S^p Natisov 15.000. -^H N«ročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/i strani 32 K, ", strani 16 K, '/§ strani 8 K, '/ie strani 4 K Vm strani 2 K, »/«« strani 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- štvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo ie v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondcljka pred izdajo dotične številke vposlati. Sfcev. 4. V Ptuju v nedeljo dne 18. februarja 1906. VII. letnik Kolike važnosti je novi volilni red za kmeta? V drž. zboru so 86 zopet zbrali zastopniki vseh 5 knrij in takrat jih čaka velevažna naloga, namreč rešiti novi volilni red. Razrii narodi naše ljube Avstrije hočejo se tu okoristiti z novimi mandati. Odločilna ura se bliža in vlada bo kmalu predložila gotovi načrt o volilni reformi. Hudi boj se bo vzdignil proti temu načrtu in tako veleposestniki kakor Poljaki hočejo volilno reformo na vsak način preprečiti, kajti obojni bodo največ izgubili, ako se volilna reforma uveljavi. Oglejmo si tukaj na malo, koliko bo novi volilni red koristil kmetu koliko mu ž njim pride na bolje, kakor z dosedanjim. Dozdaj so volili kmetje po starem volilnem redu v kmetski skupini 129 zastopnikov, v peti kuriji so jih pridobili okoli 20, tako da imajo zdaj v drž. zboru oboli 150 zastopnikov, t. j. dobra tretjina vseh državnozborskih poslancev. Ako se ti zastopniki skupno popri-mejo za kmete, in sicer brez ozira na narodnost — kmet je kmet, naj je Nemec ali Slovenec — dosegli bi lahko vse! Toda, kaj tisti delajo? Pretepljejo se v bedastem narodnem bojn za .,bindiš, pemiš in dajč" med seboj so zmiraj razdvojeni. Strogo in zedinjeno brez ozira na narodnost pa postopajo le tedaj, kedaj gre za njihov žep. Zakaj pa neki tako? Edino zato, ker niso možje iz kmečkega stanu, temveč bo kmetom pri volitvah od drugih stanov vsiljeni. Kaj kmetom pomaga, ako si pridobe 300 ali še več poslancev, če pa se tisti zmiraj le v neumnem narodnem boju norčujejo, to pa seveda na kmečke stroške in na kmečko škodo! Dvomljivo je torej, ali bo novi volilni red kmetom na boljše. Dokler ne preneha pri razlifnih volitvah dosedanja huskarija od strani nepoklicanih kmečkih parazitov, je vse zastonj! Tu ne pomaga na stari, ne novi volilni red! Naše mnenje o novem volilnem redu je to le: Posamezne kurije naj bi ostale, kjer treba, predrngačile. Vsak stan, kolikor jih je v državi, naj bi volil svojo število poslancev iz svoje sredine. Duhovnikom, uradnikom, nčiteljem, trgov- Deset zapovedi za ženo. Ljubi Izveličar je samo dva stanova povzdignil v sv. zakrament, namreč duhovski in zakonski stan in s tem je pokazal, da sta ta stanova njemu najljubša, pa Judi najbolj težavna, in zato tudi potrebujeta veliko milosti iz nebes. Ker pa je ravnokar pustni norčavi čas in okoli nas se vse ženi in moži, hočemo mi tukaj mladim nevestam, pa tudi drugim poštenim zakonskim ženam dati nekaj nasvetov. Zakonska imata biti kakor dve oči, kamor eno pogleda, pogleda nehote tudi drugo, kadar eno joče, joče tudi drago in če se eno od veselja zaiskri, žari od radosti tudi drago. Zlasti naj si zakonska žena dobro v spomin zapise le le zapovedi: 1. Ljubi svojega moža bolj kakor samo sebe in item se ti bodo vse dolžnosti zdele lehke. Bodi mu do hladnega groba! 2. Pred možem ničesar ne skrivaj in ako si morebiti storila kako krivico, potem jo le možu razodeni in bodi uverjena. da te bo mož tem rajse imel, kadar bo videl, da si mu odkritosrčna. 3. Zapomni si, da se za ženo ne spodobi „hlače nositi", toda samo za deklo tudi ne smeš biti! Oba cem, obrtnikom, kmetom in delavcem naj bi se v posameznih kurijah odločilo primerno število poslancev, katere bi nsj vsaka kurija za so volila. Postavno ojstro naj bi bila prepovedana vsaka agitacija in šuutarija iz ene kurije v drogo, kakor se to godi pri soda njih volitvah v kmetski skupini. Pri kmetskih volitvah, bodisi državnih, ali deželnih, občinskih itd. se godijo največje krivice, Jnajnesramneje se tu postopa. V prvi vrsti tu, žalibog, neopravičeno, nepostavno in sebično postopajo prvaški doh-tarji in deželna duhovščina. Kaj, vraga, imajo tisti tukaj opraviti, mar kmetje nimajo svojih možgan, mar vsako kaplanče že razume in \e, kje kmeta črevelj žuli! In ako bi tudi znal za kmečke težnje in težave, za kmečka bremena, ali mu jih mar hoče tak „gospod" odvzeti ter mu olajšati njegov neznosni položaj ? Ali ima res vsak tak dnhovnik-politikar in prvaški dohtar srce za kmeta? Pokazal je to že kedaj prvaški dohtar in duhovski stan, da s kmetom v istini prisrčno čuti ter mu želi pomagati ? Ne, nikdar ne! Dahovnik in prvaški dohtar želita imeti kmetica pod svojim jerobstvom, želita ga v vsem nadzorovati, zato se mu vsiljujeta pri vsaki volitvi, kakor bi bil kmet kak nerazsoden in neveden otrok, in to je za kmeta sramotilno, tega kmet ne bo več pripuščal. Ali tu porablja klerikalizetn in prvaštvo vsa, tudi nedovoljena in nepoštena sredstva, da si le ohrani gospod-stvo nad ubogim kmetičem. Prižnica, spoved n i c a, šola, Najsvetejše, laži, podkupovanje, obetan je nebes, etra-šenje s peklom, pritiskanje klerikalnih posojilnic, narodni shodi, vse je na delu tudi pri najneznatnejši občinski volitvi! Gg. prvaški dohtarji, župniki, najmlajši kaplančki brez vsake življenske izkušnje, brez politične sposobnosti in zrelosti, imajo tu po navadi prvo besedo, nikdar jim ni pot predolga ali preslaba, nobena bajta jim ni pren-mazana, cele noči včasi lovijo zase volilce. Naj-poštenejši možje se tu na poštenju nesramno blatijo, največji goljufi, prešestniki in nečist n i k i so pa v časi tem gospodom najzvestejši pajdaši, saj je n. pr. znano, da je pred malo imata enake dolžnosti in enake pravice. Požrtvovalno, prizanesljivo, veselo in tolažljivo vselej spremljaj svojega moža na potu njegovega življenja, bodisi že v veselju, bodisi v žalosti. 