Ivan Lov- renčič, višji bibliotekar Jakob Emeršič in zgod. Franci Golob bosta predstavila razglednice, njihove izdajatelje in založnike, umet. zgod. Stanka Gačnik bo poskušala razvozlati likovno go- vorico razglednic, v nemščino in angleščino bo povzetke in podnapise prevedel prof. M. Koltak, lektoriral prof Franček Vogelnik, oblikoval in uredil Franc Milošič, župan Miroslav Luci, dr. med., bo tako emi- nentno knjigo pospremil na pot. Izdajo bo finančno omogočila Mestna občina Ptuj in s predna- ročili. Izdajatelj knjige je Zgo- dovinsko društvo Ptuj. Uredniški odbor: Bojan Ter- buc. Drago Selinšek, Alojz Pe- trovič, Franc Golob, Jakob Emeršič, Valentina Golob, pomočnica urednice, Franc Milošič, tehnični urednik in oblikovalec, in Kristina Šam- perl Purg, glavna in odgovorna urednica. Odlomka iz tekstov F. Goloba in J. Emeršiča bosta objavljena v prihodnji številki Tednika. Kristina ŠamperI Purg V drugi polovici 19. stolet- J ja smo na Slovenskem I priča narodnemu prebujan-1 ju, uvajanju zgodnjih oblik kapitalizma, političnim bo-j jem med posameznimi I strankami, predvsem medi klerikalci in liberalci. Na Spodnjem Štajerskem in i predvsem na Ptujskem sej vsemu temu pridruži šel germanizacijski pritisk.i Stajercijanstvo hoče Slo-f vence narediti za Štajerce in jih s tem še bolj vezati na nemštvo ... (odlomek iz uvodnega teksta Zgodovin-I ski orisi Ptuja in okolice! 1880 - 1945 Ivana Lov- iS renčiča, dipl. zgod.) | Ptuj, 1904. Original hrani Zgodovinsici arhiv Ptuj v zbirid fototeka razglednic, del. št. 1/515. PIRAN / POČITNICE NEKOLIKO DRUGAČE Clfiescoif tabor za mlade V Piranu je od 7. do 11. julija potekal Unescov tabor, ki smo se ga kot predstav- nice Gimnazije Šolskega centra Ptuj ude- ležile tudi štiri dijakinje takratnih prvih let- nikov: Jerneja Kokol, IVlaja IVlajcen, Tina Alič in Nataša Zupanič pod vodstvom prof. Aleksandre Pal. V ponedeljek, 7. julija, smo utrujene od vožnje po ozkih piranskih ulicah prišle do gostišča Maksimiljan, kjer so nam priskrbeli prenočišče in hrano. Z osebjem gostišča so nas prijazno sprejeli tudi vrstniki domačini in nas napotili v tamkajšnjo osnovno šolo, v ka- teri smo preživeli večino časa. V šoli so se nam najprej predstavili organizatorji, domačini iz piranske gimnazije pa so nam najprej z besedami in nato še s sprehodi pri- kazali lepote domačega mesta. Dijaki vseh udeleženih gimnazij smo se raz- delili v tri skupine: video, kiparsko in Unesco skupino. Delavnice so potekale vsak dopol- dan pod strokovnim vodstvom mentorjev. V kiparski delavnici je vsak dijak pustil svoje znanje v kamnu, ki stoji nad piransko osnov- no šolo. V video delavnici smo se naučili osnov snemanja in za konec pripravili kratek film. V Unesco delavnici pa smo se seznanili s samo organizacijo in njenimi cilji. Zraven tega smo se z barko popeljali do sečoveljskih solin, si ogledali piransko gim- nazijo in obiskali občinski urad. Po končanih delavnicah je sledil prost po- poldan in največ dijakov ga je preživelo na plaži, saj smo bili vendar na morju. Zvečer je sledilo ponovno srečanje dijakov, na katerem smo dijaki predstavili še svoje šole in kraje, iz katerih prihajamo. Najlepše pa je seveda bilo zvečer, ko smo se še vedno polni energije odločali za kopanje pod zvez- dami, se ob obali odpravili zabavat v Porto- rož ali pa smo posedli ob svetilnik in ob zvo- kih kitare in bočanju valov skupaj zapeli. Tako teden v Piranu ni bil le teden spozna- vanja organizacije, ampak je bil tudi teden spoznavanja novih mest in z njimi novih prija- teljev. In prav vezi, sklenjene med novimi pri- jatelji, je bilo ob prekmalu končanem tednu najtežje pretrgati. Ostali pa so nam naslovi in obljube, da se na zaključni prireditvi 27. sep- tembra letos zopet srečamo. Dijakinje pa domov nismo prinesle le lepih spominov na morje in zabavo, ampak tudi ali predvsem ideje Unesco kluba in z njimi nalo- ge za to šolsko leto. Naša naloga je, v čimvečih dijakih vzbuditi zanimanje za Unes- co, da bi se jih tako čimveč vključilo v ta krožek na šoli. Tako bi lahko skupaj tudi v našem kraju storili korak naprej k uresničitvi nalog in idej organizacije. Jerneja Kokol Temeljna osnova za tiski prvih razglednic je bila lito- grafija, narejena na osnovi risbe ali slike. To je dopri- neslo k temu, da so bile bo- gato omamentalno okrašene, obenem pa so bile razmeroma drage, saj so bile natisnjene v malih nakladah. Pred letom 1920 so bile vse barvne razgled-J niče tudi ročno koloriranel po v naprej narejenih barv-j nih klišejih. Zato so pogos- tokrat te stare razglednice iz začetka 20. stoletja prave majhne umetnine a (odlo- mek iz teksta Stanke Gačnik, umet. zgod., z nas- ] lovom Umetnostni razgledi po razglednicah) TEDNIKOVA KNJIGARNICA Nikomur še ni uspelo dati popolne ali trajne definicije knjige. To pa zato, ker knjiga ni predmet kot drugi. Ko jo držimo v rokah, držimo samo papir: knjiga je nekje drugje. Pa je kljub temu na teh stra- neh, ker sama misel brez ti- skanih besed ne bi mogla biti knjiga. Knjiga je "stroj za bran- je", ki pa ga ne smemo upo- rabljati mehanično. Knjigo prodajamo, kupujemo in men- javamo, a z njo ne smemo postopati kot z vsakim drugim blagom, ker je istočasno tudi mnogostranska in edinstvena, številna in nenadomestljiva. Roger Estarpit Zares so knjige nenavadni predmeti: če jih premerimo samo po velikosti, ne da bi nas zanimalo, kaj sploh piše v njih, so lahko čisto čisto micene, ve- like le nekaj milimetrov in lahke kot pero. Najmanjša knjiga na svetu je velika, ali bolje rečeno majhna, kot kapljica vode. Na- redili so jo mojstri na Japon- skem, ki so pri izdelavi uporabili mikroskop in najfinejše instru- mente, na vsak list te miniaturne knjige pa so narisali eno pi- smenko.Pred leti je bila v Can- karjevem domu razstava minia- turnih knjig in kar lepo število so jih razstaviti pod povečevalnim steklom, da so jih lahko obisko- valci sploh videli. Pred tednom I si je Bibliotekarsko društvo Ma- ribor, kamor smo včlanjeni tudi ptujski knjižničarji, ogledalo va- tikansko knjižnico. Med številni- mi dragocenostmi so na vid- nem mestu razstavili svojo naj- večjo in najmanjšo knjigo. Naj- manjša je bila zares drobcena, a knjižničarji smo vedeli, da pa najmanjša na svetu ni. Tudi naj- večja je bila zares velikanka, a mi smo vedeli za večje. Pa so nas prijazni gostitelji iz vatikan- ske knjižnice popeljali v tiste so- bane svoje cenjene ustanove, kamor lahko praviloma stopijo le tam zaposleni. O jej, kar ob- nemeli smo, toliko dragocenih knjig ne bodo nikoli več uzrle naše oči.Tam so knjige tudi zla- te, in tiste prve med prvimi, in z dragim kamenjem posute, in ... manjše od najnnanjših, velike in še večje. Kar tako, mimogrede smo slišali: 'Tista knjiga ima 250 kilogramov." Zares čudežno! A kakšna neprecenljiva vrednost so šele besede in zgodbe, ki jih skrivajo knjige vatikanska knjižnica! Mi, navadni ljudje, tega ne bomo izvedeli, zato se prepustimo knjigam, ki tudi no- sijo kanček knjižne lepote in so dostopne v domači knjižnici. Danes sem izbrala uvodu pri- merni knjigi: prva je nenavadne- ga formata (meri 20 cm v širino in 34 cm v višino) PIKAPOLONI- CA NA PRAŠNI CESTI; druga je ZVEZDNA LADJA in časti stolet- je pravljic svetovnih pisateljev. PIKAPOLONICA NA PRAŠNI CESTI je zbirka kratkih, eko- loško obarvanih zgodbic raz- ličnih slovenskih avtorjev za otroke. Izdalo jo je Ekološko- kulturološko društvo Jasa iz Ljubljane, uredil pa Anej Sam, ki je napisal tudi predgovor. Zgod- bice so izrazito vzgojno narav- nane, kar pa ne deluje moteče. Namenjene so otrokom in njiho- vim staršem, ki naj bi s skupni- mi močmi skrbeli za Naravo, jo cenili in spoštovali. Zgodbice so prispevali tile avtorji: Neža Mau- rer (Zvesti jazbec). Tone Pavček (Deček gre za soncem), Bina Stampe Zmavc (Vejak), Marjan Tomšič (Starec in reka), Matea Reba (f^/laline), Milan Vincetič (Santa Angelika), Sonja Cvjeti- novi (Slavček), Predrag Raos (Zgodba o mavrici), Majda Ko- ren (Podstrešna zgodba), Pero Kvesi (Sreča žalostnega zmaja), Ana Hafner (Sijoče kraljest- vo).Barvne in črno-bele ilustra- cije je narisala Marija Prelog. Posamezni avtorji so priznani in plodni ustvarjalci za mlade in odrasle bralce, nekaterim pa je to pn/a knjižna izdaja. Knjiga ima 92 strani, njena zanimivost je tudi kazalo avtorjev, kjer ne najdemo njihovih vsakdanjih biografskih podatkov, ampak kratek in ljubezniv zapis, kot de- nimo o Pavčku: "Gospod Tone živi v starem delu Ljubljane, vendar se rad vrača v deželo svojega otroštva, k svoji trajni inspiraciji - Dolenjski. Napisal je mnogo lepih pesmi in proznih tekstov, ki raznežijo dušo tako otrok kot odraslih." ZVEZDNA LADJA je izšla pri Mladinski knjigi v odlični zbirki Sončnica. Niko Grafenauer je izbral petdeset pravljic in pripo- vedk znanih pisateljev in pesni- kov zadnjega stoletja ter tako uredil knjigo, ki ne bi smela manjkati v nobeni otroški sobi. Besedila v knjigi so raznolika, ljubka in zabavna, filozofsko razmišljujoča ali pa čisto fantas- tična in tudi potopisna. Skupin- ska slika s pravljicami je nas- I lovljena uvodna beseda Nika I Grafenauerja (str. 5 do 20), kjer ! je pojasnjena pravljična pot po- sameznih avtorjev. Pravljice so ! razdeljene v šest sklopov: Lepašpeline pravljice, Pravljice o živalih. Pravljice izpod klobu- ka. Pravljice o sreči. Pravljice o ljubezni in Pravljice o duši. Bio- grafske opombe je dodal An- drej lic (str. 411 do 426). Zvezdno ladjo je ilustriral Rudi Skočir in ima 430 strani.Knjigo priporočam vsem bralcem, saj je polna zares imenitnih pravljic, ki napolnijo dušo s prijetnimi, milimi občutki. Liljana KJemenčii TEDNIK - 9. OKTOBER 1997 PO NAŠIH KRAJIH -11 PTUJ / IGRIŠČE ZA GOLF ŽE GRADIJO tolracf/slro in gradbeno dovoljenje pravnomoini PTUJSKO GOLF IGRIŠČE Z 18 LUKNJAMI BO ENO NAJLEPŠIH V SLOVENIJI • ZA TRENUTNO NAJVEČJO PTUJSKO INVESTICIJO V TURIZMU, OCENJENO NA OKROG ŠTIRISTO MILIJONOV TOLARJEV, JE ZAGO- TOVOLJENIH 90 ODSTOTKOV SREDSTEV v tem trenutku že lahko rečemo, da ptujsko golf igrišče, ki bo tretje kompletno tovrstno igrišče v Sloveniji, že gradijo. Imelo bo 18 lukenj in bo izpolnjevalo vse golf standarde, na njem se bodo lahko izvajala tudi vrhunska tekmovanja. Gradnja ne bo okrnila narave, tudi žiljenjski prostor za živali bo ostal prav takšen, kot je sedaj. Dela izvaja Gradiš - Nizke gradnje Maribor. Duhovi okrog te gradnje pa se ni- kakor ne morejo pomiriti, čeprav se investitorji in izvajalci trudijo, da bi bili čim manj moteči za okolje in druge, ki jih to neposredno ne priza- deva. Večina članov agrarne skup- nosti pa je zamisel o golf igrišču na hajdinski gmajni dobro sprejela in je soglašala z 99-letnim zakupom okrog 42 ha površine. Za trenutno največjo ptujsko in- vesticijo v turizem (gradnja je ocen- jena na okrog štiristo milijonov to- larjev, vključno z golf hišo), ki jo iz- vaja Golf invest, d.o.o., Ptuj, sta izda- ni lokacijsko in gradbeno dovoljenje in sta obe že pravnomočni. Na delo- višču je zelo živahno, kar verjetno nekatere, ki si investicije ne želijo, najbolj moti. Nekatere vznemirja od- voz gramoza, ki predstavlja čiščenje stare struge Drave. Velik obseg ze- meljskih del je bil že napovedan v lo- kacijskem dovoljenju, da se bo zago- tovila razgibanost terena in za pred- videno napeljavo drenažnih in na- makalnih cevi. Tudi klasičnih rušitev objektov pri ureditvi igrišča ni bilo načrtovanih. Ker pa je eno poglavitnih prednosti lokacije prav močna pokritost površin z odraslimi drevesi in pa veliko vode, je bila z lo- kacijskim dovoljenjem predvidena le odstranitev posameznih dreves, ki so na trasi posameznega igralnega pol- ja, ter prestavitev nekaterih dreves. Samo čiščenje terena za ureditev in- frastrukture golf igrišča je bilo dov- oljeno z odločbo za izvedbo pri- glašenih ureditvenih del na zemljiščih v k.o. Hajdina in Skorba, ki jo je oddelek za okolje in prostor Upravne enote Ptuj izdal investitor- ju 13. marca letos. Zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja je Golf invest, d.o.o. vložil 7. novembra lani, 5. juihja 1996 pa je bila sklenjena pogodba o zakupu za- meljišč in določena cena 350 nemških mark na leto po hektarju. V Jože Matjašič, direktor pod- jetja Golf invest, d.o.o., Ptuj lokacijskem postopku je bilo tudi ugotovljeno, da so za nameravano gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji, lokacija pa je skladna z zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano na podlagi družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986- 1990, dopolnjenega v letu 1994, in na osnovi sprejetega odloka o spremem- bah in dopolnitvah prostorskih ses- tavin dolgoročnega in srednje- ročnega plana za obdobje 1986-2000. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano 23. maja letos, pravnomočno pa je postalo 4. junija. Prvega septembra letos je bilo dopolnjeno za ureditev začasne dovozne ceste, ki v bistvu pomeni krajšo pot na delovišče ozi- roma so s tem obšli kompleks term, da z gradnjo ne bi motili turistov in prebivalcev tega območja. Gradbeno dovoljenje nosi datum 15. september 1997. Z njim je bilo investitorju tudi naloženo, da mora pri gradnji vzpos- taviti pogoje iz soglasij zdravstvene- ga inšpektorata Republike Slovenije - Območne enote MB - izpostave Ptuj, inšpektorata Republike Slove- nije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - izpostava Ptuj ter soglasij Cestnega podjetja Ptuj, Komunalnega podjetja Ptuj in Vod- nogospodarskega podjetja Ptuj. Z lo- kacijo je soglašal tudi Zavod za varst- vo naravne in kulturne dediščine Maribor, ki je zapisal, da bo v nadal- jevanju gradnje potrebno izdelati in predložiti detaljni zasaditveni načrt, pri katerem bo potrebno pozornost posvetiti zasaditvam gozdnih robov na mestih posegov v obstoječo gozdno vegetacijo. Na gradbišču golf igrišča trenutno poteka gradnja igralnih prog, odbija- lišč in zelenic. Gre v bistvu za ze- meljska dela, ki potekajo skladno z izdano dokumentacijo. Če bo vreme še nekaj časa vzdržalo, bodo groba zemeljska dela končali v enem mese- cu. Gradnjo bodo nadaljevali spom- ladi s sejanjem trave na igralnih polj- ih in graditvijo namakalnega siste- ma. Do takrat pa bodo po napovedih direktorja investitorja gradnje golf igrišča, podjetja Golf invest, Jožeta Matjašiča pripravili vse potrebno za gradnjo klubskih prostorov. V golf hiši bo tudi gostinski objekt vrhun- ske kvalitete. Ptujsko golf igrišče naj bi bilo po napovedih po končani gradnji, ki je predvidena za prvo četrdetje leta 1999, eno najlepših, če že ne najlepše v Sloveniji. Imelo bo vse elemente, ki jih druga igrišča nimajo, dejansko bo imelo vodne ovire, ki na igrišču morajo biti, ne samo manjša jezerca. Jezera bodo nastala iz očiščene drav- ske struge. Atrakcija tega igrišča bo to, da bo zelo primerno za igranje ne- koliko slabših igralcev, kar pomeni, da bodo tudi ti lahko zelo dobro igra- li. Posebna privlačnost bo zelenica na otoku sredi očiščene dravske stru- ge. S sosedi in najemodajalci imajo in- vestitorji v večini dobre odnose. Slednji dnevno prihajajo in se zani- majo za potek gradnje in izražajajo zadovoljstvo nad potekom del. "Med bUžnjimi sosedi pa je tudi nekaj ner- gačev, ki ne vedo, zakaj pravzaprav nergajo, je pa to pri vsaki taki in- vesticiji povsem nekaj normalnega," je pogovor sklenil Jože Matjašič. MG Na gradbišču je v lepih jesenskih dneh vedno živahno. Foto: M. Ozmec MARIBOR / OKTOBER, MESEC NOVE KBM Številne priredit- ve, novi krediti Nova kreditna banka Maribor je v prvih osmih mesecih letošnjega leta povečala bilančno vsoto za 19 milijard to- larjev, to je za 9,6 odstotka, in tako je bilančna vsota ko- nec avgusta znašala 216,2 milijarde tolarjev. Tolarska sredstva so se v tem obdobju nominalno povečala za do- brih 19, devizna sredstva pa zmanjšala za 6 in pol odstot- ka. Depoziti prebivalstva so konec avgusta znašali do- brih enajst milijard tolarjev in so bili za 12 odstotkov višji kot v začetku leta. Najhitreje so v osmih mesecih tega leta naraščale neto tolarske naložbe v gospodarstvo in dosegle skoraj 42 milijard tolarjev. Nova kreditna banka Mari- bor letos že petič proslavlja oktober - mesec banke s celo vrsto prireditev, ki so namen- jene občanom, strankam in poslovnim partnerjem ter za- poslenim v banki. V tem me- secu se bo zvrstilo kar okoli trideset prireditev, razdelje- nih med vse njihove po- družnice, ki so poleg Maribora še v Ptuju, Slovenski Bistrici, Ormožu, Dravogradu in Krškem. Gre za kulturne, tek- movalne in strokovno bančne prireditve. Že tretjega oktobra je bila v kulturnem domu v Ormožu gledališka predstava, nocoj ob 19. uri pa bo predsta- va še v gledališču Ptuj. Brez- plačne vstopnice za Schisgalo- vi Strojepiski lahko dobite v enotah banke. 21. oktobra bo slovesno v osnovni Šoli dr. Pranja Žgeča v Dornavi, kate-, re učenci sodijo med najboljše varčevalce na ptujskem območju. Učenci bodo ta dan zaplesali skupaj s plesno šolo Pingi. 28. oktobra pa bo med drugim v ptujski podružnici Nove Kreditne banke Maribor dan odprtih vrat. V novi KBM je možno odslej najeti kratkoročno po- trošniško nenamensko posoji- lo z nespremenljivo obresto mero. S tem se posojilojemalec izogne vsem dosedanjim spre- menljivkam, odvisnim od in- flacije. Za najem denarja do treh mesecev ponujajo 15-od- stotno letno obrestno mero, do štirih mesecev 15,5-odsto- no obrestno mero, za posojilo do 5 mesev pa 16-odstotno let- no obrestno mero. Posojiloje- malec tako že ob sklenitvi po- godbe natančno ve mesečne zneske, ki jih bo vračal banki. Samostojnim podjetnikom, kmetovalcem in občanom sa- mostojnih poklicev pa nudijo tako imenovana okvirna ali re- volving posojila. To so kratko- ročna posojila do enega leta, ko podpiše komitent z banko le eno pogodbo, v kateri so opredeljeni maksimalni zne- sek, obrestna mera in časovno obdobje posojila. V teh okvi- rih ima posojilojemalec pravi- co večkrat črpati denarna sredstva in jih v dogovorje- nem obdobju uporabljati in vračati takoj, ko jih več ne po- trebuje. Okvirno posojilo je tako podobno dovoljeni pre- koračitvi na tekočem računu. Izhodiščna letna obrestna mera za te kredite je T 4- 7 od- stotkov, najvišja višina posoji- la pa do 150 odstotkov pov- prečja mesečnega priliva v zadnjih treh mesecih na žiro računu samostojnih podjetni- kov ali občanov samostojnih poklicev, pri kmetovalcih pa banka ugotavlja povprečje pri- lovov zadnjih šest mesecev na vseh računih, prek katerih posluje v Novi KBM. JB PIUI/PREGLED DEU\V ŠOLSKEM CENTRU V Evropskem združenju zo muMmedialno izobraževanje Od 19. septembra je ptujski center srednjih šol stalni član Evropskega združenja za multi- medialno izobraževanje, je po- vedal direktor Šolskega centra Branko Kumer na redni seji sveta zavoda. Tako naj bi na Ptuju v prihodnosti postavili tako imenovani reflektor, sre- dišče za multivizualne podatke, preko katerega bo Slovenija po- vezana z vsem svetom. Šolski center Ptuj je na seji sve- ta zavoda pregledal lanskolemo delo petih šol in celotnega centra ter sprejel letne delovne načrte za tekoče šolsko leto. Posebnost to- kratnega sestanka sveta je bil film Milana Potočnika, s katerim je prikazal največje lanskoletne dosežke Šolskega centra. Mednje uvrščajo satelitsko videokonfe- renco z angleškimi dijaki, prvo videokonferenco v slovenskem prostoru, pripravo dualnega izo- braževanja za RTV mehanika, novo motocestno stezo v avtome- hanični delavnici, izvedbo multi- medijske učne ure, novo atletsko igrišče ob šoli, rastlinjak in izdel- ke kmedjske šole, učenje starih ročnih spretnosti, predstavitev aktivnosti kmetijske šole na sej- mu v Gornji Radgoni, udeležbo v republiški šolski košarkarski ligi, uporabo računalniške opreme in druge. MZ LENART / KAJ BO STORIL ZUPAN? Novo pismo županu Uspešno lenarško zasebno pod- jetje Mascom, ki ga vodi Drago Zorger, nadaljuje prizadevanja za skorajšnji začetek gradnje II. faze trgovsko-poslovnega središča Vrba na Kraigherjevi cesti v Lenartu. Zdaj v sodobnem objektu že deluje- jo enota Zavoda za zdravstveno za- varovanje, izpostava davčnega ura- da, Obrtna zadruge Lipa in podjetje Kiproma. V pritličju objekta ima rezervirane prostore še Nova Ljubljanska banka, ki načrtuje odprtje svoje poslovne enote v Lenartu. Mascom tudi nadaljuje pogovore o preselitvi Radia Slovenske gorice, ki zdaj domuje v lenarškem Rotovžu. S tem bi lahko to staro trško zgradbo preuredili v mestno hišo in muzej. Svoja razvojna videnja je Drago Zorger strnil v zanimivem pismu, ki ga je naslovil na lenarškega župana Slavka Krambergerja. V njem med drugim piše, da imajo v zgradbi veli- ko prostorov, ki bi jih lahko uspešno vključili v razreševanje prostorske stiske nekaterih ustanov, za katere je odgovorna občina. Zato mu je pred- lagal, da vnovič skliče vse, ki jih za- nimajo prostori, in da vnovič skupaj ocenijo potrebe in razvojne načrte ustanov, ki se ubadajo z veliko pros- torsko stisko. Pri tem je posebej omenil težave matične knjižnice, ki deluje v povsem utesnjenih prosto- rih, možnost novogradnje pa se iz leta v leto odmika. Poleg matične knjižnice opozarja še na možnsti za razreševanje prostorskih težav Ljud- ske univerze. Upravne enote Lenart, sodišča, Z KO Lenart, političnih strank, družbenih organizacij. inšpekcijskih služb, svetovalnih in razvojnih organizacij ter krajevne skupnosti Lenart. Ob tem Drago Zorger županu še piše, da občini Lenart primanjkuje ustrezno opremljenih predavalnic za računalništvo in učenje tujih jezi- kov, prostorov za mlade, sejnih sob, reprezentančna poročna dvorana, manjša dvorana za kulturne večere in podobne prireditve, galerija ... Z izgradnjo II. faze Vrbe bi po njego- vem prepričanju občina Lenart veli- ko pridobila, zato je treba gradnjo pospešiti. S tem bi tudi povečali za- nimanje za gradnjo v predelu Lenart - sever in hkrati pospešili priprave na izdelavo ureditvenih načrtov za razvoj obrtno-podjetniške cone. Predlagal je imenovanje ustrezne de- lovne skupine, ki bi pripravila celo- vit pregled prostorske problematike iz vidika dolgoročnih razvojnih načrtov posameznih dejavnosti, vari- antne predloge rešitev, aproksima- tivne izračune stroškov in terminski plan. Stališča okoli novih prostorov naj bi podprl tudi lenarški občinski svet. Drago Zorger je prepričan, da gre za pomemben razvojni pro- jekt z dolgoročno izredno pozi- tivnimi vplivi na razvoj občine Lenart, zato pričakuje kar naj- večje angažiranje pristojnih služb. Na potezi je zdaj župan! M.TOŠ GLEDALIŠČE PTUJ / DRUGA LETOŠNJA PREMIERA Na kaj že iakata Strojepiski? Ali se lahko zgodi zdolgočaseni in osamljeni strojepiski kaj bolj prijetnega, kot da dobi v pisarno namesto druge strojepiske - stroje- pisca? Ta je seveda zanimiv, du- hovit, očarljiv, tudi ambiciozen in torej perspektiven. Takoj sprego- vori o svojih načrtih, napredovan- ju znotraj podjetja, svojem študij prava, ki da ga bo dokončal v treh letih. Skratka, Sylvia in Paul se zelo hitro ujameta in kaj kmalu ugotovita, da sta za skupaj. Če ... Če seveda ne bi bil Paul že poročen in oče dveh otrok in če m bi bila Sylvia tako strašansko ne- taktna ob najbolj neprimernem tre- nutku. Tako namesto intimnega zbližanja še naprej pretipkavata imena iz telefonskega imenika na reklamne lističe. Med delom, ki se jima je v začetku zdelo izredno za- nimivo in kreativno, se vse bolj in bolj spoznavata... Po dvajsetih letih, kijih odživita pred gledalci na odru, je že povsem jasno, da se v njunem življenju ne dogaja vse čisto tako, kot si želita. Ali da si morda premalo želita, pa se zato ne zgodi. Morda pa si v re- snici, podzavestno torej, želita prav to, kar živita. Sylvia osamljeno življenje brez moža in otrok, tesno povezano z mamo in sestro, Paul pa, čeprav po čistem naključju ujet v svetost zakona in obveznosti do otrok, tudi kar na- prej vztraja v svojem zavoženem vsakdanjiku. Preprosto ne more izstopiti. Nima moči, morda tudi dovolj ne zaupa svoji želji, da bi to resnično storil. Tako kot ne moreta spremeniti svojega zasebnega življenja, je povsem jasno, da tudi službe ne moreta zamenjati. Ne moreta početi čisto nič drugega, kot da iz dneva v dan pretipkujeta. In zopet je tako, da bi eden in drugi lahko našla drugo službo, če bi poskusi- la. Vendar ne poskušata. Tako kot se ni izpolnila Sylviina želja po možu in otrocih, se ne izpolnjujejo Paulove želje: ni napredoval, ni dokončal študija. Oba sta se pusti- la ujeti pisalnima strojema in re- klamnim lističem. In pustila sta se ujeti drug drugemu: morata biti skupaj, pa vendar tega ne moreta niti za trenutek izpeljati v popol- nosti. Tako je minilo še dvajset let, čas je za upokojitev in odhod z odra. Še dve minuti morata počakati, pa bo vsega konec. Sylvia in Paul čakata in gledalci čakamo z nji- ma. Smešno je, da tako vsi skupaj čakamo, kot je bila smešna vsa njuna nemoč in ujetost v lastne poti. In hkrati je zelo tragično. Na kaj že čakamo? Iz česa že je ses- tavljeno ruzše malo, nepomembno življenje v tej ali oni službi, s tem ali onim sodelavcem? Iz čakanja, seveda. Iz čakanja na konec. Murray Schisgalje napisal bese- dilo Strojepiski v 60-tih letih v od- daljeni Ameriki. Seje od takrat do danes kaj spremenilo? Nič, le da je leto 2000, o katerem govorita igralca kot o nečem zelo oddalje- nem, že pred vrati. Vanja Slapar- Ljubutin in Iztok Bevk sta pod vodstvom Viktorja Ljubutina pre- nesla Paulovo in Sylviino življen- je na ptujski oder tako živo, da ju vsakdo zlahka razume in sočuti Tuijprej z njima, nato pa še s sa- mim seboj. Milena Zupanič Delo ameriškega avtorja Murrayja Schisgala Stroje- piski je doživelo krstno slo- vensko uprizoritev na ptuj- skem odru v ponedeljek, 6. oktobra, v koprodukciji Gledališča Ptuj in skupine Sodobnik. Pod režijskim vodstvom Rusa Viktorja Ljubutina sta vlogi stroje- pisk odigrala Vanja Slapar- Ljubutin, sicer članica SLO Celje, in Iztok Bevk, član SNG Drama Maribor. Vsi trije so diplomanti zna- menite ruske igralske aka- demije Gitis v Moskvi. Delo je prevedla Vanja Sla- par-Ljubutin, za lekturo je poskrbela Tatjana Stanič, za luč Tomaž Bezjak, sode- lovali pa so še odrski moj- ster Marjan Pišek, rekvizi- terka Irena Meško in foto- graf Stanislav Zebec. 