4. Kaži, da se zanimaš za njegova opravila, po-prašaj ga sem ter tje, kako je pri delu, ali tudi njegovega kratkočasja mu ne krati. Če na pr. prime nektero-krat za fajfo ali glažek, nikar mu za to ne zameri, kakor se to včasi zgodi. Privošči mu nekterokrat veselje in boš videla, kako se mu s lem prikupiš. 5. Za svojega moža moraš imeti vselej dovolj časa, nikdar mu ne odreči, če te prosi kake usluge. 6. Nikdar ne ajfraj! (Ne bodi ljubosumna) Nikdar ne poslušaj hudih jezikov in ne veruj, če ti kaka klepetulja prinaša pošte o tvojem možu. 7. Nikomu ne pripoveduj o vajnih domačih zadevah. Ljudje so hinavski, pomagali ti ne bodo, nasprotno, za hrbtom se ti bodo še smejali. Malo potrpi in ako sta se morebiti kaj malo sporekla, potem ne da bi se dolgo kujala. Prismehljaj se k svojemu ljubemu mo-žeku in takoj bo zopet vse dobro, verjami meni. Solhee naj nikdar ne zahaja nad vajino jezo. 8. Ne bodi jezična — to je strahovita napaka ženk. Vse so mične, lepe, lušne, brhke, vesele, toda — leti sedanji drameljski župnik upil: Tistega Z... morate voliti, to je naš mož, in tisti „župnikov mož" je imel s sestro svoje žene. torej svoj o svakinjo že dva nezakonska otroka! In drugi tak mož drameljskega župnika, ki ga je tudi na vse kriplje hotel imeti v obč. odboru, je pri zgradbi farovških hlevov opeharil farane za par tisočakov! Vse to župnik ve, ali ker sta ista podrepnika, župniku vdana in storita vse, kar župnik in kuharica želita, potem sta takoj lahko „izgledna katoliška moža!" In po drugih krajih niso razmere poštenejše in boljše, pišemo to iz lastnih izkušenj! In tako se dogaja, da se izvrši veliko volitev ne po prosti volji volilcev, temveč po receptu prva-škega dohtarja, žnpnika in kaplana. Ali s prvaški m dohtarjem in 8 farjem ne dosežete nikdar sreče in uspeha v politiki. Toda, vrnimo se zopet k novemu volilnemu redu! Razloček med starim dosedajnim in novim volilnim redom za kmete bo le ta, da kmetje ne bodo več nstmeno volili, temveč bodo volilne listeke, večinoma od tistih farizejskih hinavcev izpoljnjene, oddali volilni komisiji. Drugače bi bilo seveda, ako bi se vsaka volilna agitacija, kakor smo že omenili, postavno ojstro prepovedala in kaznovala. Videli smo, kako postopajo združeni delavci za izboljšanje svojega položaja in svojega obstanka, to je najjasneje pokazal 28. november lanskega leta. Tisoče in tisoče delavcev se je združilo brez ozira na narodnost, brez ozira na vero, ter zedinjeni so terjali novi volilni red, in zedinjeni, brez ozira na narodnost, bodo tudi volili ter tndi vse dosegli. Tu ne vpraša drug drugega, si-Ii ti Nemec ali Slovenec! Delavec sem in to zadostuje, ali si Nemec ali Slovenec, Oger ali Italijan, ali celo nemškutar — v celi državi so vsi delavci združeni, in odtod izhaja tudi njih velikanski vpliv na javne razmere, njih mnenje in njih zahteve morajo tudi ministri — hočeš, nočeš — upoštevati. Da, v slogi je moč! Edini so tudi drugi stanovi, kedaj se gre za njih lastno korist in mi jim tega ne zavidamo, mi bi si le na njih imeli vzeti izgled. Zedinjeni so uradniki, učitelji, duhovniki, dohtarji, zedi-njen je vsak stan za se in svoj žep, zedinjeni pa so vsi sknpaj in sicer trdno, kedaj se gre, jeziček se nekaterim po nepotrebnem giblje. Oprostite mi mnogo odkritosrčnost. „Jezik je sicer majhen ud, a je že veliko hudega napravil", pravi sv. apostol Jakob. In v sv. pismu St. Zaveze beremo: „BoIje je z lintver-nom v puščavi stanovati kakor s kako prepirljivo ženo biti pod eno streho". Potrpi malo, ne misli, da imaš vselej ti prav, molči, če se morda mož kje zamudi in pride nekoliko siten domu in videla boš, da ti bo mož hvaležen in lep mir bo ostal med vama. 9. Oblači se skrbno in snažno po svojem stanu, če tudi priprosto. Vsaka žena ne more imeti drage in lepe obleke, ali čisto in snažno oblečena lahko hodi vsaka. Skrbi, da bo tudi po hiši vse v redu in čedno. Ako mož vidi po hiši le nesnago, rajši gre od doma proč — v krčmo! 10. Pred vsem pa bodi bogaboječa, toda zavoljo Boga, ne zavoljo ljudi. Z Bogom vsako delo začni in z Bogom končaj, srečno boš živela po vseh potih svojega življenja. Ako se boš, ljuba gospodinja, po tem ravnala, po tem bo tvoje zakonsko življenje paradiž, po rožicah bota hodila in tudi v brhkih urah življenje bosta našla vselej medsebojno tolažbo.,Če dva nosita žalost, to je le polovična žalost, če dva uživala veselje, je dvojno veselje. da se kmečki stan izkoriščuje. Tako, ljubi kmet, ne sme dalje iti, tako bi polagoma prišli vsi na kant! Ko pride kmečki stan do pogina, takrat bo prepozno, takrat gotovo ne bote vprašali drug drugega, ali si ti Slovenec ali Nemec, ali nemškutar, temveč stradali bote vsi skupaj! Toda postavite se le ob pravem času na lastne noge, ne bodete in ne smete biti uničeni, kajti z vami bi morala poginiti vsa država! Brez kmeta živi samo le vrag, nikakor pa papež, cesar, uradnik, duhoven, bogataš s polnim žaklji denarja, berač z lačnim in praznim trebuhom. Kmet je tisti, ki redi in preživlja ves svet in za to zanje včasi le nehvaležnost in zaničevanje posurovelih ljudi. Zato * ti tukaj, kmet, kličemo in prav od srca svetujemo, zapomni si vendar enkrat za vselej blagohotne naše besede in ubogaj nas: Prvaški dohtar in far ni tvoj prijatelj, ni tvoj naravni in poklicani voditelj! Nikdar se ne daj motiti s tistimi bedastimi besedami: Ja, pa g. dohtar in far so učeni! Da, res je, so učeni ti gospodje, pa za sebe in za svoj žep, ne pa za tebe, ljubi kmetic! Kedaj pridejo zopet volitve, bodisi državno ali deželnozborske, potem si izberite kmeta za svojega zastopnika, saj je med vami dosti bistrih glav, nikdar pa ne volite prvaškega dohtarja ali farja, s tem bi si, kmet, le sam na se kupoval karabač. Pogledajte le na gornještajerske kmete, ki so poprej bili tudi v okovah dohtarjev in farjev, ali zdaj so se, hvala Bogu, oprostili nečastnih verig, zdaj imajo može iz svoje sredine kot zastopnike v vseh postavodajalnih zborih in lejte, obrnilo se je na bolje in lepa prihodnost se jim obeta za njih trud in za njih delo! Torej s prvaškim dohtarjem in farjem lft proč od kmečkega korita! Žalostna statistika, ki vam jo kmalu priobčimo, bo vam jasno pokazala, koliko se lepih kmečkih posestev vsako leto proda od prvaških dohtarjev, in ti, kmet, bi jim še dalje veroval? Vsemu temu bo konec, kadar se kmet osvobodi od prvaškega dohtarja in farja, kadar bo imel v vseh političnih zastopih svoje ljudi, kadar bo spoznal, da narodno sovraštvo kmetu le škoduje in kadar bo veroval bolj lastnim močem in lastni pameti, kakor pa svojim hinavskim „prijateljem!" Mi trdno verujemo, da se bodo tudi za kmeta vremena kmalu zjasnila ter da bo smel vsak kmet lahko, zadovoljno in ponosno reči: Res, kmečki stan je srečni Deset zapovedi zafmoža. Tiste so krajše, ker možje ne poslušajo radi dolgih ..pridig". 1. Ako si enkrat pženjen, potem veruj, da je tvoja ženka najlepSa in najljubša ženska na svetu, torej jo imej rad. 2. Veruj, da zakon ni kžeft, temveč nežna zveza dveh, iskreno se ljubečih src, zato se ne ženi brez ljubezni. temveč si izvoli nevesto, katero že natančno poznaš 3. Vzemi si ženko iz svojega stanu, ne jemhi si nikdar starejše kakor si ti in zapomni si, da denar na svetu še ni vse. 4. Ne gledaj toliko na lepo kožo in lepo lice, temveč si vzami za ženko tisto, ki je dobrega, vernega in usmiljenega srca. Lepo, rdeče lice hitro zveni in se zgrbanči, dobro srce tvoje ljube ženke pa tudi na stara leta ne izgubi vrednosti.) 5. Ne očitaj ženi, ako je bila morebiti revna in ti veliko ni priženila. Dobra gospodinja je zlata in tisočakov vredna, dobra gospodinja tri vogle pri hiši podpira, pravi resnično stari pregovor. 6. Tvoje najljubše kratkočasje in edino veselje bodi pri ženki, rodbini in gospodarstvu, ne po gostilnah. 7. Nikdar ne pretepaj svoje žene, to je surovo in brezsrčno. Daj ji dobro, prijazno besedo, s tem več- dosežeš kakor s palico. Ako pretepaš svojo ženo, potem s tem daješ strašansko pohujšanje in grd izgled svojim nedolžnim otrokom! 8. Tudi ti ne ajfraj, to je neumno. Ako si prepričan, da se medsebojno in odkritosrčno ljubita, potem je vsako aifranje (ljubosumničeDJe) le šiba, ki si jo sam na se pleteš. 9. Skrbi za poštenje in dobro ime svoje hiše. Gospodar, ki ni na dobrem glasu, tudi v zakonu ni navadno srečen. 10. Šparaj in ne trosi po nepotrebnem. Danes morda po nepotrebnem kupuješ in zapravljaš, jutri pa boš morebiti še to moral prodati, česar ti je treba. Pridnemu možu lakota le v hišo gleda, v njo si ne upa. Pobožen bodi vpričo Boga, sramežljiv do sebe, pravičen vsakemu. Vsem zakonskim pa velja resnični izrek: Kjer je vera. tam je Bog. in kjer je Bog, lam ni nadlog. Tako vam v prihodnost kliče vaš iskreni prijatelj -Štajere!«. __ 2 __ stan! Pesnik Mirosl. Vilhar pa poje v svoji lepi pesmici „Kmet": Če kdo zaničuje težki kmečki stan, ta nima al' srca, al' nima možgan. Dopisi iz Štajerskega. Iz Ormoža. Bližajoče se volitve v okr. za-stop nas izzivajo poročat, katere osebe vladajo v tej važni korporaciji in kako in „kdo" vodi vse njene zadeve. V to treba, da se ozremo na dobo zadnjih 25 let. Tistokrat še ni bilo v našem mestecu in v našem okraju narodnega prepira, Slovenci in Nemci so živeli v najlepšem soglasju. Po prihodu c. kr. notarja, dr. J. Ger-šaka pa so se nagloma razmere predrugačile. G. Geršak se je v kratkem polastil okr. zastopa in bil tako dolgo njega načelnik, dokler niso nenaklonjeni mu uradi njegovo opetno izvolitev priporočali — v nepotrjenje. Ostal pa je še vedno absolutni vladar okr. zastopa. Zviti, go-spodstvaželjni gospod je pač znal obdelavat tisto veliko kožo, ki se ji pravi: slovensko ljudstvo. S kraja jo jo gladil, rahlo kartačil in mazal ia mazal, da je postala mehka. V tem prekorist-nem delu ni maral nobene pomoči, vse je sam opravljal. Osnoval je Čitalnico, pevski zbor, svojo ormoško posojilnico, imenitno društvo „Sloga" itd. Vse te narodne naredbeje utaboril v svoji lastni hiši in jim načeloval. Tudi okr. zastop je — se ve — imel tam svoj sedež. To vam je bilo dela in.....zaslužka! Dr. Omulec je bil tistikrat še to, kar je približno „pik-poba" v daraku, bil je samo sredstvo, ki se je po potrebi rabilo ali pa potisnilo v kot. Pa ,8vaka sila do vremena!" pravi sosed Hrvat in si je že takrat mislil potuhnjeni dr. Omulec. In ni se varal. Na enkrat in nenadoma je bil dr. Geršak in sicer na rovaš „Sloge", doli in .....vitni, dr. Omulec pa gori. Znani sre- diški „sami zo-se, niks-dajčpurgerji" so ga porinili v ospredje in postal je po njih milosti načelnik. Ssdaj je že precej pristriženo kožo dobil „v delo" dr. Oaiulec. „Kšeft je kšeft!" si je mislil on in njegov hudi duh, vekovečni kon-cipijent Pernat in tudi on je ustanovil svojo „okrajno posojilnico." Iz gole ljubezni, h narodne požrtvovalnosti in praktičnih ozirov je tudi on tej molzni kravici omislil varno zavetje v svoji lastni hiši. Stvar se je prav dobro obnesla. ^Vsako majhno posojilo zahteva že poizvedbe, intabulacije, razne pisarijo itd. in vse to nese lepe, lepe kronce. Zadeve okr. zastopa pa oskrbujejo Središčani in par drugih somišljenikov, Kočevar, Zadravec, Živko in neizogibni „kilmerer središkega trga", gostobesedni Kolarič, zapovedujejo, dr. Omulec pa pohlevno uboga. Te razmere bo za Središčane velike koristi, kajti kmalu bodo imeli na stroške okr. zastopa k vsem svojim goricam prav lepe ceste. Za njih zahteve je vedno dosti denarja, za potrebe gornje polovica pa ne storijo ničesar. 