12-OD TOD IN TAM 9. OKTOBER 1997 ■ TEDNIK PTUJ / OBČNI ZBOR KADROVSKIH DELAVCEV Spremembe pri prmiiah in dolinostili l^rezposelnili v sredo je bil občni zbor Društva kadrovskih delavcev Ptuj, katerega predsednica je Brigita Ačimovič. Ugotovili so, da s pravilno informiranostjo in poznavanjem zako- nov lahko kadrovski delavci rešijo veliko dilem pri zapos- lovanju ter upokojitvah. Ker imajo kadrovski delavci v času, ko je delovnih mest vse manj, zelo odgovorno in po- membno vlogo v vsakem podjet- ju, jim je ob tej priložnosti Jože Glazer, direktor republiškega za- voda za zaposlovanje, predstavil delovno gradivo sprememb za- kona o zaposlovanju in zavaro- vanju za primer brezposelnosti, ki je v obravnavi v vladi. To po- meni, da je bila pripravljena strokovna obravnava gradiva v okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, prav tako pa se je zvrstilo več posve- tov in dogovorov z ekonomski- mi partnerji predvsem na eko- nomsko-socialnem svetu. Bilo je kar nekaj diskusij s predstavniki sindikatov, delodajalcev in vla- de. Naslednji korak je, da vlada posreduje pripravljeno gradivo v sprejem. Pričakujemo, da bo za- kon v kratkem času posredovan v državni zbor. Cilj zakona je, da se kot priori- teta v Sloveniji obravnavajo pro- grami pospeševanja zaposlovan- ja ter se šele v drugi prioriteti za- gotavljajo pravice iz socialne varnosti za primer brezposelnos- ti. Zakon vzpostavlja novosti na področju definiranja brezposel- nosti, kjer se poleg obstoječih definicij, kdo je brezposeln (to je oseba, ki ostane brez dela ne po svoji krivdi in nima dohodkov za preživljanje), uvaja in zahte- va, da ta oseba aktivno išče za- poslitev in da je ta oseba tudi zmožna ter sposobna za delo. Druga novost pa je na področju pravic. Predvideva se, da se bo skrajšal sedanji čas prejemanja denarnega nadomestila. Nekaj novosti je tudi na po- dročju denarnih pomoči. Uvaja pa se novost pri določanju, kdo je tisti, ki lahko prejme denarno pomoč. Pri dodeljevanju bodo v prihodnje bolj upoštevali pre- moženje brezposelne osebe. Novosti so tudi na področju programov aktivne politike za- poslovanja, kjer prihaja do naj- večjih sprememb pri javnih de- lih. Vse osebe, vključene v javna dela, morajo skleniti pogodbo o zaposlitvi, to pa pomeni, da do- bijo status redno zaposlene ose- be za določen čas in se med tem časom črtajo s seznama brezpo- selnih. Tudi takrat pa morajo te in vse druge osebe, ki ostanejo brez zaposlitve, aktivno iskati novo zaposlitev in se še dodatno izobraževati. Zakon predvideva tudi večji nadzor nad vsemi prejemniki denarnih nadomestil, zato zahteva od zavoda za zaposlo- vanje, da bo organiziral posebno organizacijsko enoto, ki se bo ukvarjala z izvajanjem nadzora pri prejemnikih denarne pomoči in pri prejemnikih socialnih pomoči prek centra za socialno delo ter z namensko uporabo sredstev, pridobljenih iz aktivne politike zaposlovanja. Z zako- nom se želi spodbuditi deloda- jalce, da bodo aktivno iskali nove sodelavce med brezposelni- mi, zato se predvideva sistem subvencioniranja delodajalcev. ki bodo zaposlovali brezposelne. Novost je, da bodo delodajalci, ki bodo zaposlovali osebo, staro več kot 50 let, prejemali dve leti subvencijo pokrivanja prispev- kov za pokojninsko-invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, po dveh letih pa še četrtino sredstev za pokrivanje teh prispevkov vse do upokojit- ve takšnega delavca, je povedal Jože Glazer, direktor repu- bliškega zavoda za zaposlovanje. V Sloveniji je brez zaposlitve 15 tisoč mladih v starosti od 15 do 26 let. Na vprašanje, kako na- meravajo zakonsko reševati te probleme, je Jože Glazer pove- dal: "Sam zakon med prioritetne skupine postavlja problem mla- dih, prvih iskalcev zaposlitev, zato uvaja možnosti nudenje pomoči pri usposabljanja mla- dih. Za mlade iskalce zaposlitve se predvideva pomoč tudi pri rednem šolanju, če niso uspešno končali šolanja. Pripravlja se tudi dopolnitev sistema štipen- diranja, kjer bi se poleg obsto- ječih štipendij uvedel tudi sis- tem ugodnega kreditiranja za vse tiste, ki se izobražujejo. Namen novega zakona je predvsem v tem, da se sredstva, ki se namenjajo za ublažitev pos- ledic brezposelnosti, porabljajo namensko, da jih dobivajo samo tisti, ki so upravičeni do njih, ter da se prepreči zloraba v obliki črnega zaposlovanja prejemni- kov denarnih nadomestil in pre- jemnikov denarnih pomoči. Na- men zakona je, da se vse brezpo- selne osebe spodbuja k aktivne- mu iskanju zaposlitve, zato bo v prihodnje obveza, da v času, ko prejema pomoč, aktivno išče delo." Marija Slodnjak SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI DoMtevanie slabih Mednarodni ekonomski stro- kovnjaki vse pogosteje opozarja- jo, da se bo morala Slovenija končno odločiti, kakšna bo njena politika do tujih vlaganj, ker je od tega usodno odvisno njeno vključevanje v Evropo in nasploh njen prihodnji razvoj. OGROŽENA SLOVENIJA Velik slovenski problem je tehno- loško zaostajanje posameznih panog in podjetij, zmanjševanje njihove finančne učinkovitosti in s tem tudi upadanje konku- renčnosti na mednarodnih tržiščih. Dr. Sočan z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da Slovenija ni storila ničesar učin- kovitega in temeljitega za krepi- tev strateške in konkurenčne sposobnosti podjetij ter na po- dročju razvojnih naložb. Zaradi tega ni naraščala dodana vred- nosti na zaposlenega, kar že ogroža njeno gospodarsko rast in izvoz, s tem pa tudi finančni položaj in stabilnost države. Slo- vensko gospodarstvo ima še vedno preveč značilnosti manj razvitih ekonomij. Brez hitre in množične tehnološke okrepitve bo nadaljnje odpiranje Slovenije tuji konkurenci pahnilo marsika- tero podjetje v manj kvalitetne in slabo plačar^e programe ali v stečaj. V Sloveniji se je v zadnjih petih letih bistveno premalo po- sodabljala proizvodnja in inovira- li proizvodi in storitve. Obresti domačih bank so še vedno dva- krat višje kot v razviti Evropi, naložb v tehnološko in inovacij- sko posodabljanje naših podjetij skoraj ni. Če se bodo sedanja gi- banja nadaljevala, bo Slovenija na globalnem trgu ogrožena z dveh strani: na področju tehno- loško nezahtevnih progranrav bodo naša podjetja izločali z glo- balnega trga konkurenti iz "ce- nejših" držav, ki bodo med dru- gim v prednosti tudi zaradi nižjih stroškov, saj imajo samo plače najmanj za polovico in celo več nižje od slovenskih, po drugi strani pa bodo slovenska podjet- ja brez hitrejšega tehnološkega posodabljanja začela izgubljati partnerje iz visoko razvitih go- spodarstev, katerim dobavljajo dele ali (pod)sklope. Dr. Sočan misli, da smo v zelo nezavidljivem položaju. Razlika med nami in boljšimi se povečuje, razlika s tistimi, ki nas lahko pohodijo, pase manjša. Za nami so z 10 do 20 tisoč marka- mi dodane vrednosti Kitajci in tis- ti, imajo plače in standard v višini ene desetine naših plač. 'To je zadeva, ki je strateško zelo ne- varna, vlada pa temu ne posveča nobene pozornosti," mi je v po- govoru dejal prof. dr. Lojze Sočan. V obsežni analizi Gospodarske- ga vestnika je direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane dr. Peter Stanovnik opozoril na rezultate nedavno opravljene ocene tehnološke ravni slovenske industrije. Kot eno izmed pomembnih hneril mednarodne konkurenčnosti slovenske industrije so ugotav- ljali višino dodane vrednosti (vrednost proizvodnje po odbit- ku materialnih stroškov) na za- poslenega v slovenskih podjetj- ih. Le-ta znaša v Sloveniji 23 tisoč mark, v Avstriji in Italiji 98 tisoč mark, v Nemčiji pa 144 tisoč mark. Le kemična in gunnar- ska industrija dosegata v pov- prečju okoli 39 tisoč mark na za- poslenega, predvsem po zaslugi dobrih rezultatov farmacevtske industrije. Podobne izjeme so zaznavne tudi v elektroindustriji, kjer nekatera tehnološko in razi- skovalno uspešna podjetja (Iskratel Kranj in Fetona Ljublja- na) dosegajo evropsko raven do- dane vrednosti na zaposlenega. Dr. Stanovnik opozarja, da so absolutni in relativni zaostanki slovenske industrije v primerjavi z razvojno-raziskovalno intenziv- nostjo držav OECD, Danske in Finske (ki sta po marsičem naj- primerljivejši s Slovenijo) zelo ve- liki. Na področju industrij, ki so uvrščene med visoko tehno- loške, je zaostanek slovenske in- dustrije le nekaj več kot dvakra- ten, zlasti po zaslugi farmacevti- ke in elektroindustrije, ki nadpov- prečno vlagata v razvojne razi- skave. V industrijah srednje tehnologije so slovenski zaos- tanki relativno največji - v primer- javami z državami OECD kar 4- do 5-kratni. V to skupino se uvrščajo strojegradnja, industrija motornih vozil in druge trans- portne opreme, ki so v devetde- setih letih praktično izgubile svo- jo podjetniško in tehnološko osnovo (razpad večjih proizvod- nih sistemov, stečaji, ukinitev razvojnih oddelkov, izguba nek- danjih trgov). Za dr. Stanovnika so ti podatki skrb zbujajoči tudi zato, ker so bile te industrijske panoge med najpomembnejšimi izvozniki, zdaj pa izgubljajo med- narodno konkurenčnost zaradi premajhne tehnološke intenziv- nosti, zastarelosti proizvodov in procesov. Pri industriji nizke tehnologije (črna in barvna meta- lurgija, tekstilna in konfekcijska industrija, industrija kovinskih iz- delkov, čevljarska in usnjarsko- predelovalna industrija) imajo 2,5-kratno zaostajanje. Direktor kranjske tovarne Iskra Emeco Nikolaj Bevk misli, da Slovenija v tehnološkem pogle- du kakšnih deset do dvajset let zaostaja za razvito Evropo. V nje- govi tovarni so leta 1990 ugotav- ljali, da so v tehnoloških procesih zaostali za najsposobnejšo ev- ropsko konkurenco, za proizva- jalci iz Nemčije, Švice, Avstrije in Francije, za približno 30 let, med- tem ko so bili Američani še kakšnih deset let pred Evropo. Zdaj se - po zaslugi sistematičnih prizadevanj na najrazličnejših področjih delovanja - približujejo najboljšim. Do leta 1990 v poso- dabljanje skoraj niso vlagali, zdaj pa že pet let vsako leto investira- jo v razvoj tehnološkega procesa po 10 milijonov mark. Z investici- jami poskušajo nasploh bolj av- tomatizirati proizvodnjo, zlasti tam, kjer gre za milijonske serije. TUJI KAPITAL - STRAHOVI EV SKRAJNOSTI Nikolaj Bevk, ki sicer svojo tovar- no modernizira zgolj z lastnimi sredstvi, se sprašuje, ali nismo morda v Sloveniji preveč neopre- deljeni in preveč omahljivi, ko gre za (ne)povezovanje s tujim kapitalom. Preveč padamo iz skrajnosti v skrajnost. Enkrat hočemo vse brez tujega kapitala, drugič pa vse s tujim kapitalom. Po njegovem mnenju bi kakšnih 30 odstotkov tujega kapitala lahko brez strahu in problemov spustili v slovensko industrijo, in to v dejavnosti, kjer dejansko sami ne moremo biti uspešni. Tone Rakovec, nekdanji direktor zelo uspešne tovarne Domel iz Železnikov, ki se lahko v tehno- loškem pogledu kosa z najrazvi- tejšimi svetovnimi proizvajalci, misli, da se bo morala Slovenija prej ali slej soočiti s tujim kapita- lom. Vzrok za premajhno sodelo- vanje s tujim kapitalom je tudi ne- naklonjeno "ozračje", govo- ričenje o razprodaji Slovenije, zlasti pa to, da država nima razčiščenega in jasnega stališča glede tujega kapitala. Slovenije resnično ne smemo razprodati, poudarja Rakovec. "Tuji kapital mora imeti meje, predvsem pa ne bi smeli govoriti samo o tu- jem, temveč o mešanem kapita- lu. Nekatera podjetja bodo mora- la v povezavo s tujim kapitalom, nekaterim to ne bo potrebno. To nrKDra biti stvar dogovora, pre^ tehtanih poslovnih odločitev. Ni mogoče kar tako govoriti, da je ves tuji kapital problematičen, zanič, špekulativen..." Jak Koprive PTUJ / 1. SKUPŠČINA DELNIČARJEV MLEKARNE Prihodnjo sredo o novi upravi v ponedeljek, 6. oktobra, so se na prvi skupščini sestali delničarji Mlekarne Ptuj. Raz- pravljali in odločali so o vseh zadevah, ki sodijo na prvo skupščino delniške družbe. Med drugim so za revizijsko hišo imenovali ptujsko podjetje SIMAM, imenovali pa so tudi petčlanski nadzor- ni svet, ki ga sestavljajo predsednik Drago Zupa- nič in člani: Marjan Janžekovič, Jože Lah, Metka Slonšek in Branko Draškovič. Nadzorni svet se je že sestal na prvi seji in sprejel sklep, da bodo upravo z direktorjem na čelu imenovali v sredo, na svoji drugi seji. Od kandidatov pričakujejo predstavitev strategije razvoja Mle- karne v naslednjih petih letih. JB v spomin tivoradu marinkoviiu - žiku 1943-1997 V letih svoje zrelosti nas je za- pustil Živorad Marinkovič - Ziko. Bolezen, edino ta nasprot- nica, pred katero ni našel obram- be, ga je premagala. Ni tako dolgo tega, ko je stopil v beli svet, saj se je rodil 26.9.1943, življenjska pot pa ga je pripeljala v Ptuj, kjer si je ust- varil ljubečo družino in kjer je, pošten, delaven, resnicoljuben, našel krog prijateljev. Dokaz njegove trdne volje in delavnosti je tudi v Namiznoteniškem klu- bu Petovia, katere ustanovitelj je bil še z nekaterimi zanesenjaki iz Ptuja in okolice leta 1973. Vzgo- jil je mnogo odličnih igralcev ali pa sodeloval pri njihovem igral- nem vzponu. Verjamem, da ga ne bodo nikoli pozabili. Bil je prvi med trenerji Slove- nije in tudi bivše države, ki je začel namizni tenis obravnavati z bolj študijskimi pristopi, izde- lal je ogromno testov, ki nam da- nes služijo bolj kot kdajkoli prej. Kot strokovni vodja je bil neiz- prosen do sebe in drugih. Sicer pa ni zahteval drugega kot red, odgovornost in disciplino. Dek- leta NTK Petovia so se leta 1982 pod njegovim strokovnim vodst- vom uvrstila v takratno 2. zvez- no ligo, pod njegovim vodstvom so prvič nastopila v Evropi v po- kalu Nancy Evans proti Romun- kam. Res mlada ekipa ni uspela, a on je trdno verjel vanje in v svoja načela, od katerih ni odsto- pal niti v zadnjih minutah svoje- ga zadnjega boja z boleznijo. Ziko, za tabo je ostalo veliko tvojega dela in uspehov, prene- kateremu si odprl obzorje duha. Vsi, ki smo te imeli radi, ki si nam na kakršen koli način po- magal, te bomo večno nosili v srcu, za nas ne boš nikoli umrl. Žiko naj bo s tabo tvoj športni pozdrav - ZDRAVO! Ivan Pšajd odtodintam PTUJ # Kupljenovo vino, vino meseca oktobra Komisija ocenjevalcev vin za oktobrski Verita- sov vinski nakupovalni vodnik je v septembru ocenila 21 vzorcev kakovostnih in vrhunskih polnitev slovenskih vin. Najugodnješe razmerje med kakovostjo in ceno so tokrat ugotovili v vinu iz kleti Kupljen iz Svetinj v osrčju Ljuto- mersko-ormoških goric. Gre za zvrstno polslad- ko, prijetno pitno in harnmonično vino z neko- liko višjim ostankom nepovretega sladkorja, ses- tavljeno pa je iz sort renski rizHng, muškat oto- nel in chardonnay. JB ORMOŽ # Jesenski pilmik invalidov člani Društva invalidov Ormož so se v soboto, 27. septembra, zbrali na zdaj že tradicionalnem društvenem jesenskem pikniku v Ormožu. V prijetnem vremenu in ob pripravljeni zakuski jim je dan polepšal še harmonikar Vinko Tušek. Zadovoljni so bili tudi ob spoznanju, da so ob- novili stanovanjski prostor svojemu članu Fran- cu Vogrincu, ki je z družino bival v dotrajanem stanovanju. Zasluga za ureditev tega problema gre tudi Območni organizaciji Rdečega križa Ormož, Centru za socialno delo Ormož, podjetju Jeruzalem Ormož - Vinogradništvo, gospe Mar- jani Gašparut in predvsem gospodu Ljubu Lukiču, ki je nesebično razdajal moči za izpelja- vo te humane akcije. Miran Krajnc, predsednik Društva invalidov Ormož ORMOŽ • Za otroke in njihove starše Ob tednu otroka pripravlja Knjižnica F.K. Meška Ormož program za otroke in njihove starše. Program dejavnosti na mladinskem od- delku poteka v času ustaljenega urnika, vsak dan od 14. do 16. ure. Za odrasle pa pripravljajo da- nes ob 17. uri predavanje Imam otroka - imam pravice. Predavala bo socialna delavka Milena Luskovič s Centra za socialno delo v Ormožu, izhodiščna tema predavanja in pogovora pa bodo odnosi v družini, kakov'ost življenja otrok in njihove pravice. vkl PTUJ # V OŠ Ljudski vrt pripravili zloženko šolska skupnost učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj z mentorico prof. Jožico Težak je ob tednu otroka izdalo zloženko na temo Odnosi med vrstniki ter organizirala okroglo mizo na to temo z gos- tom Aleksandrom Solovjevim. KTV DORNAVA VABI Gledalci KTV Dornava si bodo lahko v soboto ob 20. uri ogledali redno mesečno kroniko. Zra- ven zanimivosti iz domačih krajev se bodo lahko seznanili z delom občinskega sveta, vaških od- borov in društev. Najmlajši gledalci bodo lahko obudili spomin na prvi šolski dan ali si ogledali kakšen drugi dogodek, ki se je zgodil v njihovih krajih. Ponovitev oddaje bo v ponedeljek ob 20. uri. MS TEDNIK - 9. OKTOBER 1997 OD TOD IN TAM - 13 MAMBOR / ODPRLI PETI SEJEM GOSTINSTVA IN TURIZMA /ufri ptulski dan v torek so v Mariboru v organizaciji podjetja Sejmar odprli že peti sejem gostinstva in turizma, na katerem so- deluje čez 580 razstavljavcev iz 18 držav. Večina bo tudi le- tos razstavljala v montažnih prostorih ob dvorani Tabor, kar naj bi bil tudi osrednji razlog, da so nekateri dosedan- ji stalni razstavljavci sodelovanje odpovedali. Na letošnjem sejmu pa se slabše kot doslej predstavljajo tudi pridelovalci vina. Odprtje Gost-tura so popestrili ljudski pevci iz Dolene. Že po tradiciji sejem spremlja vrsta strokovnih in drugih srečanj ter bogat program kulturno-zab- avnih prireditev. S celotedenski- mi prireditvami se predstavljajo tudi zamejski Slovenci. Danes na sejmu poteka Sloven- ska turistična borza, za katero se je predhodno prijavilo 63 ponud- nikov iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije ter 60 kupcev, med katerimi je celo ude- leženec iz Indije. Na veliko se na letošnjem sejmu predstavljajo kulinarične dobrote. V ta namen so luredili dvorano F, kjer so razstavljene jedi, slaščice, pekarski in mesni izdelld ter veli- ko število pogrinjkov. V tem delu se med drugimi že tradicionalno predstavljajo Ptujske pekarne in slaščičarne. GIZ Poetovio Vivat že četrtič za- pored na sejmu predstavlja Ptuj, njegove javne in gospodarske sub- jekte, saj so za njegovo promocijo ob kulturno-naravnih znameni- tostih pomembne tudi dobro opravljene storitve in kakovostni proizvodi. Na ptujskem razstav- nem prostoru se v okviru projekta Ptujskost brez stalnih udeležen- cev simbolično predstavljajo Ter- me Ptuj (ki sodelujejo na turis- tični borzi). Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo s kme- tijsko svetovalno službo in v nje- nem okviru predstavniki turis- tičnih kmetij, dobitniki priznanj na Dobrotah slovenskih kmetij. Perutnina Ptuj, Slovenske gorice - Haloze, Mlekarna Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne. Gledališče Ptuj in Orinoco. Na ptujski stoj- nici bo GIZ kot organizator se- jemske predstavitve Ptuja posre- doval informacije o ptujski po- nudbi, delil promocijski material, postavljeni bodo plakati vseh večjih ptujskih prireditev, na računalniku bo možen vpogled na domače strani GIZ in Ptuja na In- ternetu. Ob tej priložnosti bo predstavljen tudi novi katalog tu- ristične ponudbe Ptuja in okolice. Ta predstevitev je tudi sestavni del posebnega programa, ki bo na sejmu na ptujski stojnici v dvora- ni D, na razstavišču št. 32, potekal jutri v okviru ptujskega ckie. Pou- darek bo še na prireditvah, ki predstavljajo pomemben steber ptujske turistične ponudbe. Novo v tem programu bodo Aronove viteške igre, ki v Ptuj prihajajo že 17. in 18. oktobra. V bodoče naj bi potekale v času ptujskega poletne- ga festivala oziroma prireditev ob prazniku mestne občine Ruj. Med strokovnimi spremljevalni- mi prireditvami velja omeniti okroglo mizo na temo Kultura - tu- rizem - novi mostovi med sosedi, ki je bila prvi dan sejma, posvet o zako- nu o pospeševanju turizma, ki je bil včeraj; včeraj so na sejmu go- vorili tudi o perspektivah razvoja turizma v Halozah, pogovor je pripravila Halo, d.o.o, lokalna razvojna agencija. Danes pa bo ob slovenski turistični borzi '97 pote- kal tudi posvet o uvajanju nove kategorizacije nastanitvenih obra- tov. Nasploh lahko ugotovimo, da širše območja Ptuja letos na sejmu dobro predstavlja, zlasti še to velja za najrazličnejša kidtuma in dru- ga društva, ki so se množično vključila že v torkovo otvoritveno slovesnost, ki so jo povezali s pos- tavitvijo klopotca in kjer so sode- lovali folklorno društvo Rožma- rin iz Dolene, pevci iz Bukovcev, vaška skupnost Slatina iz Malega Okiča in OŠ Cirkulane, popoldne pa so se jim pridružile še lukarice iz Moškanjcev, ljudske pevke iz Male vasi PD Gorišnica. Včeraj so se v kulnornem programu sejma v okviru projekta Ohranimo prete- klost - stopimo v prihodnost pred- stavili šolarji iz OŠ Martina Kore- za iz Podlehnika^OŠ Videm s kratkim prizorom Štiurmovcev in turistični krožek Sv. Avguštin iz OS Leskovec, ptujski pekarji pa so v okviru degustacije podarili tri tisoč žemljic za tri tisoč obisko- valcev sejma. Lukarice iz Moškanjcev bodo nastopile tudi danes, prav tako tudi ljudske pev- ke iz Male vasi PD Gorišnica. Ju- tri pa se bodo predstavili šolarji OŠ Cirkulane - Zavrč. Svoj nastop so poimenovali Haloze v pesmi, besedi in plesu. MG Na haloškem razstavnem prostoru so si nazdravili (od leve): videmski župan Franc Kirbiš, podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik in gorišniški župan Slavko Visenjak. UNZ MARIBOR / POLICIJA OB TEDNU OTROKA Nadaljevanje preventivnih akiij Svoj prispevek k aktivnostim ob mednarodnem tednu otro- ka in tednu prometne varnosti so ali še bodo po svoje pri- maknili tudi policisti. Kot je povedal inšpektor Slavko Breznik, vodja referata za varnost prometa pri Upravi za notranje zadeve v Mariboru, policija v tednu otroka, od 6. do 12. oktobra, skupaj s člani svetov za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu, zvezo prijateljev mladine in drugimi aktivno sodeluje pri izvedbi najrazličnejših preventivnih in drugih akcij, namenjenih zagotovitvi večje varnosti otrok v prometu. Policisti so in še bodo poskušali vplivati na udeležence v prometu predvsem z namenom, da bi bilo maj prometnih nesreč ter da bi omilili njihove posledice. Tako ugotavljajo najpogostejše kršitelje in kršitve cestnoprometnih pred- pisov, ki so tudi najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Ugotav- ljajo tudi vse tiste kršitve, ki vpli- vajo na posledice nesreč: uporaba varnostnega pasu v naseljih, ne- pravilnosti pešcev pri prečkanju ceste in neuporabo zaščitne čelade pri vožnji z motornimi kolesi in kolesi. Policisti v tem tednu posebno pozornost namenjajo otrokom, ki so na poti v šolo in jim tako kot ob pričetku šolskega leta pomagajo pri varnem prečkanju ceste in jim svetujejo, kako se je treba v pro- metu obnašati. V teh dneh inten- zivneje nadzirajo promet zlasti v bližini tistih mest, kjer se pogosto dogajajo prometne nesreče. Ker so med povzročitelji pro- metnih nesreč na drugem mestu vozniki avtobusov, te dni namen- Inšpektor Slavko Breznik, vodja referata za varnost prometa pri UNZ Maribor. (foto: M. Ozmec) jajo posebno pozornost tudi tehničnemu stanju avtobusov in psihofizičnemu stanju voznikov. Več kot do sedaj v teh dneh poli- cisti sodelujejo s člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v tednu otroka pa obi- skujejo šole in vrtce, kjer se z otro- ki pogovarjajo o večji varnosti na poti v šolo in domov. Akcijo policistov za večjo var- nost otrok ob začetku šolskega leta pa inšpektor Breznik ocenjuje kot učinkovito. V njej je sodelova- lo kar 800 policistov, ki so za zava- rovanje otrok opravili 32.000 de- lovnih IU-. Pri tem so ugotovili vrsto kršitev, s svojo prisostnostjo pa vplivali na to, da ni bilo kršitev še več. Od 1. do 12. septembra so tako ugotovili več kot 500 kršitev dovoljene hitrosti ter več kot 1000 drugih kršitev. Posebej je zaskrbljujoča ugotovitev, da je cestnoprometne predpise kršilo tudi okoli 400 otrok ali mladolet- nikov, najpogosteje tako, da so ne- pravilno prečkali cestišča izven prehodov za pešce. Na srečo so po- licisti v tem času obravnavali le dve prometni nesreči, v katerih sta bila udeležena otroka na poti iz šole, ter 8 drugih prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci. Hujših posledic razen v Zavrču, ko je otrok nepremišljeno in pre- hitro vozil po cesti, padel in se hudo telesno poškodoval, ter pri- mera v Lenartu, ko je otrok vozil kolo z motorjem brez ustreznega vozniškega dovoljenja, prav tako padel in se hudo telesno poškodo- val, ni bilo. M. Ozmec UČIM SE FRANCOSKO - SPOZNAVAM FRANCIJO 2 "Spet smo doma!" je vzkliknilo 38 učencev Gimnazije Ptuj ob pogledu na razsvetljen ptujski grad po končanem de- vetdnevnem potovanju po Franciji. Občutili smo utrip življenja na francoskih mestnih ulicah in vaških trgih, razširili svoj besedni zaklad in spletli nova prijateljstva z vrstniki iz Les Herbiersa. 23. septembra smo pomahali staršem v slovo^in odrinili na pot. Profesor Igor Šeruga nas je sez- nanjal z geografsko podobo tega dela Evrope, za organizacijo in dober potek pa sta skrbeli profe- sorici Jasna Regent in Alenka Ketiš. V veliko pomoč nam je bil tudi asistent francoskega jezika Benoit Boudaud, za volanom pa sta sedela Jože in Milan. STRASBOURG - MESTO STAMH HIŠ IN ROŽ Prvi dan nas je pot popeljala do Strasboiu-ga, kjer smo si ogledali gotsko katedralo in z ladje občudovali zelene bregove reke. Naslednje jutro sta nas v Svetu Evrope sprejela gospa Magdalena Tovornik in gospod Marko Pogačnik ter nam predstavila zgo- dovino in delovanje Evropskega parlamenta. Ob tej priložnosti smo ju v imenu gospe ravnateljice Mete Ptiklavec povabili na slove- snost ob postavitvi temeljnega kamna za gradnjo nove gimnazije, ki bo 9. aprila prihodnjega leta. Po prijetnem klepetu smo prisost- vovali razpravi o Albaniji. Pre- nočili smo v Nancyu in se nato odpravili proti dolini reke Loire. RAZKOŠNI GRADOVI OB REKAH Ob prihodu v Amboise smo naj- prej opazili mogočen grad, vendar smo si ogledali le dvorec Clos- Luce, v katerem je mtizej Leonar- da da Vincija. V nekaj kilometrov oddaljenem gradu Chenonceaux, zgrajenem čez reko, smo občudo- vali lahkotnost sloga, ki ga je ust- varilo skrbno delo petih žena. Pot smo nadaljevali proti veličastne- mu gradu Chambord, ki je bil že od začetka namenjen lovu. Zani- mivost gradu je pravo mesto stol- pičev na strehi. Utrujeni od celod- nevnega ogledovanja smo obiskali še grad Blois, v katerem je živela Katarina Medičejska. Naslednji dan smo se sprehodili po vrtovih gradu Villandry, nato pa smo se odpeljali proti dolini Vendee. SOBOTA IN NEDELJA PRI FRANCOSKIH DRUŽINAH Po pozdravu župana Les Herbi- ersa smo se nestrpni odpravili v šolo Lycee Jean XXIII., ki jo je obiskoval tudi naš asistent Be- noit. S profesorji tamkajšnje šole se je dogovoril, da nas bodo razvr- stili med družine dijakov, pri ka- terih bomo ostali dva dni. Zvečer smo se skupaj z novimi prijatelji zbrali v diskoteki in se zabavali do zgodnjih jutranjih lu-, nedeljo pa preživeli v krogu gosuteljske družine. Konec tedna je miiul v prijetnem vzdušju. Izmenjali smo si naslove, jih povabili v naše kra- je in se do maja prihodnjega