0 b-čani in volilci zahodne polovice or m. okraja, združite se, da s pomočjo nesebičnih prijateljev predrugačite te slabe razmere v okr. zastopa! Nezadovoljnih je mnogo! Veleposestnik. Iz Križovc pri Ljutomeru. V našem okrajn je potrebna dež. gosp. zimska šola, ali gg. odborniki od slovenske strani, zlasti gg. Mursa, Puconja in Mišja zadevo zadržujejo, da bi le šola ne prišla v Križevce. In to bi ne bilo pravično, ker Ljutomer ima že svojo viničarsko šolo, Mota in Cven imata svojo nZadrugo", le za Križevce je okr. odbor po mačeško dozdaj skrbel. Gospodarska šoli sodi v sredino okraja, med velike vasi in bi nikakor ne bilo prav, ako bi jo potisnili čisto na ogrsko mejo. Ako je to res, da ljutomerski in cvenški Slovenci za potrebe in za ljudstvo v resnici imajo srce in ne mislijo vedno le na svoj profit in svoj žep, potem se ne bodo dalje zoperstavljali dež. gospodarski šoli v Križevcih. Iz Cirkovc pri Pragerskem. Suknja našega kaplana je jako prašna, zato te, dragi nŠtajerc", prav lepo prosimo, da tega dolgosuknježa nekoliko okrtačiš. Pri nas namreč ga ne najdeš človeka, ki bi ee ne brigal za pouk naše šolske mladine. Kakor je vsem znano, ustanovila se je lani nemška šola na Pragerskem. Vse pametne al stariše je to razveselilo, klerikalce pa razkačilo. jo Nekaj otrok je zapustilo šolo v Cirkovcih in ni zdaj hodijo na Pragersko. 0 tem je izvedel naš ti črnosuknjež in to ga je tako razkačilo, da je z bil kakor bi ga bil veter s Pohorja sem dol pri- je nesel. V šoli proti svojim nčoncem se je začel ča kregati in psovati Nemce in nekatere stariše, jii češ, taki stariši so neumni, ki dajejo svoje ni otroke nemški učiti. Povej nam le, povej, ali se zg nisi tudi ti učil nemškega jezika, saj bi zdaj vt drugače ne nosil dolge gosposke suknje! In v pi šoli je naravnost pokazal na nekega učenca ter te nad njim zahrulil: ,,Ti si tudi eden tistih, ki ta si hotel iti v nemško šolo!" in potem seje nad vi njim neznansko drl, da taki otroci pre najpo- ir prej zavržejo materin jezik in naposled posta-: pi nejo berači. Mi pa tebi, g. Melhijor Zorko, prav g« po prijateljsko svetujemo, izpolnaj rajši ti svoje b< duhovske dolžnosti, veš dobro, da nisi ravno na ki najboljšem glasu po škofiji! Obnašaj se lepše pri j n spovednicah, na svetih mestih in posebno v šoli,' g] da se ne bodo učenci vse vrste reči o tebi po- u| govarjali! Ne kali božjega miru, to je Kristuso- o vemu nauku nasprotno! Ako pa se predrzneš še l dalje šuntati in psovati. potem bomo odprli našo in črno škatljo, katera ve o tebi jako fine „šti-1 oi kelce" pripevedati, za prihodnjič ti zagodemo | pi euo tako, da se boš kar zjokal. Zapomni si, [ pi da s putrom na glavi ne smeš hoditi na solnce. že Več pobožnih faranov. A Od Sv. Martina pod Vurbekom. Pišemo v e\ imenu večine župljanov in vprašamo tiste 4 vi osebe, kako ste se mogli tako nepremišljeno di podpisati in nas v Fihposu kot lažnive dopiso- gi vatelje imenovati? Vprašamo vas, katera laž se oi je v ,,Štajercu" o našem župniku postavila ? Ali I 6 je mar laž, da se je župnik kaplana branil, ko m je naš spoštovani ključar v imenu faranov zanj ki prosil pri g. kanoniku? — Ali je laž, da več pi faranov zavoljo župnika k njegovi božji službi gc ne hodi? Za to imamo več ko do3ti prič. — ta Ali je laž, da je že veliko župljanov reklo, ako di se ne bo boljše podučevalo in lepši izgled dajalo, jm da nas to bo spravilo ob vero? — Ali je laž, • pi da župnik seje zgolj sovraštvo med ljudi, med le svoje župljane in da ima v naši župniji več so- p( vražnikov kot prijateljev? — Ali je to laž, da za župnik rad k sodniji leta in še ;druge k temu in. šunta? — Ali je laž, da je hodil k sodniji pri- ' ali čevat za svojo kuharico Mačekovco? — Ali je ia to laž, da je župnik pustil pri cerkvi prostor pc zagraditi? — Ali jo to laž, da je dal kapelice na za cerkvo olepšati, procesije s Sv. R. Telesom de okoli cerkve pa že dve leti ni imel ? — Ali je Ni to laž, da so se župnikove krave okoli cerkve iš< pasle? Za vse to imamo prič dovolj. — Ali je SI to laž, da je v farofi šest izb in župnik se iz- ■■■re govarja, da nima prostora za kaplana? Koliko ve osebam je to že pravil! — Ali je to laž, da et-mora vsak župljan poprej Mačekovco po župniku sls vprašati in še le takrat sme župljan ž njimi govoriti, kedar jih ona pokliče? — Ali je to laž, us da župnik od broda jemlje denar, ki je le za pr kaplana namenjen? — Povejte nam, vi podpi- in sani v SI. Gosp.", ki ste ravno sosedi tistega »p starega moža, ki je bil zmirom poštenjak, ali da ga ni župnik po nedolžnem obdolžil tatvine, in je še zdaj se tisti mož kakor tudi njegova žena pa zavoljo te krivice, namreč zavoljo obdolžitve pokradenega denarja v cerkveni kaši večkrat prav ca: milo jočeta. Oe vi rečete, da je to laž, potem fcn z župnikom vred krivite tega poštenega moža je po nedolžnem. — Ali je tudi to laž, da je žup- Gr nik tudi nekatere druge farane podolžil, da so go mu meso in špeh kradli? Zakaj pa jih je silil, pri da so morali v njegovi kamri nogo v sledi me-. na riti? Še zdaj ga preklinjajo tako, da se pekel Ms smeje! Še ni dolgo, kaj se je neki revež, ki žk, zdaj berači, v neki hiši razjokal, preklinjal ter rei rekel: „Ta župnik Viher mi je kriv, da sem go zdaj revni berač in moram od hiše do hiše na kruha prosit, ko bi lahko svojo hišo in svojo ag: službo imel! Ali odkar me je ta župnik tatvine po obdolžil, nisem več srečen! On mi je krvavo tal škodoval, ker se vsak človek, posebno v moji No službi kot pismonoša, mora strogo poštenja od držati! In odvzeta mi je bila služba kakor tndi po tajista hiša, ki mi je bila obljubljena, ako po- die steno svojo službo 10 let opravljam. Celih šest vse let sem jo pošteno opravljal in bi jo bil tudi v < zanaprej, da n9 bi me bil ta župnik ob mojo rej I službo spravil!" Ta revež je v hiši pokleknil in jokal kakor otroki Več oseb ga je takrat s solznimi očmi gledalo in poslušalo. Povej nam zdaj, ti lažnjivi dopisun, ali nima ta župnik sovraštva z učitelji, sosedi, z večino faranov? Povej, ali je to laž, da sta že dva poštena cerkvena ključarja ključe tja vrgla od same jeze, ki jo je jima povzročil župnik? In eden ključar je že umrl in DJegova rodbina še zdaj govori, da je zgodaj umrl zavoljo župnika, ki se je ž njim vedno moral jeziti! Ti lažnjivi dopisnnček, vemo prav dobro, kdo si, pazi, da tudi tebe ne okr-tačimo v .