leta, ko si bodo oni ogledali našo deželo, poslovili. POT PROTI DOMU Dnevi obiska v Franciji so se iz- tekali in morali smo se odpraviti proti domu. Za konec smo blizu kraja Saiunur pokusili francosko vino, si ogledali vinsko klet in podzenma trogloditska naselja. Naš zadnji cilj je bila katedrala v Bom-gesu. Prek Švice, Liechten- steina, Nemčije in Avstrije smo se 1. oktobra zvečer izčrpani, vendar polni doživetij, izkušenj in prijet- nih vtisov vrnili na slovenska tla. Zahvala za čudovito potovanje gre vsem sponzorjem, šoferjema za varno vožnjo, predvsem pa našim požrtvovalnim profesor- jem. Vse, kar je lepo, hitro mine, toda Francija nam bo ostala v traj- nem in lepem spominu. Vive La France! Marietka Pal, Črte Kreft, MeicaSatler Magdaleni Tovornik (Svet Evrope) so gimnazijci podarili foto- grafije Ptuja svojega sošolca Blaža Ivanuše in jo povabili k položitvi temeljnega kamna za novo gimnazijo 9. aprila 1998 Pred gradom Chambord Sprejem pri županu Les Herbiersa 14 - PO NAŠIH KRAJIH 9. OKTOBER 1997 - TEDNIK PTUJ / NOVA BLAGOVNA ZNAMKA VINA Vitez za žejne Slovence Z začetkom trgatve nadvse obetajočega letnika 1997, ki bo dodobra napolnil sode sloovenskih vinskih kleti, je dalo ptujsko Kletarstvo Slovenske gorice - Haloze na trg novo vino, ki pomeni popestritev slovenske vinske ponudbe. Vino z blagovno znamko vitez cuvee je vino, ki ga sestavl- jata dve v Halozah in Sloveniji najbolj razširjeni sorti, laški rizling in šipon. V velikih hrastovih sodih so v ptujski vinski kleti donegovali vino, ki je ohranilo nadpovprečno veliko sortnih značilnosti in svežine, prav ti dve lastnosti pa sta med slovenskimi ljubitelji žlahtne kapljice najbolj iskani. Nova blagovna znamka vina vitez cuvee je odziv ptujskih vinarjev na stagnacijo prodaje vina na slovenskem trgu, po- jav pa je samo nadaljevanje trendov prodaje vina na evrop- skih trgih. Direktor Kletarst- va Slovenske gorice Haloze Andrej Sajko pripoveduje: "Pravzaprav smo že navajeni na ciklična gibanja prodaje, ki je vsekakor povezana s kako- vostjo posameznih letnikov vina. Če je letnik dober, potem dve leti za njim prodaja poras- te. Zato je prav dobrodošlo, da se letos nakazuje tako dober letnik. Za popestritev vinske ponudbe pa smo prav te dni iz- dali novo blagovno znamko vina vitez cuvee, ki je zvrst vina laški rizling in šipon. Teh sort pri nas zraste največ. vino je primerno tako za vin- ske sladokusce kot za popular- ni špricer. Namenjeno je vsem generacijam, je polsuho, z iz- redno nežno cvetico, namenje- no samemu pitju in hkrati za pitje z mineralno vodo. To zahteva nekoliko natančnejšo obrazlago: bila so leta, ko smo vinogradniki in kletarji zelo radi govorili, da naj se vino pije samo. Resnica v življenju pa je drugačna. Štajerci popije- mo zagotovo okoli 80 odstot- kov vina v kombinaciji z mi- neralno vodo kot brizganec ali škropeč. Zakaj bi se sramovali tega, kar nam je všeč? Moram reči, da sem tudi sam ljubitelj špricerjev, rad pa si natočim tudi samega vina. Pitje briz- gancev pravzaprav pomeni nov segment, ki so ga spošto- vali že naši predniki, in me- nim, da je treba to navado samo nadaljevati. S tem odgo- varjamo tudi na probleme trženja in na prodor piva in brezalkoholnih pijač, ki se pojavljajo in so zadnje čase tudi že mešane z močnimi al- koholnimi pijačami. Menim, da je piti brizganec bolj zdravo kot močno alhokolno pijačo, pomešano z brezalkoholno pijačo. Novim generacijam moramo omogočiti dostop do vina. Nekoč je veljalo, da vino pijejo samo gospodje, danes naj ga pijejo vsi, saj je vino tudi zdravo. Naša poslovna stretegija )e usmerjena v osnovni cilj, na vsako sloven- sko mizo postaviti liter slo- venskega vina ali buteljko. Del Slovenije so tudi Haloze in vse *:u pridelane količine želimo po ustrezni ceni ponuditi našim potrošnikom. Predvsem želimo pridobiti mlado gene- racijo in tiste, ki si niso mogli vsak dan privoščiti vina. Predvsem tem želimo omo- gočiti, da si bodo lahko odslej vsak dan ob kosilu ali v družbi natočili kozarec našega vina in ob tem uživali." J. Bračič Vitez na poti iz sodov k potrošnikom. Foto: SVA Veritas IVANJKOVCI / NOVA PRIREDITEV V ČAST TRGATVE Praznik trgatve v krajevni skupnosti Ivanjkovci so nedavno ustanovili turis- tično društvo. To je bila ena redkih krajevnih skupnosti, ki takšnega društva še ni imela, kljub temu pa so bili krajani tudi brez tega zelo aktivni. Predsednik društva Stanko Žličar je povedal, da so čutili potrebo po turistčnem društvu, saj trend razvoja podeželja vedno bolj sloni na razvoju turizma v teh krajih. Da dosežejo kakšen premik na bolje, pa je treba pristopiti oi^anizirano. Velikih in ambicioznih načrtov niso delali, ker je po nji- hovem mnenju bolje manj pove- dati in načrtovati, pa kaj več sto- riti. Zadali so si nalogo, da po- lepšajo videz kraja in celotne krajevne skupnosti. Narava je sama po sebi izjemna, radi pa bi pritegnili krajane, da bi morda le še malo uredili okolico svojih domov. Krajevna skupnost Ivanjkovci leži v srcu Sloven- skih goric in je izrazito vinorod- no področje, kar daje kraju svoj pečat. Zato v turističnem društvu niso kaj dosti razmišlja- li, kaj storiti. Letos so prvič pri- pravili Praznik trgatve, praznik vinogradnikov. Jeseni je vsega v izobilju in to so ponudili svojim prvim gostom. V Ivanjkovcih so bili že od nekdaj zelo aktivni v negovanju običajev, plesov in pesmi svojega kraja. Na prazniku trgatve so se predstavili domači umetniki in gostje, ki so se vabilu radi odzva- li, po uradnem nastopu pa so spontano in samoiniciativno na- daljevali s petjem, plesom in do- bro voljo. Največja atrakcija pri- reditve je bila gotovo vožnja s konjskimi vpregami, ki se jih je nabralo kar nekaj, Kolaričevi iz Obreza so se pripeljali kar z dve- ma, in najsrečnejši so se lahko del poti peljali. Drugi so posedli na traktorske prikolice, bolj športno razpoloženi pa so se po- dali na pot peš. Spremljali so jih jahalci kluba Favory, ki so s svo- jimi lepimi konji poželi pre- cejšnje občudovanje gostov. Že sprejem v Ivanjkovcih je dal slu- titi dobro prireditev, bogato obložene mize pa skrbno pripra- vo. Pot je vodila do prve postaje pri vinoteki Kupljen, kje se je bilo mogoče okrepčati, si ogleda- ti prostore vinoteke in izdelke lončarja Belca, preko Svetinj in Taverne do Maleka, Jeruzalema in Vinskega hrama. Prvi praznik trgatve v Ivanjkovcih je lepo uspel. Iz tu- rističnega društva pa je bilo slišati, da naj bi bil to v bodoče krajevni praznik, za uspeh kate- rega bodo odgovorni vsi krajani. Dogovarjajo se tudi že z Ljuto- merčani, da bi prireditev razširi- li, saj turizem ne pozna občin- skih in krajevnih meja, sosedje pa v teh gričevnatih krajih drug brez drugega ne morejo. S prvim praznikom trgatve so v Ivanjkovcih zelo zadovoljni. Pravijo, da je bilo nekaj začetniških napak, ki pa sta jih popravila čudovito sončno vre- me in prelepa narava. vki Konjske vprege so vedno redkejše, a zato izjemno atraktivne Brez pesmi in vinca na takšni prireditvi pač ne gre Stanko Zličar, predsednik ivanjkovskega turističnega društva HAI.OZE, SLOVPNSKE GORICE / PRIČAKUJEJO VEČJI ODKUP GROZDJA Težave s prodajo vina in bogata letina Da bo letnik 1997 eden najboljših v zadnjem desetletju, je sedaj že povsem jasno. Tudi količine natrganega grozdja bodo letos nekoliko višje kot lani, v povprečju lahko pričaku- jemo za desetino večji pridelek. V ptujskem predelovalnem centru pa pričakujejo znatno več grozdja kot lani, skupno naj bi ga prevzeli 3,5 do 4 milijone kilogramov. Glavnino trgatve poznih sort lahko pričakujemo konec tega in v nas- lednjem tednu, ta čas utegne biti v Ptuju tudi precejšnja pro- metna gneča. Sicer pa strokovnjaki svetujejo čim poznejšo trgatev, saj bi bilo zares škoda izpustiti enkratno priložnost za odlično kakovost letošnjega vina. V Kletarstvu Slovenske gorice-Haloze Ptuj poudarjajo, da bodo v svoji stiskalnici prevzemali zares samo povsem zrelo grozdje. O letošnjem odkupu grozdja je bilo med Kletarstvom in Kmetijsko zadrugo Ptuj precej pogajanj. Dejstvo je, da ptujski kletarji ne morejo čez noč povečati svojega tržnega deleža za 20 ali 30 odstotkov, kolikor naj bi bil letošnji odkup večji od lanskega. V bodoče bo zato potrebna diferenciacija med stalnimi in občasnimi dobavi- telji grozdja, tistimi torej, ki jim zadruga in klet rešujeta le občasne tržne presežke, pou- darjajo. Letošnja pričakovana večja ponudba grozdja po oce- nah ptujskih kletarjev ni posle- dica zgolj povečane rodnosti, saj je ta večja le za 5 do 10 od- stotkov, pojavlja se pravzaprav nekaj drugega: s prodajo grozdja se letos najavljajo vino- gradniki, ki ga niso ponudili ne v prejšnjih petih ali desetih le- tih ali pa sploh ne. To potrjuje prodajno krizo. Ker ljudje doma vina ne morejo več pro- dati, pač iščejo možnost prodaje grozdja. V Sloveniji, predvsem na Pri- morskem, so povečane zaloge vina, ki so bile 31. avgusta letos v primerjavi z lanskim letom večje za 40 odstotkov. Kljub svarilu slovenskih vinarjev kmetijskemu ministru obstaja velika bojazen pred uvozom makedonskega vina. Za nas- lednje leto so tako slovenski vi- narji predlagali manjši uvoz vin, hkrati pa Makedonci zahtevajo sproščen izvoz svoje- ga že ustekleničenega vina, kar predstavlja precejšnjo nevar- nost za slovenske vinarje. Kljub temu da so že lani v Ptuju prevzeli po letu 1981 in 82 največje količine, pričakuje- jo torej letos izredno bogat let- Trsi se "šibijo" pod težo pri- delka nik. Predvsem kakovosten let- nik je Sloveniji po dveh pov- prečnih letnikih še kako potre- ben tudi zato, ker je prodaja vina v Sloveniji lani in letos začela upadati. Indeks prodaje v celi Sloveniji je 91, to pomeni za skoraj desetino manjšo pro- dajo. V ptujski vinski kleti so lani prevzeli 3,2 milijona kilo- gramov grozdja, kljub padcu prodaje pa so izpad kompenzi- rali pri prodaji litrskega vina, zato pa je bilo prodanega nepri- merno manj buteljčnega vina, kar pa se bo, tako upajo, nekoli- ko popravilo do konca leta. Z zalogami letnika 1996 bodo tako ptujski kletarji zdržali do konca leta in morda še nekaj časa v naslednjem letu. Težko pa je napovedovati, kako bo prodaja vina tekla v naslednjih letih. J. Bračič IVANJKOVCI / OBIRANJE JABOLK GRE H KONCU Domaii delavii noče/o delati Pri Jeruzalemu VVS imajo jabolka zasajena na 140 hektarjih skupnih pomin. Doslej so obrali že sorti elstar ter jonagold, na obiranje pa čaka še okrog 20 hektarjev sorte idared in drugih poznejših sort Obiranje jabolk gre počasi h koncu. Minuli petek so obrali okrog 60 odstotkov površin in so bili za dan ali dva v zaostanku. Vreme je kot naročeno za takšna jesenska spravila, ponovno pa jih pesti problem pomanjkanja obiralcev. Delavce za obiranje jabolk vozijo iz sosednje Hrvaške, ker domačih ni ali pa nimajo interesa delati. Zaostanek pri obiranju je sicer majhen in težav po mnenju direktorice Mire Kelemina ne bo, taako da bi v prihodnjem tednu morala biti letina pod streho in v hladilnicah. Po spomladanski pozebi so bila jabolka kar precej poškodovana, niso pa imeli težav s škodljivci in boleznimi, tudi toča ni pustila prehudih sledi. Zato so načrtovali okrog 80 do 90 odstotkov pridelka 1. razreda, pa jim je načrte prekrižalo sonce, ki je povzročilo opekli- ne, zato bo najkvalitetnejših jabolk okrog 70 odstotkov. Do 1. oktobra so izvozili že 1050 ton, sedaj pa obirajo za hladilnice, kjer bodo hladili okrog 600 ton jabolk. Največja težava je seveda s ceno, saj je za 1. razred tako nizka, da težko pokrivajo stroške same pridelave, če ne upoštevajo embalaže in vsega drugega. Zato bo prodaja na domačem trgu zelo majhna. Že ne- kaj let pa se pri VVS Jeruzalem ukvarjajo tudi z odkupom in prodajo industrijskih jabolk. Od pridelovalcev kupijo tudi vse druge sorte ja- bolk, saj ti težko prodajo pridelek. Odkupna cena za industrijska jabolka je bila do 1. okto- bra 13 tolarjev. Sicer pa imajo v Savcih in Ivanjkovcih urejeno tudi maloprodajo jabolk za ozimnico. Za idared bo treba odšteti 68 to- larjev, za druge sorte 63, drugi razred jabolk stane 45, industrijska jabolka pa 20 tolarjev. vki TEDNIK - 9. OKTOBER 1997 OD TOD IN TAM -15 LZ SLOVENIJE / 90-LETNICA LOVSTVA Tradi€ija^ ki /e del slovenskega izroiila LOVSTVO DOBIVA VSE VEČ NARAVOVARSTVENIH NALOG IN POSTAJA SES- TAVNI DEL PRIZADEVANJ ZA CELOVITO VARSTVO NARAVE • IZŠU JUBI- LEJNA ŠTEVILKA GLASILA LOVEC Te dni mineva okroglih 90 let od ustanovitve Slovenskega lov- skega kluba, ki je leta 1907 po- menil prelomnico v organizi- ranju slovenskih lovcev. Klub se je že čez dve leti preimenoval v Slovensko lovsko društvo (SLD) in to je opravilo izjemno pomembno narodnostno pos- lanstvo. Krepilo je namreč slo- vensko zavest in prepričanje, da morajo slovenska lovišča dobiti Slovenci, ne pa tujci, ki so sto- letja gospodovali v naših loviščih. Hkrati je SLD začel utrjevati organizacijsko struk- turo organizacije, ki je dobila veliko podporo v vseh sloven- skih deželah. Slovenski lovci so postali del naravovarstvenih prizadevanj in so že v času med obema voj- nama opozorili na ekološke in podobne probleme. Veliko so postorili za izobraževanje in usposabljanje, izdajati so začeli glasilo Lovec in v njem redno objavljali strokovne in leposlov- ne članke. Pisci so opozarjali tudi na posamezne dogodke in doživljaje, veliko prostora pa so namenili lovski kulturi in etiki. Že takrat so lovci namenili veli- ko skrbi varstvu ogroženih vrst. Po drugi vojni se je začelo or- ganizacijsko in vsebinsko utrje- vanje organizacije, ki šteje da- nes že skoraj 23 tisoč članov. Dosegli so več izjemnih uspe- hov in poželi veliko mednarod- nih priznanj. Tudi v osamosvoj- itveni vojni za Slovenijo so lovci prispevali svoj delež. Lovska zveza Slovenije je bila kmalu sprejeta v CIC, mednarodno or- ganizacijo za lovstvo in varstvo narave. V njej deluje več ugled- nih imen in lovskih strokovnja- kov iz Slovenije. LZS je tudi članica FACE, to je evropskega združenja nevladnih organizacij v državah, članicah EU. Tudi v tem združenju naša lovska orga- nizacija aktivno sodeluje. Sicer pa je jubilej minil v zna- menju številnih prireditev in srečanj, o katerih smo poročali tudi v Tedniku. Pred dnevi je bilo še veliko zborovanje v Can- karjevem domu, ki so se ga ude- ležili predstavniki vseh sloven- skih lovskih družin in njihovih zvez, pa tudi predstavniki so- sednjih držav, zamejstva in se- veda visoki gostje, ki jih je LZS povabila na osrednjo prireditev. Ob jubileju je izšla tudi posebna številka revije Lovec, ki je opremljena z bogatim slikov- nim in dokumentarnim gradi- vom, posamezni teksti pa tudi odsevajo aktualno usmeritev slovenskega lovstva v sodobnem času. Kmalu naj bi dobili še nov lovski zakon, s katerim bi zao- krožili najnovejša prizadevanja in skrb za ohranitev naravnega okolja in bogastva živalskega sveta. Lovci so prepričani, da bo prevladal zdrav razum in da bodo dobili ekološki interesi prednost pred ekonomskimi. M.Toš Trofeje postajajo drugotnega pomena, v ospredju je ekolo- gija. Jožetu Hudalesu v spomin Na pragu jeseni je ugasnila luč življenja, ustavilo se je ple- menito srce pokončnega člo- veka, učitelja, kiparja, pisatel- ja Jožeta Hudalesa iz Jurov- skega Dola v Slovenskih gori- cah. Z njegovim odhodom je nastala velika vrzel, saj je bil v Slovenskih goricah tako rekoč desetletja nepogrešljiv ustvar- jalec, priljubljen in spoštovan učitelj, kulturnik, mislec. Vi- del je daleč naprej, to pa je v Slovenskih goricah vrlina, značilna samo za velike ljudi. Takšen je bil pokojni Jože Hu- dales, dober človek, za nekate- re posebnež, vendar iskren pri- jatelj, ki bo ostal v vseh kroni- kah polpretekle zgodovine kra- jev med Dravo in Muro zapi- san z velikimi črkami. Tisti, ki smo imeli priložnost sodelovati z njim, ga poslušati, opazovati pri delu in predvsem prisluhniti njegovim filozof- skim pogledom, smo bogatejši za marsikatero izkušnjo. Živl- jenjske resnice je dojemal glo- boko, poznal je skrivnosti, videl je daleč naprej in njegove ideje so bile marsikomu nedojemlji- ve. A zagotovo je imel prav. Jože Hudales je bil največji del svoje- ga življenja prisoten v Sloven- skih goricah, v občini Lenart. Bil je spoštovan učitelj na OŠ Jurovski Dol, bil je velik kultur- ni ustvarjalec, ki ga je kulturna srenja v lenarški občini premalo cenila. Vsaj včasih, ko mu niso priznavali veljave, ki so jo pri- našale njegove likovne in lite- rarne stvaritve. Bil je pač dru- gačen in drugačnost je v Sloven- skih goricah težko sprejemljiva. Zlasti še takrat, ko naleti na okove starega, preživelega. Jože Hudales je pogosto lomil pre- grade, bil je svojevrstno ogleda- lo drugačnih hotenj, ki šele do- bivajo potrditev. Očitno postaja, da je imel še kako prav in da je pomembno prispeval k razcvetu slovenske kulture, v kateri je s svojimi deli pustil trajne sledi. Zgodovina ga že upošteva, nje- govo ime je začelo polniti strani zbornikov, leksikonov ... Tako je pač v življenju, ki ga je Jože Hudales živel polno, doživeto in ustvarjalno. Morda je k temu prispeval tudi prihod v Sloven- ske gorice, v katerih si je med idiličnimi griči spletel toplo gnezdo, ustvaril družino, skrbel za otroke. Ob zadnjem slovesu je njegova učenka, nato sodelav- ka in predsednica ZKO Lenart Marija Šauperl zapisala, da je živel svoje posebno, drugačno življenje, življenje misleca, ki je okolico zasipal s svojimi, včasih za navadnega človeka čudnimi idejami. "Če pa si idejo razčle- nil, si ugotovil, običajno 20 let kasneje, da je prava. Vizionar torej! Le priznati nam je bilo to zmeraj težko! Danes izvajamo številne projekte, o katerih je imel Jože zamisli pred 20 in več leti, tako v kraju kot tudi občini Lenart in v širšem prostoru. Tudi 90. leta ga niso našla ne- pripravljenega. Njegova misel o demokraciji je segla med naj- vidnejše tvorce naprednih idej v Sloveniji. Nestrankarsko, nad- politično, duhovno. Bil je pose- ben človek z velikimi idejami in dobro mislijo." Jože Hudales je vedel, kaj hoče, ni se oziral naokoli in se zmenil za opazke slovenskogo- riške doline šentflorjanske. Svo- je je napravil po svoje, bil je pač Jože Hudales. S svojimi likovni- mi stvaritvami, razmišljanji in nasveti, pa tudi s knjigami Orel z razprtimi krili in General Maister ter z neštetimi razstava- mi doma, v Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji je za vselej zasedel pomembno mesto med vidnejšimi ustvarjal- ci. Hvala za vse dobro, spoštova- ni Jože Hudales! Marjan Toš POPRAVEK v pogovoru z Ivanom Vido- vičem, vodjem oddelka za družbene dejavnosti MO Ruj, ki smo ga objavili v Tedniku 25. septembra, je prišlo do tipkovne napake. Pomotoma smo objavili, daje najvišja cenazaotrokavjaslicah v ptuj- skem vrtcu 63.147 SIT, pravil- no je 36.147 SIT Uredništvo HAJDOSE / OLIMPIJSKE PRVAKINJE V OSPREDJU POZORNOSTI Na sj^rejem k pred' sodniku države Čeprav so od letošnjih gasilskih olimpijskih iger na Danskem minili že skoraj trije mesece, pa v Hajdošah še zmeraj odmeva olimpijsko zlato članic tamkajšnjega PGD. Do danes so bile že na mnogi sprejemih, tudi pri obrambnem ministru Titu Tumšku in ptujskemu županu Miroslavu Luciju, v septembru pa tudi v podjetju Varnost v Mariboru. Hajdoškim gasilkam se obeta sponzorstvo podjetja Varnost iz Maribora Mariborčani so hajdoško gasil- sko desetino z obema mentorje- ma in poklicno gasilsko desetino iz Maribora, ki je na olimpiadi osvojila drugo mesto, sprejeli na sedežu poklicne brigade. Var- nost Maribor je podjetje za varo- vanje fizičnih oseb in tehnične opreme, izdelujejo pa tudi nad- gradnjo na gasilske avtomobile in so v tesni zvezi z gasilskimi društvi. Vodstvo omenjenega podjetja se je udeležilo tudi ga- silskih olimpijskih tekmovanj na Danskem, kjer so praznovali skupaj z olimpijskimi prvakinja- mi, in za prihodnja štiri leta (do nove olimpiade) napovedujejo generalno sponzorstvo ženske ekipe PGD Hajdoše. Hajdoškim gasilkam bodo v oktobru pripravili sprejem še v primestni četrti Hajdina, dese- tarka ekipe in mentor pa sta po- vabljena tudi na sprejem k pred- sedniku države Milanu Kučanu. T. Mohorko SLOV. BISTRICA / PODELITEV ZLATIH VRTNIC '97 To so naše lepe rofte "Velikega pomena za turizem je urejenost našega bivanjskega okolja, kar je osnovni korak v tej panogi, če želimo, da postane- mo turistična dežela. Pri Turističnem društvu Slovenska Bistri- ca smo zadnja leta naredili veliko prav na tem področju," je ob podelitvi letošnjih vrtnic in priznanj za najlepše urejeno okolje v občini Slovenska Bistrica poudaril predsedniki TD Božo Ju- hart Akcija je bila že tretja, želijo pa, da postane tradicionalna. Letošnja, "To so moje (naše) lepe rož'ce", ki je potekala pod okriljem Turističnega društva Slovenska Bistrica in tednika Panorama, je presegla vsa pričakovanja. Pridružilo se ji je nekaj manj kot petdeset raz- ličnih gospodinjstev, ustanov, lokalov in drugih organizacij z območja celotne občine. Pri tem ni toliko pomembno, kdo je naj- lepši ali najboljši, pomembno je sodelovanje za prijaznejši videz krajev med Pohorjem in Halo- zami. Na prireditvi, ki je potekala v viteški dvorani bistriškega gra- du, je bilo ob podelitvi prijetno vzdušje, povedanih je bilo veli- ko vzpodbudnih besed. Najvišje priznanje - zlato vrtnico -je med štiriinštiridesetimi sodelu- jočimi prejela družina Zdenke in Ivana Kapuna iz Kovače vasi pri Slovenski Bistrici, srebrno so podelili družini Leva iz Ko- ritnega nad Oplotnico, bronasto družini Marte in Ivana Auerja s Križnega Vrha, drugim sodelu- jočim pa so izročili priznanja. Kljub temu pa sta bila organiza- torja letošnje akcije nekoliko razočarana nad odnosom nagra- jenih do prireditve, saj se jih okoli dvajset podelitve ni ude- ležilo. Prireditev so z domačo pesmi- jo popestrile ljudske pevke s Tinja. Vida Topolovec Podelitev zlate vrtnice prvonagrajeni družini Kapun iz Kovače vasi pri Slovenski Bistrici. Foto; Samo Brbre Fran ji Murko v slovo Rože ovenejo, lica usahnejo, v srcu le sanja otožen pogled... Umrla je naša sodelavka, odlična učiteljica slovenskega jezika, ki je večino svojega življenjskega dela opravila v OŠ Videm. Gospa Pranja Murko je začela poučevati v OŠ Videm 1947. leta. Najprej je poučevala na raz- redni stopnji, ko pa se je začel predmetni pouk, je poučevala na predmetni stopnji. 1963/64 leta je začela poučevati slovenski je- zik in likovno vzgojo. Bila je odlična učiteljica materinega je- zika. Razdajala se je. Videmska mladež je odhajala iz šole dobro podkovana v materinščini. Učence je poleg lepe slovenske besede učila ljubezni do vsega le- pega, pripadnosti slovenskemu narodu, spoštovanja do vsega. kar je iz naše zgodovine ali se- danjosti! Pri svojem delu je bila zagna- na, natančna, s pravo mero zahtevnosti in strogosti. Veliko- krat so njeni učenci povedali, da pri nadaljnjem šolanju nimajo težav. Radi so se ji zahvalili za znanje, jo pohvalili. Sodelavci se je bomo spominja- li kot prijetne, nasmejane in pri- jazne sodelavke, ki je tudi po upokojitvi rada prišla na naša srečanja in se veselila uspehov videmske šole. Njena bolezen je prišla nenadoma. Njena smrt nas je prizadela. Draga Pranja! V imenu Tvojih sodelavk in sodelavcev iz OŠ Videm se Ti zahvaljujemo za dobro opravlje- no delo, za napotke, ki si jih rada dajala mlajšim sodelavcem. Za- hvaljujemo se Ti tudi v imenu množice učencev videmske šole, ki imajo spoštovanje do lepe slo- venske besede, ker si jih Ti tako učila. Hvala za vse! Sodelavci Osnovne šole Videm 16 - NASVETI 9. OKTOBER 1997 - TEDNIK Kuharski nasveti iahelka Včasih so bili jabolka in hruške razkošje in edino sadje, ki se je dalo brez težav shraniti za kar lep čas, danes jih je na tržišču toliko, da se le s težavo odločimo, katero vrsto jabolk bomo izbrali za ozimnico in da bodo istočasno uporabna tudi za neštete jedi, ki se lahko iz njih pripravijo. Danes bomo torej govorili o jabolkih. Pri kuhanju razlikujemo tako imenovano namensko jabolko oziroma jabolko za namizno uporabo, ki ga najpogosteje uživamo surovega, to pa so sor- te, ki vsebujejo nekoliko več sladkorja in dišavnih snovi, in kuhinjsko jabolko, ki je bogato s kislinami in je primerno za poširanje oziroma kuhanje ali za dušenje oziroma kot začimba za omako. Sorte, ki pri kuhanju obdržijo obliko, so idealne za sotiranje, poširanje in peko, kašaste sorte jabolk pa upo- rabljamo za peko kot dodatek k pečenki. Za kuhanje in sauti- ranje mora imeti sadež čvrsto meso, celo ne popolnoma zrelo, medtem ko za peko in pasiranje uporabljamo tudi mehkejše sor- te jabolk. Surova jabolka so idealna ses- tavina hladnih začetnih jedi, na primer solat, zelo se ujemajo s piščančjim mesom, jabolka so tudi glavna sestavina waldorf- ske solate, ki jo pripravimo s smetano ter zeleno in orehi. Kombiniramo pa jo tudi s pi- kantnimi jedmi, kot sta slanina in vrtna kresa. Prav tako so ja- bolka primerna kombinacija z drugimi vrstami sadja. Jabolka pogosto uporabljamo tudi na ploščah s siri, zelo zani- miva je kombinacija s cehddar- jem in okusnim camembertom. V vsakem primeru, ko uporabi- mo surovo jabolko, ga moramo takoj dobro napojiti z limoni- nim sokom, da ne oksidira ozi- roma porjavi. Grobo naribana surova jabolka lahko uporabimo tudi pri pripravi solat, obloženih kruhkov, kolačev. Jabolka, narezana na krhlje, obročke, palčke, lističe, so po- gosto sestavina ali nadev raz- ličnih kolačev, pit in zavitkov. Pogosto od začimb zraven slad- korja uporabimo še cimet in klinčke. Če so edina sestavina pri nadevih za zvitke, jih običajno potresemo s piškotni- mi drobtinami, mletimo orehi ali lešniki aH podobnimi sesta- vinami, da drobtinice popijejo sok, ki nastane pri toplotni ob- delavi. Jabolčni obročki so primerni tudi za flambiranje, in sicer jih flambiramo z jabolčnim žgan- jem ter tako pripravljene post- režemo k pečeni svinjini ali pečeni raci. Vsekakor jih pred flambiranjem najprej sautiramo ali prepražimo na maslu, prilije- mo segreto jabolčno žganje in v prisotnosti gosta flambiramo - prižgemo. Za shranjevanje jih lahko na- rezane na krhlje skuhamo in vložimo v začimbni kis, če jih bomo uporabljali za pripravo mesnih jedi, ali v sladkorno raz- topino, te pa uporabljamo naj- pogosteje pri pripravi sladkih dobrot. Jabolka so tako vsestransko uporabna, da bi s težavo naštela vse jedi, pri katerih so glavna ali dodatna sestavina prav jabolka. Zagotovo prav vsi dobro pozna- te jabolčno čežano, jabolčni za- vitek, krhlje, jabolčne kolače, palačinke, šarloto, različne ja- bolčne želeje, pito, jabolčnik, chutney, ... in še neštete mesne jedi, kot so svinjska zarebrnica z jabolki, pečena perutnina in