Štajercu." Ti se nam predzneš očitati laž, ko je vse res? Ali enkrat se mora vsemu konec storiti. Mi smo že Prezvišenpga *in milostivega knezoškofa prosili in tudi zdaj prosimo, naj se nas usmili ter nam pošlje drugega župnika! Ako se nam ta prošnja ne nsliši, bomo župnika štriglali naprej, da se bo preveč kadilo, naj svet zve, kako se nam ubogim fa-ranom godi. Mi kličemo in vpijemo, naj naš glas gre črez hribe in gore in tje gor, ker uparro biti uslišani! Našega župnika reši nas, o Gospod! Več župljanov. Iz Vranskega. Lejmo jih, te naše prvake in klerikalce, veselice bi radi imeli, a plačati nič, ošabni bi radi bili, a brez cvenka sme biti le cigan ošaben! Tako so si pred časom vranski prvaki izposodili od svojega rojaka fotografa za šaloigro pri veselici njegov fotografični aparat. Ali tisti so mu (namreč temu aparatu), polamali skoro vse kosti, da ni bil, revež (namreč ta aparat) več za rabo, pa še eno krono mu niso hoteli dati odškodnine (namreč zdaj tistemu g. fotografu). Zato so mu obljubili, da se pustijo enkrat od njega vsi fotografirati! Glejte jih, ošabneže! G. fotograf pride s svojim popravljenim instrumentom, sladko se smehlja, v duhu že. prešteva kronce za delo, čaka, čaka celo nedeljsko popoldne do 5. ure, nič in zopet nič, slavne prvaške gospode iz krčme ni. Končno pa je prišel vodja tambnrašev, da so se premislili ter se pustijo drugopot fotografirat. In siromaček fotograf je potoma domov premišljal, zakaj je neumen, zakaj prvakom ne pokaže fige, kajti vsakokrat so ga le na led speljali. Fotograf je poštenjak od pete do glave, ali pri neumnem ljudstvu za to zaničevan, ker je nesrečnež izgubil desno roko in si more samo z levico pošteno svoj kruh služiti. Tisti prvaki pa so seveda visokih glav in za siromaka ne marajo, kršč. ljubezni ne poznajo! In kdo se potem more čuditi, da mora na tisoče podobnih revežev, ker si ne morejo doma kruha poiskati, podati se od prvakov k Nemca, da si pri njem kruha in podpore poiščejo! Povrh tega pa ti prvaki med Nemci in Slovenci še sovraštvo sejejo, tako da marsikateri revež, ki je morebiti sovraštva čisto nedolžen, vendar mora z dvomljivim in trepetajočim srcem stopiti pred nemški prag kruha prosit. Vprašamo slavno uredništvo, ali je vse to prav.J Opomba uredništva. Seveda to ni človeško usmiljenje, tako se še s psem ne ravna! Ali, prosim vas, slišali ste že kedaj, da ima prvak in far usmiljenje do bližnjega? Eakrat bote spoznali — da bi ne bilo le prepozno! — kdo da so tisti vaši voditelji, katerih bedasto geslo je: .Svoji k svojim!" kmet, obrtnik in delavec pa deveta briga in samo molzna krava! Iz Rogačke Slatine. V nedeljo dne 5. svečana t.1. je imela tukajšna podružnica .Štajerske u kmetijske družbe" glavno zborovanje, h kateremu je povabila generalnega tajnika g. J u v a n a iz Gradca. Omenjeni gospod je razlagal o naših gospodarskih zadevah z Ogrsko in je nas prepričal, da bi bila za državo, posebno pa še za našo ožjo domovino Štajersko, ločitev od soseda Madjara jako dobra. Pomislimo samo, koliko škode naredi vinorejcem ogrsko-židovaka konkurenca! S svojimi jasnimi podatki je nas gosp. govornik tudi prepričal, kako potrebno je, da naša vlada proti Srbiji danes tako ravna. Mogočna agrarna (kmečka stranka) v Nemčiji je nam napovedala na uvoz naše živine visoko carino, tako da bode od 1. sušoa t. 1. izvoz živine v Nemčijo zelo nazadoval. Ako bi toraj naša vlada odprla meje proti Srbiji, Bolgariji in Rusiji, potem bi bile za našo živino kaj žalostne posledice; ne-le da bi se, kakor po navadi, priklatile vse vrste živinske bolezni, ampak živina bi tudi v ceni tako močno nazadovala, da bi se živinoreja, ta važna panoga našega gospodarstva, ni- IV n ;e o 10 o 'ji ja di o- 8t di — 3 — kakor ne izplačevala več. Vsekakor je toraj počenjanje slovenskih listov, brez ozira na njih politično upanje, popolnoma brezvestno in zavrž-Ijivo, kajti prva stvar je: gospodarski obstanek, življenje in še le, če je to dvoje zagotovljeno, pridejo simpatije. Stradajoč fantič bo najpoprej segal za kruhom, potem še le bo zrl za dekletom. G. tajnik je sklenil svoje izvrstno predavanje z vabilom na vse kmete, da se polnoštevilno ude-ležč kot udje domače kmetijske družbe, v kateri ni razločka med narodi in strankami, ampak edino vodilo družbe je: svoboda, napredek in blagostanje kmečkega stanu. Toraj, slovenski kmet, ne odlagaj in poglej, zadnji tovarniški delavec je organiziran, je združen, samo ti še cagovito čakaš! Med drugim se je ludi sklenilo, da se zaprosi g. vinorejski komisar Matiašič za poduk in predavanje o vinoreji za Rogatec, Slatino in Podplat, nadalje da se zaprosi potovalni učitelj g. Jelovšek, ki bi pre-predaval o živinskih boleznih. Oba poduka bosta zelo poučljiva in v lahko razumljivem slovenskem jeziku predavana, toraj se vsakemu kmetu te okolice nudi ugodna priložnost, da si ta ali oni koristni nauk brezplačno pridobi. Vsak kmet pa naj si šteje v stanovsko čast, da je nd domače štajerske kmetijske družbe. V slogi je moč. Dopisi iz Koroškega. Bistrica pri Št. Jakobu. V sredo dne 3i. januarja ob Štirih zjutraj je pogorel mlin Marka Kometarja na Bistrici. Škode je okoli 3000 gold., zavarovan pa je bil samo za 2000 gold. Zraven mlina stoječa hiša je bila rešena, dasiravno tu ni bilo nobene požarne brambe, če tudi so v občini 4 brizgalnice. Prav čudno je, da šentjakobske požarne brambe ni bilo, ker imajo sem le 10 bornih minut in mi smo naznanili pravočasno o požaru. Konja so že imeli vpreženega, ali spomnili so si najbrže, da je vas Bistrica .nemčureko gnezdo" ter so baje rekli: „Kaj bodemo hodili branit, saj itak ni škoda, če tudi cela vas pogori!" (Lepa ta, kaj ne, g. urednik?) Ravnali so se pač po geslu: .Svoji k svojim!" in ne .V slavo Bogu in v pomoč bližnjemu!" Seveda nemčurski ogenj ni nobena plesna veselica naših .ognjegascev" ali bolje rečeno .