po- dobne jedi. Jabolčne palačinke pripravimo tako, da spečemo 14 do 16 kla- sičnih palačink, za katere si pri- pravimo jabolčni nadev tako, da tri srednje velika jabolka narežemo na tanke lističe. Stali- mo približno 5 dekagramov su- rovega masla, mu dodamo 5 de- kagramov sladkorja in pustimo, da sladkor karamelizira, doda- mo narezana jabolka in dušimo do mehkega. Palačinke enako- merno namažemo z nadevom, zvijemo ter jih zložimo v ploščat model, ki smo ga namazali s su- rovim maslom. Palačinke damo v vročo pečico, ki smo jo segreli na 180C, ter jih grejemo 10 mi- nut. Čez segrete palačinke preli- jemo 60 ml jabolčnega žganja ali vinjaka in flambiramo oziroma prižgemo, da se narahlo razvije nežen modrikast plamen. Na flambirane palačinke nabrizga- mo še tolčeno sladko smetano ter takoj po- nudimo. •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA -141. NAD Zakon, družina in duševno zdravie 2. nadaljevanje Rekli smo, da večina žena in mož večkrat povsem podza- vestno sledi omenjenim pričakovai^jem in normam. Zato možje tudi v zakonu (in drugod) skušajo izžarevati ne- kakšno premoč, dominant- nost, aktivnost, uspešnost, ra- zumnost in čustveno obvlada- nost, žene pa svoje "naravne potrebe" po nežnosti, varnosti, pasivnosti, zaščiti, nemoči in podobnem, čeprav je dovolj dokazov o tem, da so prav ljudje, ki skušajo zadovoljiti vladajoče predstave o tem, kakšen naj bi bil moški ali ženska, neprimerno bolj neza- dovoljni s seboj. Posebno žene v zakonu večinoma niso mno- go pridobile. Žena, ki ima kljub vsem deklariranim zago- tovilom vedno jasnejši občutek omejenosti v svojem interesnem, poklicnem in osebnostnem razvoju, se po- gosto ne zadovolji več z ne- kakšnim plačilom v obliki teo- retičnih konstruktov o "he- rojstvu žene", o "največji sreči" imeti otroke in moža ipd. Zato ni čudno, da je težnja žena po emancipaciji zelo veli- ka. Na žalost pa emancipacija žene in solidarnost med spolo- ma ne hodita vedno vštric: žena, ki skuša v zakonu zgolj posnemati moža, naloži nam- reč sebi in možu le nove pro- bleme, saj pozablja, da tudi njen mož ni nič srečnejši in sam potrebuje emancipacijo. Poleg tega pa končni cilj emancipacije ne more biti neka abstraktna enakost, pač pa podoben nivo občutkov lastne vrednosti in vrednosti partnerja. Ko govorimo o dezintegraci- ji družine, pomeni to, da je družina izgubila veliko svoje prešnje funkcije, npr. izkl- jučno skrb za biološke potrebe otroka in za usmerjanje njego- vega razvoja tako, da bo iz nje- ga nastala integrirana oseb- nost, zmožna živeti v družbi, ohraniti svojo kulturo in jo posredovati naprej. Vsi ti tren- di pa skrivajo v sebi kljub vsem pozitivnim stvarem tudi številne nevarnosti za zdrav duševnohigienski razvoj družinskih Članov. Vlogo staršev v življenju otroka nam- reč še dodatno zmanjšujejo tako obiskovanje vrtcev kot celodnevna šola ter organiza- cija različnih aktivnosti zunaj šole ipd. Toda vprašanje je, ali to niso le nove oblike, ki pa skrivajo v sebi za otroka iste nevarnosti kot tiste, ki se jih odpravlja. Nekateri menijo, da so družinski odnosi in medse- bojna čustva članov družine le še zasebna stvar, to pa lahko vodi do nevarnega pešanja čustvenih vezi.S tem je otežen duševni in osebnostni razvoj otroka, in če ne bo imel opore v družini, se bo bolj podrejal manipulacijam od zunaj. Avtoriteta staršev seveda upada, če prehajajo vedno širša področja vzgoje pod kon- trolo družbe. Vest in vrednost- ni sistem otroka ne oblikuje konkretna oseba, temveč ano- nimne sile in organizacije. Ker ni več skupnih vrednot med generacijami, to slabi otrokovo identiteto in avto- nomnost. Pogosto se dogaja, da starši sploh ne vedo za nor- me, ki naj bi jih posredovali otroku za danes, še manj pa vedo, katere osebnostne poteze in lastnosti bodo pri otroku zaželene in smiselne v pri- hodnje. To je stanje nekakšne izgube vzgojnih ciljev, pa tudi smotrnih oblik odnosov med starši in otroki sploh, saj se družbeni odnosi prehitro spre- minjajo in z njimi se spremin- jajo tudi vzgojni ideali. Seveda pa sprememba vzgojnih idea- lov in procesi, ki se dogajajo v družini, ne potekajo brez ne- varnosti za duševno zdravje otroka. Naslednjič bomo povedali še več o teh dogajanjih v družini. mag. Bojan Šinko Krvodajalci 23. september: Edvard Dobnik, Sp. : Hajdina 46/a, Rudi Horvat, Kajuhova 12. Kidričevo, Štefan Dončec. Ul, N. Tesle 3, Kidričevo. Branko Krošt, Lov- renc na Dr, polju 2, Leon Zoreč, Gre- : gorcičev drevored, Ptuj, tvan Emeršič, Draženci 76/b, Franjo Škvorc, R Hrvat- ska, Franci Princi, Sela 28/a, Iztok Kojc, Volkmerjeva 27, Ruj, Albin Petrovič, Vareia 6, Boris Ponudič, Tmovec 1, Ja- nez Janžekovič, Mala vas 41/a, Evgen Muhič, Gorišnica 46, Dušan Preložnik, Pobrežje 128, Stojan Vinkier, Zg. Prista- va 20/a, Albert Frčeč, Apače 246, Tomaž Habjanič, Ul. 5. prekomorske 4, \ Ptuj, Janez Šilak, Slomi 16, Janez Be- drač, Zagrebška 96, Ruj, Vincenc Krajnc. Bukovci 182, Branko Vajskopf, Ul. 25. maja 3, Ruj, Janez Peklič. Kraig- herjeva 17, Kidričevo, Janko Kodrič, Bukovci 92/a, Vojko Šohar, Zg, Hajdina 137, Roman Meško, Mezgovci 56/a, Vlado Belšak, Panonska 5, Ruj, Veroni- ka Kodrič, Stojnc! 31, Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a, Zvonko Auer, Mihovce 12, Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a, Peter Nahberger, Župečja vas 20, Valerija Plut, Ul, 5, prekomorske 18, Ruj, Bran- ko Lukman, Jurovci 5/a, Janko Cimer- man, Šardinje 54, Anton Zajko. Po- brežje 86/a, Mirt(o Fruk, Apače 221, Marjan Avbel, Majšperk 76, Alojz Šeru- ga, Slovenski trg 3, Ruj, Franc Vindiš, Soviče 18, Jožica Lovrec, Zlatoličje 36, Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ruj, 25. september: Elizabeta Kociper, Veli- ka Nedelja 103, Matija Kolarič, Žigrova 10, Ormož, Rajko Košič, Keleminova 4, Ormož, Anton Habjanič, Lešnica 17, Jože Kostanjevec, Draženci 26/a, Ivan Drevenšek, Ul. B. Kraigherja 26, Ki- dričevo, Marjan Kovačec, Žabjak5, Šte- fan Ros, Ul.B.Kraigherja 14, Kidričevo, Alojz Veg, Stogovci 15/a, Jože Bezjak, Vlahovičeva 1, Kidričevo, Ivanka Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo, Franc Prelog, Mari ki jo je v originalu pela Carol King. Pravi genij v sodobni glasbi je go- tovo pevec, tekstopisec in produ- cent Kenny Edmonds ali Baby Face, ki je napisal vso glasbo za črnsko komedijo Soul Food. Prvič je do večje popularnosti prišel soul pevec MILESTONE, ki prepeva v duetu z Babyfacem tipično soul harmonijo I CARE 'BOUT YOU Ameriški pevec TONY RICH PROJECT je lani očaral poslušalce z odlično soul skladbo Nobody Knows. Trenutno je Tony v stu- diu, kjer končuje snemanje druge- ga albuma in napoved zanj je skladba IF YOU'RE AN ANGEL Nemška skupina JUST FRIENDS je letos že bila poptilama s klasiko skupine Abba z naslovom One of us. Velike prijatelje pa ima skupi- na JUST FRIENDS na glasbeni televiziji Viva, saj njihovo prijetno popevko WHAT IS LOVE (^(e)eM^ vrtijo zelo pogosto. BEE GEES presenetijo z vsako novo ploščo in nič čudnega ni, da se je njihov album Stili Waters prodal že v milijonski nakladi. Le- gendarni trio je na formatu single plošče izdal naslovno pesem STILL WATERS (^Me*^, gre pa ponovno za pesem z izvirnim bese- dilom in lahkotno melodijo. Ameriški rockerji iz skupine AE- ROSMITH so Steve Tyler, Joe Perry, Brad Whitford, Tom Ha- milton in Joey Krammer. Pet za- gretih rockerjev je z zgoščenke Nine Lives pripravilo razpoznavni komad PINK(**^. Glasbeni časopisi v Veliki Britani- ji pišejo pravljice o skupini OASIS in nekateri glasbeni kritiki jih celo primerjajo z Beatli. Ljubljenci pu- blike na Otoku so do sedaj prodali približno 25 milijonov plošč in iz- dali tri albume z naslovi Defmedy Maybe, What's the Story Morning Glory in Be here now. OASIS se v glavnem naslanjajo na kitarista Noela Gallagherja, ki napiše vsa besedila in tudi uglasbi vse pesmi. Neverjetna popularnost neodvisne ročk glasbe na Otoku daje skupini OASIS posebno moč tudi v novi pesmi STAND BY ME (*^e|e|^, ki pa bo le s težavo navdušila širše množice poslušalcev v Sloveniji. David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. POPULARNIH 10 LCandle in theWind; Something about the Way you Look Tonight - ELTON JOHN 2. Barbie GirI -AQUA 3. As Long as you Love me - BACKSTREET BOYS 4. 4 Seasons of Loneli- ness - BOYZ II MEN 5. Honey - MARIAH CAREY 6. Got Til it's Gone -JANET JACKSON 7. Men in Black -WILL SMITH 8. Yesterday - WET WET WET 9. Stand by me - OASIS 10. Ali! WannaDo - DANNII MINOGUE Mladi dopisniki RAFTING Kot verjetno vsi otroci, se tudi jaz zelo veselim počitnic. Počitnice so tisti čas v letu, ki ga učenci pričakujemo z največjim veseljem. Opisal vam bom nepozabno in za- bavno vožnjo z raftom. Po osemdnevnem dopustu na morju smo se odpravili proti Go- renjski. Tam smo poiskali agenci- jo, s katero smo se dogovorili, ob kateri uri se bomo odšli vozit s čol- nom po Soči. Ob dogovorjeni uri smo se odpeljali za rdečim kombi- jem do reke Soče. Dobili smo oble- ko za rafting, čelado, rešilne jopiče in posebne čevlje. Soča je bila, kot vedno, zelo mrzla in čista. Pri obrežju smo dobili vsak svoje ves- lo. Potem smo morali čoln odnesti v Sočo. Na čolnu smo bili: brat Ju- rij, starša in jaz, zraven nas pa še štirje Nemci in lastnik rafta, ki je dajal povelja za plovbo. Najprej je bila voda mirna, da smo se lahko naučili vseh vesljajev in povelij. Ko je bilo mirne vode konec, smo se ustavili pri velikih skalah. Tam smo se izkrcali. Vodja nam je re- kel, da se lahko gremo kopat. Tisti najpogumnejši smo se odpravili skakat v Sočo. Opravil sem deset neverjetnih skokov. Skakali smo z višine treh metrov. Ko sem opravil deseti skok, me je že tako zeblo, da so se mi noge tresle kot šiba na vodi. Drugi del proge pa so nas pričakale brzice. Bilo je zelo raz- burljivo. Vozili smo se med skala- mi in zato smo morali veslati na vso moč, da se nismo zaleteli. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil. Ko smo prišli do konca proge, smo morali čoln nesti sto metrov v breg, kjer nas je čakal kombi. Tam smo se preobleki! in se s kombijem odpeljali do našega avtomobila. Poslovili smo se od vodja rafta in srečni odšli domov. Tega dogodka se še sedaj rad spo- minjam. Če se vam je mogoče vzbudila želja po raftanju, jo izpol- nite. Nebo vam žal! Dominik Cvitanič, 7. a, OŠ Gorišnica POKVARJENI POPOLDAN Naše počitnice na morju so se bližale h koncu. Zadnji dan smo želeli uživati v vožnji s pedolinom. Morje je bilo malo valovito in vožnja je bila prijetna. Z bratom Domnom sva bila kapitana ladje. Bilo je veselo, najbolj smešno pa tedaj, ko se je ati spustil po toboga- nu nazaj, namesto naprej. Valovi so postajali čedalji višji. To me je zelo zabavalo. Čoln je premetavalo sem in tja. Mamici je postalo slabo, zato smo jo čez dve uri odložili v pristanišču. Mi nismo ubogali ma- mice in smo ponovno zapeljali med divje valove. Naenkrat zagle- damo ogromen val, ki nas je popol- noma žalil. Ni nam bilo več do smeha. Odločili smo se, da obrne- mo nazaj, ker je postajalo preveč nevarno. Pred pristaniščem je neki deček skočil pred nas. Domen je kričal na ves glas, naj se umakne. Val nas je vrgel med nizko koničasto skalovje. Skočili smo ven. Čoln so nam pomagali reševa- ti lastniki čolna. Tedaj pride novi val, ki je treščil ob konec čolna in podrl atija. Bilo me je pošteno strah. Ves popoldan smo imeli po- kvarjen. Nismo se več kopali, zato smo odšli. Tako se je vse srečno končalo. Vsi smo preživeli. Nikoli več se ne bomo vozili s pedolinom, če bodo valovi preveliki. Aleš Knez, 6. a, OŠ Olge Meglic UNZ MARIBOR / PROMETNA VARNOST V DEVETIH MESECIH Manj nesrei in manj mrtvili v devetih mesecih letošnjega leta se je na območju Upra- ve za notranje zadeve v Maribor pripetilo nekoliko manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani. Tudi posle- dice so kljub črnim številkam obetavnejšc, saj je v teh nesrečah letos umrlo 28 udeležencev ali 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je na naših cestah umrlo kar 47 oseb. i Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Mariboru povedal načelnik inšpcktoraia policije Mirko Ploj, so policisii zaskrbljeni zaradi povečanja števila promet- nih nesreč v naseljenih krajih, za- radi rasti števila nesreč, katerih povzročitelji so mladoletniki, zara- di porasta smrtnih žrtev med kole- sarji, saj jih je letos na naših cestah umrlo šest, lani pa eden, ter zaradi porasta nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil. Med vzro- ki nesreč sta še vedno v ospredju neprilagojena hitrost in izsiljevan- je prednosti, v rahlem upadanju pa je kot vzrok ugotovljena alkoho- liziranost voznikov. Policisti so opozorili na povečane aktivnosti ob tednu otroka, ugodno ocenili akcijo za večjo varnost šolarjev o začetku šolskega leta, ob koncu pa so posebej opozorili na številne ne- varnosti pri povečanju tovornega prometa ob spravilu sladkorne pese v Ormožu. TEDNIK: Inšpektor Ploj, vaše ugotovitve ob devetmesečnih re- zultatih letošnjega leta so torej vzpodbudne jše? "Vsekakor, saj je stanje promet- ne varnosti v primerjavi z minuli- mi leti ugodnejše. Skupno število Mirko Ploj, načelnik inšpektorata policije pri UNZ Maribor. Foto: M. Ozmec prometnih nesreč se je sicer ustali- lo, tako smo v devetih letošnjih mesecih na območju UNZ Mari- bor obravnavali 5.243 prometnih nesreč, kar je odstotek manj kot lani. Žal je v teh prometnih nes- rečah letos umrlo 29 oseb, ker pa je lani v tem času v prometnih nes- rečah umrlo 47 oseb, je podatek vendarle obetajoč. Ugodnejše so tudi posledice, saj smo letos obravnavali 947 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, število prometnih nesreč, kjer je nastala samo materialna škoda, pa se je us- talilo, saj je blizu lanskemu. Statis- tični podatki kažejo, da se na ces- tah na območju UNZ Maribor zgodi dnevno povprečno 19 pro- metnih nesreč, da se v povprečju vsakih 10 dni zgodi prometna nes- reča s smrtnim i/zidom, dnevno pa v povprečju obravnavamo 3 do 4 prometne nesreče s poškodba- mi." TEDNIK: Kje najpogosteje prihaja do prometnih nesreč? "Zaskrbljujoče je dejstvo, da znatno narašča število prometnih nesreč, ki se pripetijo v naselju - kar 70 odstotkov jih je bilo. Do danes je na cestah na območju UNZ Maribor za posledicami pro- metnih nesreč umrlo 30 oseb, v is- tem obdobju lani pa 59, kar kaže na relativno ugodnejše stanje. Se- veda policisti s tem nismo in ne moremo biti zadovoljni, saj si s številnimi preventivnimi akcijami in represivnimi ukrepi prizadeva- mo, da bi bilo tragičnih posledic vedno manj." TEDNIK: Zaskrbljujoča je ugotovitev, da med vzroki pro- metnih nesreč še vedno vodi neprilagojena hitrost, medtem ko je vspodbudnejši podatek, da upada vinjenost voznikov... "Strinjam se s to ugotovitvijo in prepričan sem, da je to tudi posle- dica naših represivnih in preven- tivnih ukrepov, večje kontrole hit- rosti z radarji in drugih preven- tivnih akcij. Čeprav se je hitrost v zadnjih letih nekako umirila, je še vedno glavno zlo, ki pobija na naših cestah. Ugodno in obetajoče pa je dejstvo, da se zmanjšuje alko- holiziranost voznikov, saj je po naših podatkih bila vijenost vozni- kov prisotna pri vsaki deveti letošnji prometni nesreči. To je si- cer še dokaj pogosto, vendar v skupnem deležu vseh prometnih nesreč to pomeni le 12 odstotkov, s tem da )e opazno občutno upadan- je." TEDNIK: Kljub izboljšanju ka- zalcev pa v policiji niste mirni, še vedno iščete nove rešitve za večjo varnost v cestnem prome- tu. Katere bodo? "Predvsem se zavedamo, da so pred nami trije meseci, ki bodo s poslabšanjem voznih razmer znat- no vplivali na razmere za vožnjo in posredno torej tudi na varnost v cestnem prometu. Ceste bodo kmalu mokre, zaradi spravila je- senskih pridelkov ponekod še blat- ne, kmalu bo tu zima, z njo pa sneg in poledica. Tako bomo v nas- lednjih treh, štirih mesecih letošnjega leta usmerili vse naše aktivnosti na tista področja, za ka- tera menimo, da so neke vrste črne točke, da so torej glavni vzroki prometnih nesreč. Seveda pa bomo aktivnosti usmerili tudi v odkri- vanje tistih kršitev, ki so po našem mnenju vzrok prometnih nesreč. Pri tem bomo strogi in dosledni, kajti le tako lahko pričakujemo ugodnejše rezultate." mm M. Ozmec DORNAVA / V GRADU SO SE ZAČELE ODPIRATI NOVE RANE Kaj bo v gradu po Izselitvi V Zavodu za varstvo in usposabljanje dr. Marijana^ Borštnarja že dalj časa opozarjajo, da je zob časa že J pošteno načel grad, v katerem živi 140 odraslih oseb. Še J posebej se to pozna na konstrukciji, predvsem na lesenih j elementih stropov, ki so stari ponekod že 260 let. Pred: kratkim se je močno povesil strop in ponekod je zeloi razpokan trstični omet. Zaradi varnosti varovancev in za-j poslenih so jih morali izseliti iz že tako utesnjenih pros-j torov. I V sredo, 1. oktobra, pa je Silves-' ter Gaberšček, državni sekretar v ministrstvu za kulturo, z mi- nistrstvom za delo, družino in so- cialne zadeve sklical v Ljubljani sestanek, ki sta se ga udeležila tudi dornavski župan Tone Velikonja in članica tamkajšnjega odbora za obnovo gradu. Govorili so predvsem o tem, kako vzdrževati najlepši baročni grad ter zagotoviti varno bivanje sedanjim stanoval- cem. Lidija Apohal, glavna sekre- tarka na ministstvu za delo, družine in socialne zadeve, ter ma- gistra Vida Slemenšek- Kovačevič, svetovalka ministra za socialne zadeve, ki je sedanji upo- rabnik gradu, sta med drugim po- vedali, da so v letošnjem letu že planirana sredstva za izdelavo in- vesticijske in gradbene dokumen- tacije za nadomestno gradnjo. Ker pa bodo za gradnjo novih prosto- rov potrebovali dve do tri leta, bodo morali poskrbeti tudi za na- jnujejša vzdrževalna dela na gradu. Kot je povedal državni sekretar Silvester Gaberšček, morajo izde- lati ustrezne študije, s katerimi bodo ugotovili, zakaj je prišlo do omenjenih razpok, in do zime pos- toriti najnujnejša vzdrževalna dela. Direktor dornavskega zavoda Milenko Rosic nam je povedal, da so omenjene študije že naročene. Že zdaj pa morajo razmišljati o ustrezni novi namembnosti gradu, ki ga bo ohranilo pri življenju. Kaj naj bi v gradu bilo v prihodnje, os- taja še naprej predmet ugibanja in odločanja med številnimi idejami. MS Zaradi povešenih stropov so morali gojence prese- liti v druge prostore PTUJ / HUD POŽAR NA POTRČEVI Zgorela zgornja etaža hiše v nedeljo, 5. oktobra, ob 6.15 so regijski center za obveščanje v Ptu- ju obvestili, da je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Antona Klasinca na Potrčevi cesti 27 v Ptuju (pod ptujsko bolnišnico). Iz za zdaj še nepojasnjenih vzrokov je pričelo goreti v prvi etaži prizidka stano- vanjske hiše in kljub hitri inter- venciji ptujskih gasilcev je v enem hujših požarov v zadnjem času ogenj popolnoma uničil vso opre- mo v stanovanjskih prostorih, omete ter del ostrešja, tako da je nastalo za okoli 5 milijonov tolar- jev materialne škode. Zagotovo bi bila škoda mnogo večja, posledice pa bistveno hujše, če gasilcem ne bi iz objema gorečih kuhinjskih elelementov zadnji trenutek pred možno eksplozijo uspelo umakniti plinske jeklenke. Zaradi izredno gostega dima in visoke temperatu- re so bile razmere za gašenje v notranjosti izredno težavne, tako da so pri gašenju uporabljali dihal- no napravo in negoreča zaščitna oblačila. Prizorišče požara si je og- ledal tudi požarni inšpektor Karel Veršič, vzrok požara pa raziskujejo strokovni delavci Urada krimina- listične službe Maribor. -OM Ptujski gasilci so se s požarom bojevali v dihalnih napravah in negorečih zaščitnih oblekah. Foto: M. Ozmec ČRNA KRONIKA HUDA NiSRiCA NA SLOVENIKI v torek, 30. septembra, nekaj pred peto uro zjutrajje po avtocesti od Arje vasi proti Šempetru vozil tovornjak 36-letni Ferid F. iz Mengša. Na delu ceste, kjer pro- met zaradi nedokončane gradnje poteka v obe smeri po enem voznem pasu, je tovornjak obrnil, da bi zapeljal nazaj proti Arji vasi. Med polkrožnim obračanjem je za njim z osebnim avtomobilom pri- peljal 43-letni Miroslav Knez iz Spodnje Nove vasi pri Slovenski Bistrici. Kljub močnemu zaviranju je silovito trčil v bočni del tovornja- ka in njegov avto se je zagozdil med prednjo in zadnjo os tovornja- ka. Voznik je bil pri tem tako hudo ranjen, da je umrl na kraju nesreče, njegov sopotnik, 52-letni Ivan Krajnc iz Ljubljane, ki so ga iz zve- rižene pločevine rešili celjski gasil- ci, pa je zaradi hudih poškodb umrl že med prevozom v bolnišnico. Druga sopotnica, 19-letna Anasta- zija Š. iz Dola, ki je sedela na zadnjem sedežu, je bila le lažje ranjena. ZAVTOlVI V TOVORNJAK Po Mariborski cesti v Ruju je v ponedeljek, 29. septembra, po- poldne vozil osebni avto 38-letni Drago M. iz Starš. Ko je začel zavi- jati v levo, je trčil v tovornjak, ki ga je vozil 36-letni Zvonko Š. iz Ljuto- mera. V nesreči se je Drago M. hudo ranil in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. TRČIL VIVIOPEDISTKO IN ODPELJAL Voznik osebnega avtomobila VW golf temnejše barve je v torek, 30. septembra, okoli 19. ure v križišču magistralnih cest na Spodnji Hajdini zadel v voznico ko- lesa z motorjem, ki je padla in se poškodovala, voznik avtomobila pa je odpeljal naprej. UNZ Maribor je pozvala neznanega voznika in zaprosila morebitne očividce, da se jim oglasijo in pomagajo razjas- niti okoliščine prometne nezgode. ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE v ponedeljek, 29. septembra, pozno zvečer je Ivan M. iz Drbetin- cev, KS Vitomarci, v enem od pros- torov gospodarskega poslopja mlel koruzo. Pri delu je uporabljal traktor in iskre iz izpušnega lonca prižganega traktorja so padale na seno, ki se je nekaj pred polnočjo vnelo. Še preden so uspeli priti ga- silci, so ognjeni zublji zajeli vse gospodarsko poslopje. Po oceni je škode za okoli 3 milijone tolarjev. OSEBNI AVTO V PLmENIH v nedeljo, 5. oktobra, zjutraj je lastnik avtomobila Boris K. iz Čopove ulice v Slovenski Bistrici prišel domov in pustil motor avto- mobila Opel vectra še nekaj časa teči. Kmalu po 7. uri pa se je zadnji del vozila vnel, po ugotovitvah poli- cistov zaradi pregretja izpušne cevi. Ogenj so pogasili bistriški ga- silci, nastalo škodo pa so ocenili na milijon tolarjev. TRČENJE V KRIŽIŠČU Po lokalni cesti s Kicarja proti Spodnjemu Velovleku se je v nedeljo, 5. oktobra, ob 15.45 pelja- la z osebnim avtomobilom 25-letna Marija V. iz Ruja. V križišču ena- kovrednih cest zunaj naselja Kicar ni pustila mimo avtomobila, ki gaje z njene desne strani vozil 74-letni Franc P. iz Pacinja, in je trčila v nje- govo katrco. Ta je zapeljala levo s ceste in se prevrnila na streho. V nezgodi je bil Franc P. hudo ranjen. TRICIKEL SPODNESLO V OGRAJO v nedeljo, 5. oktobra, nekaj po 23. uri se je po lokalni cesti iz Dobriške vasi proti Tepanju peljal s triciklom 44-letni Boris L. iz Slo- venske Bistrice. V naselju Pobrež je s triciklom v križišču zavil v des- no, vendar ga je spodneslo na levo stran ceste, kjer je trčil v vrtno žično ograjo in v zid hiše. V nezgodi se je Boris hudo ranil, na triciklu pa je za okoli 60.000 tolarjev škode. FF PfcoiLE SO - ČESTITAMO; Romana Horvat, Drakšl 19, Vel. Nedelja - Amando; Filipi- na Bombek, Ptujska c. 20, Ormož - Matjaža; Šemije Sule- jraani, Murkova 7, Ptuj - dekli- co; Simona Bombek, Mostje 7, Juršinci - Danijelo; Milena Krajnc, Apače 277, Lovrenc - dečka; Mojca Irgl, Orešje 185, Ptuj - dečka; Anita Čutič, Ra- domerje 13, Ljutomer - Petra; Andreja Zuj)anič, Gerečja vas 42, Ptuj - Zana; Sonja Štrucl, Zagojiči 14 f, Gorišnica - Polo- no; Irena Horvat, Gabrnik 54 a, Juršinci - Nejca; Vesna Ser- dinšek, Nova vas pri Ptuju 56 - Leona; Asmira Makič, Mejna c. 11, Ptuj - deklico, Lidija Žuman, Lovrenc na dr. polju 81 - Roka. POROKE: Kari Kaučič, Podgorci 67, in Marta Kralj, Ul. Franca Mlakarja 10, Ljubljana; Vitja Avsec in Anica Križmančič, Pot na kolodvor 2, Kranj; Zoran Galun in Marjet- ka Smolinger, Ptujska c. 35, Rače; Roman Polič, Črmljenšak 25, in Snežana Slaček, Trnovska vas 47. UMRLI SO: Vinko Budja, Potrčeva c. 50, Ptuj, ^- 1934, t 27. septembra 1997, Hedvika Tomanič, roj. Hronek, Zag- rebška c. 10, Ptuj,* 1918, t 28. septembra, Kristina Markovič, roj. Vuk, Mlinska c. 11, Ptuj, * 1938, t 28. septembra_ 1997, Frančiška Murko, roj. Štraus, Pobrežje 17, 1922, t 27. sep- tembra 1997, Valentin Babšek, Šikole 9, * 1919, t 28. septem- bra 1997, Katarina Medved, roj. Murko, Pobrežje 24, * 1918, t 29. septembra 1997, Janez Janša, Na Tratah 20, Ptuj, 1918,129. septembra 1997, Iva- na Kovačec, roj. Rajh, Vičanci 63, 1916, t 30. septembra 1997, Karolina Hribernik, roj. ^ Čonč, Ciril-Metodov drev. 7, I Ptuj » 1904, t 2. oktobra 1997^ Kulturni križem liražem SLOVENSKA BISTRICA • Za- vod za kulturo Slovenska Bistrica vabi na celovečerni koncert Tria Lorenz, ki bo v petek, 10. oktobra, ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. PTUJ • Art plesni studio DPD Svoboda Ptuj gostuje v soboto, 11. oktobra, v Čakovcu na os- mem srečanju hrvaških plesnih ansamblov, kjer edini iz Slovenije zastopajo našo državo v medna- rodnem delu programa. PTUJ, VIDEM, KIDRIČEVO • Od danes do sobote (od 9. do 11. ok- tobra) bo potekal 3. mednarodni otroški festival z osrednjo priredit- vijo v petek, 10. oktobra, ob 19. uri v dvorani Center na Ptuju. PTUJ • Od 13. do 17. oktobra bodo v stari steklarski delavnici predstave Filipčičeve Psihe v iz- vedbi Teatra III. Predstave bodo od ponedeljka do srede ter v pe- tek za izven ob 20. uri, v četrtek pa je zaključena predstava ob 19.30. PTUJ • V Miheličevi galeriji je do 19. oktobra na ogled prodajna razstava umetniških del Dušana Filipčiča, Dušana Fišerja, Jožeta Foltina, Viktorja Gojkoviča, Sa- muela Grajfonerja, Stojana Ker- blerja, Dušana Kirbiša, Branka Le- narta, Albina Lugariča, Vojka Pogačarja, Viktorja Rebernaka, Ota Rimeleja, Borisa Žoharja in I Adrie van Staveren. PTUJ • V razstavišču na gradu razstavlja slikar Albin Lugarič. PTUJ • V romanskem palaciju na gradu razstavlja slikar France Sla- na. PTUJ • V galeriji Drava razstavlja fotografija prim. mag. Rafael Po- dobnik. PTUJ • Društvo za varstvo in pro- ti mučenju živali iz Maribora je ob svetovnem dnevu živali pripravilo društveno razstavo v prostorih ekonomske šole. LENART • V razstavnem salonu galerije Konrada Krajnca so odprli razstavo slik akademskega slikar- ja Bogdana Čobala iz Maribora. S to razstavo je galerija Krajnc začela jesensko-zimski del letošnje bogate razstavne sezo- ne. KINO PTUJ • Danes bo ob 18. in ob 20. uri na ogled film Možje v črnem, od 10. do 12. oktobra pa prav tako Možje v črnem ob 17., 19. in 21. uri.