žeje-gascev," kakoršna je bila v nedeljo dne 28. januarja in pri kateri so bili polnoštevilno udeleženi. Zdaj se pa bojijo, da ne bi prišli v .Štajerca" in se izgovarjajo s tem, da je bila brizgalnica zamrznjena. (Lepa je ta!) Kako pa more biti zamrznjena, ko ee vendar celo leto ni rabila niti pri vajah niti pri požaru? Prihodnje vam nekaj napišemo o našem županu. Najnovejše politične vesti. Državni zbor. Poldrugi mesec je imel drž. zbor počitnice, prvokrat se je snidel 30. m. m. Na dnevnem redu je bila predloga o vojaških novincih. Prvi govornik proti predlogi je bil češki agrarec Prašek, ki je zahteval za Cehe enake pravice kakor jih ravnokar zahtevajo Madjari za svoje vojake. Za njim jo govoril znani češki grof Šternberk. Tistega imajo v drž. zboru za pajaca. To pot pa je ostro napadal vojno upravo, generale je imenoval lopove, ministru pravosodja je očital, da je ponarejal sodne razsodbe, drž. zbor je imenoval „vladno gnojišče" in konečno je hudo, z ostrimi besedami napadel minister-skega predsednika bar. Gautscba in ministra zunajnih zadev grofa Goluchowskega ter jima očital, da imajo umazane roke in umazano vest. Predlogo o vojaških novincih so po prvem branju brez glasovanja izročili brambnemu odseku. 0 vsaki postavi, preden se uveljavi, se mora trikrat glasovati in trikrat se mora prebrati. Povem »e je začela razprava o starostnem zavarovanju zasebnih uradnikov. Tiste predloge ni ovi-tala nobena stranka in zakonski načrt je bil v celoti sprejet. Kadar bo volilni red uveljaven, bode v drž. zboru 453 poslancev, zdaj jih je 425 in sicer bodo volile sledeče kronovine: Češko 118 poslancev. Dalmacija 11. Galicija 90. Sp. Avstrijsko 55. Zg. Avstrija 20 Splnograško 6. Štajersko 28. Koroško 10. Kranjsko 12. Bukovina 11. Moravsko 43. Šle-zija 12. Tirolsko 21. Predarleko 4. Istrijsko 4. Goriška in Gradiška 4. Terst 4, torej, skup 453 mandatov. Volilna reforma in narodi. Vlada namerava pomnožiti število mandatov od 425 na 453, in o tem se zdaj živahno razpravlja med vsemi državnozborskimi strankami. Nemci zahtevajo, da se novi mandati porazdele med posamezne narodnosti po istem ključu, po katerem so bili razdeljeni sedanji mandati, da bi namreč tudi zanaprej pripadalo 4823°/o teh mandatov Nemcem, 46'12% Slovanom in 5 65% romanskim narodom. — Dne 3. t. m. go imeli štajerski Slovenci shod v Št. Lenartu v Slov. gor., na katerim se je sklenilo, naj so vse kmečke občine Upniškega in radgonskega okraja pridružijo slovenskim volilnim okrožjem, kadar se po volilni reformi upeljajo novi volilni kraji. To pa je že bedarija prve vrste! — Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič pa je svojim duhovnikom poslal , tajni pastirski list, v katerem jih opominja, naj tisti na shodih delujejo na to, da ne bodo so-cijalni demokratje po vpeljani volilni reformi na Avstrijskem prišli do gospodstva in nadvlade. Madjarska kriza — končana. Madjari so strašni narodnjaki, pri njih velja le .Madjar ember", le madjar je mož, vsak drug je „švaba ali pa celo .kutja". Pred letom dni pa so. začeli zahtevati madjarsko komando pri vojakih in ne nemško, kakor je to bilo dozdaj. In zarad teh 80 besed, ki se rabijo pri komandu, so delali celo leto nemir, zlasti Košut, sin tistega Košuta, ki se je 1. 1848 spuntal na Ogrskem proti našemu cesarju. Cesar pa so dne 4. febr. t. 1. odgovorili madjarskim velikašem, da ma-djarskih pogojev ne sprejmejo in torej tudi ne pripOznajo, da bi se pri komandu rabil drugi jezik kakor nemščina. Ločitev cerkve od države na Francoskem je bila sklenjena že pred več meseci, sedaj pa so jo začeli postavno izvrševati. Vse premoženje cerkve se uradno preceni, inventarično zapiše, ter se potem tako urejeno izroči katoliškim verskim zadrugam, ki bodo morale skrbeti za bogoslužje in nadzorovati cerkveno premoženje. Francoski klerikalni listi pa šuutajo nevedno ljudstvo z lažjo, da hoče država cerkev oropati za njeno premoženje. Zato je sem ter tje hotelo zapeljano ljudstvo uveljavljenje zakona preprečiti ter se je puntalo proti vladnim komisijam. Ali francoska vlada se ne bo ndala ter brezobzirno zapira vsakogar, ki se upira ■ postavi. Kakor znano, samostanov, menihov in nun na Francoskem ni, tiste so Francozi že pred par leti prepodili iz države. Rusija. V Rusiji je revolucija ponehala in vojna sodišča zdaj z neusmiljeno strogostjo postopajo z ustaši, navadno vsakega obsodijo k smrti ter takoj dajo ustreliti. Pred kratkim bo ustaši poslali na carja en voz od vojakov ubitih tovaršev — kot dar! — Car je bil pred kratkim zopet v smrtni nevarnosti. Zeleznični stražnik je našel na progi, po kateri se je imel car peljati v svoj grad Carskoje selo, zaboj napolnjen z dinamitom. Štrajk v Trboljah, Nezadovoljni premogo-kopi v Trboljah so stopili v štrajk; dočim jih je kakih 300 ostalo pri delu, jih je nad 4 000 delo ustavilo. Položaj je bil jako opasen, vlada je tja poslala en batajlon 17. pešpolka. Mnogo rudarjev hodi na delo, ako ravno so zato v smrtni nevarnosti, kajti stavkujoči sodrugi obetajo delajočim, da jih bodo pobili, kadar odide vojaštvo in orožništvo. Ali naposled, ko depn-tacija, ki so jo odposlali soc. demokratje na Dunaj, ni ničesar opravila, so premogokopi zopet šli na delo, le kakih 47, ki so vodili stavko, je izpuščenih od dela. Vodje stranke so se tu pokazali v slabi luči. Carinska vojna med Avstrijo in Srbijo. Dunajska vlada je baje izjavila srbski vladi, da je pripravljena na nova trgovinska pogajanja, ako v srbskem stolnem mestu Belemgcadu odstopi sedanje Stojaničevo ministerstvo. Spodnještajerske stvari. Važna vest. V zadnjem trenotku smo zvedeli, da so c. kr. oblasti vse sklepe slov. občin za samo slovensko uradovanje razveljavile in ovrgle. Castikraja. V „Domovinia v 5. letošnji številki znana podla in nizkotna duša na ne- terese Bvojih volilcev, rajši se vozi po spodnje- ' štajerskih farovžih ter pri župnikih išče »po-na K< trebne" informacije. Kmeta pa nikdar ne praSimašn za njegove želje. Pač prvaški dohtar! orodj V Ljutomer. Zegnani nezadovoljnež. f.Nebje ve O. S. iz Ljutomera, katerega pa mi prav dobro poznamo, ker je prej blizo Ptuja služboval, seKorc je v zadnji številki Fihposa tako razkačil nadkavlj našo pohvalo, ki je bila namenjena ljntomerškise p duhovščini, da se kar od jeze peni. Mi samotoin a tu omenjamo, da tista pohvala ni bila njemo3pra namenjena, temveč le tamošnjim miroljubnim go-znati spodom. Prav dobro vemo, da, ako bi bili velel tvoj gospod tenant vedeli, da ti kaj pišeš t Fihpos, bi ti bili gotovo pero iztrgali iz rot Zapomni si, da se tvoje komande ne bomo držali, kdaj imamo koga pohvaliti ali pokrtačitiselo Crez slabo duhovščino bomo vselej na straži&o Mi se le čudimo, da se ravno ti pečaš s takozinv nepotrebnim poslom, ko vendar znamo, da je ives« Ljutomeru in okolici veliko šol in veliko cerk-dro! vcnih opravil. Dobro bi bilo, ako bi g. tehantzasi temu gospodu dali malo več dela in mu dalj&lačt sovraštvo do svojega bližnjega prepovedali. ■naj Samomor je poskusil Fr. Valenko, kočar Tleti Stojncab. pri Ptuju. Pred kratkim si je knpfrdro večje posestvo, katerega pa ni mogel plačati vse Alkohol in denarne zadrege so ga najbrže gnalipen k obupnemu dejanju, z nožem se je bodel <-po< prša ter se nevarno ranil. Prepeljali so ga t ski ptujsko bolnišnico. odi Konkurz. Jožef Wercko, trgovec v Makolafupo' okraj Slov. Bistrica, je napovedal konknrrza: Okrožno sodišče v Mariboru je ustanovilo okr isk sodnika v Slov. Bistrici konkurznim komisarjem de odvetnika dr. Lemeža pa začasnim upraviteljen-ns mase. Zopet ena tako zvana prvaška narodni trgovina je fač! To so sadovi gesla: Svoji l ne svojim! dji Tiskovna pravda. Doe 2G. m. m. se je vrar. šila v uredniških prostorih celjske »Domovine'pc in v zasebnem stanovanju odgovornega uredniki ne Špindlerja preiskava zaradi zazžaljeuja čast pc proti dež. svetnikn g. Doxatu v Ljutomeru Čudno so nam zdi, da drž. oblast ne bran; 'M bolje ugleda in časti drž. uradnikov, saj to n -le prvi slučaj, ko je „Domovina" brez vzroka il hi neopravičeno napadla sodnijskega uradnika — lii spomnimo se le enako neopravičenega napadi v na g. Salmiča. Župnik - - pretepač. Prav blizo Ptuja ji & tisti farovž in tisti gospod, ki je pred par dne? "*< z bikovo žilo pretepel neko deklino, ko je 1 i njemu prišla po ubožno spričevalo. Dekle imi n seveda že 4 nezakonske otroke in mi je nikai ne hvalimo, ali živina pa tudi ni, da bi se ji v surovo pretepalo z žilo. Grkovški g. župnik £ nikar ne mislite, da to zadeva Vas! -i sramen način blati velezaslužnega veleč, zav-škega g. dekana, da se baje premalo briga za narodne reči in ob enem napada tudi občespo-štovanega završkega poštarja g. Vezovnika, ki ga hoče smešiti s tem, da ga vedno imenuje »Vaterl". Oba omenjena gospoda sta tako zna-čajna in ugledna moža, da se le tisti vselej umaže, ki se ju drzne obrekovati. Sicer pa tu povemo našim čitateljem, da dopisnik v celjsko žabo, mladi žegnani gospodek, bo sam v resnici skoro postal pravcati Vaterl, kakor kažejo poročila o neki njegovi znanki. Hajdina pri Ptuju. Okr. zastop je lansko leto ob cesti iz Brega v Hajdino nasadil sadua drevesa s tem plemenitim namenom, da kmetje posnemajo in veselje dobijo do gadjereje. Ali Čujte, ta dober namen klerikalnim, neizkušenim in škodoželjnim tepcem ni po volji in v svoji hudobiji so 31 dreves uničili. Tako obnašanje kaže. da so tisti skrajno surovi in neotesani ljudje v sramoto za hajdinsko faro. Ali vas temu uči vera, ali vas to uče vaši politični shodi, ali vas to uči vaš miroljubni župnik? Komu bi se posrečilo poizvedeti za te hudobneže, naj pismeno ali ustmeno naznani okr. zastopn, orožnikom ali sodniji in dobil bode po obravnavi denarno plačo od okr. zastopa. Interpelacija zaradi žalske pivovarne. Poslanec dr Pommer in sodrugi je v drž. zboru stavil vprašanje na vlado zaradi pretečega ban-kerota (pogina) slovenskih pivovarn v Laškem trga. Vprašal je, ali \isoka vlada o vsem tem ve, in ako ve, zakaj dozdaj ni preiskala te krivične razmere in ali bo prave krivce kaznovala? Podla nesramnost Fihposa. V zadnjem časn smo v Fihposa večkrat brali, da „Štajerc" "podpira ideje in vero protestantov. To podlo in nizkotno obrekovanje kar najostreje odvračamo. Naj bo vam rečeno, da mi v nikaki zvezi nismo s tistim gibanjem. S takimi sredstvi hočejo nasprotniki »Štajercu" škodovati. O te podle duše! V Ormož. Že v zadnji številki smo ožigosali nespametno zahtevanje slovenskega urado-vanja, ali ravno zdaj zopet čujemo, da se je na predlog dr. O mu leča iz Ormoža in dež. poslanca Kočevarja iz Središča dne S. febr. sklical v šolo v Hardeku shod, na katerem se je sklenilo samo slovensko uradovanje ter naj se viak nemški uradni dopis vrne zopombo: nerazumljivo, nazaj! Mi se le čudimo, kako so prvaški voditelji predrzni in kako znajo slepariti svoje volilce. Kočevar na pr. ima na kuvertih samo nemške napise, dr. Omulec si je pred kratkim naročil vizitnice s samo nemškim napisom: „Recbtsan\valt", slovenskega kmeta pa ti ljudje šuntajo, naj v njegovo škodo zahteva samo slovensko uradovanje. Povdarjamo ta: v njegovo škodo, kajti od vseh krajev se .po pravici kmetje pritožujejo, kako se jih zdaj nemški kupec izogiblje, odkar so prvaški dohtarji in farji zanetili narodni prepir! To nam je tudi povedala ravno zadnjo nedeljo zanesljiva oseba o prvaškem ljutomerskem narodnem trgovca, da ne more svojega vina več prodati nemškim knpcem, ker se ga izogibljejo. Premisli to le prav dobro, kmet, obrtnik in delavec, da bo treba enkrat več uradnikov povsod, če bi se ustreglo prvaški zahtevi o slovenskem urado-vanja, kajti zraven nemških uradnikov bo treba tudi takih, ki so zmožni obeh jezikov in plačati jih boš moral, ljubi kmet, obrtnik in delavec, samo ti! Za tvojo kožo se gre, za tvojo kožo pijeta far in prvaški dohtar likof, vse polno novih uradnikov se mora nastaviti pri oblastvih in ti, ki imaš že itak veliko davka plačevati, boš moral v prihodnje plačevati prvaško šunta-rijo, da se boš jokal. Prvaški dohtarji hočejo s tem na lahek način preskrbeti svoje sinove. Ali ti je to po volji? Pokaži farju in prvaškemu doh-tarju hrbet, ti za te nimajo srca, za tiste si ti le molzna krava in ti ne boš tako dolgo srečen, dokler se pustiš voditi od farjev in prvaških dohtarjev. Kmetje in obrtniki, bodite previdni in držite se našega svetovanja, dokler je še čas! Prvaki in klerikalci izzivajo. K zabitim oblinam je pristopila tudi občina Cerkevnjak v St. lenartskem okraju v Slov. gor. ter je kakor prava markovca po izgledu kranjskih prismo-jencev odločila, da bo v zanaprej le slovenski cradovala. Smo radovedni, ali bodo cerkve-njaški klerikalci tudi takrat odbili nemški dopis, _ 4 _ kadar se jim dopošlje zopet podpora iz davčnega nemškega žepa! Vsako leto žrtvujejo Nemci veliko v podporo spodnještajerskih siromakov in zato klerikalci in prvaki svoje dobrotnike le žalijo in izzivajo. Zato imenujemo mi vafe prvaško in klerikalno obnašanje proti nemški in nem-škomisleči stranki čisto nepošteno in nesramno. Spomnite se le, kako je bilo po potresu z Ljubljano, kdo je dal največ ponesrečenemu slovenskemu ljudstvu? Nemec! In kadar toča pobije kmetu na njivi, ali požar mu vse uniči, kdo zopet pomaga slovenskemu kmetu? Zopet večinoma zaničevani Nemec! Da, Nemec in nem-škomisleči poštenjak še ima usmiljeno srce do svojega bližnjega, on ž njim želi živeti vselej in povsod v prijateljstvu in sporazumljenju, ker smo gospodarski drag od drugega odvisni. Zapomnite si prav dobro, vi, od prvaških dohtarjev in od farjev zaslepljeni kmetje, da od svojega sovraštva do druge narodnosti imate naj-mauj koristi, pač pa veliko škode, premislite to le dobro, kadar vam bodo zopet vsiljevali, nij se samo slovenski uraduje. »Slovenske Pravice". Zdaj so celjski prvaški dohtarji vendar iztuhtali tisto Čudotvomo mazilo, s katerim bodo reševali spodnještijerske kmete iz njih siromaštva! Celjska žaba je za kmeta draga arcnija, to so ti dohtarji sami spoznali, torej predpišemo in napišemo .dobremu našemu kmetu" cenejše zdravilo. ,,Slovenske Pravice" K l.GO — so si mislili. Mi pa nečemo tu izgubljevati veliko časa in veliko besed ter prerokujemo, da tako novi kranjski pankrt kakor „Slovenske Pravice" prvaških dohtarjev bodo kmalu zaspali za duševno in denarno je-tiko. Za taki švindel naše napredno ljudstvo ne gre na limanice. Prvaški dohtar nikdar ni imel srca za slovensko ljudstvo in ga tadi ne bo imel. Hofrat dr. Ploj — rešen. Dne 5. t. m. se je peljal hofrat dr. Ploj iz Zupečje vasi in zlo-mek si ga ve, kako je to prišlo, da je kočijaš docela negalantno zvrnil našega »Ijabega prijatelja" v mlako, ki je 1 m globoka. In ako bi ne bila šla slučajno mimo neka Štajerčijanka ter ne upila na pomoč, bili bi kočijaš, hofrat in konj ob življenje. Bože mili, v kaki nevarnosti je tu bila slovenska zemlja, ko bi bila ta hof-ratska zvezda ugasnila tam — v tisti mlaki! Kaj pa je tam le delal naš »ljnbi prijatelj?" Ali tam zboruje drž. zbor? Ali je tam »gim-pelne" lovil? Zbankrotirana slovenska pivovarna. Žalska delniška pivovarna je požrla že veliko denarja, ne pozna pa se prav nič, da uspeva, nasprotno, ona se bliža žalostnemu koncu kakor vsa slovenska narodna podjetja. Zdaj je moralo zopet šest glavnih delničarjev plačati po 45.000 K, najbrže vse to izgine zopet brez^ sledi v neozdravljivem narodnem želodcu. Župan Hribar, Eberl in Vodnik iz Ljubljane, župan Roš iz Hrastnika, Roblek in Simon Kuketz iz Žalca in celjski prvaški odvetniki dr. Dečko, dr. Sernec in dr. Karlovšek so plačali vsak po 45.000 K, ljubljanska kreditna banka je dala 100.000 K, celjska posojilnica je dala 80.000 K in 20.000 žalska posojilnica. Najhnje je prizadet prvi lastnik pivovarne, Kuketz, ki je baje zraven prišel že ob 153.000 K. Radka Slavnost. V župniji Gornja Sv. Kun-gota je dne 2. svečana t. 1. obhajal Jernej CilenŠek s svojo ženo Marjeto, zdrav in vesel, demantno poroko. Kap je zadela posestnika Jurija Belaka iz Dramelj, ko se je šel v gostilno okrepčat. Zapustil je 5 nedoraslih otrok, ki so tem bolj pomilovanja vredne sirote, ker jim je pred par leti tudi mati umrla. Samomor. V Celju se je ustrelil branjevec Bračič iz Konjic. Posledice Žganja. Prevžitkar Videč b Svetine se je tako navlekel hudičeve kapljice, da je zabredel v ledeno vodo in se tako premrazil in potolkel, da je par dni na to umrl. Uravnava Pesnice. Nemški poslanec Wastian se je v drž. zboru a pravo vnemo zavzel za reguliranje Pesnice in odgovorilo se mu je, da je zadeva v ministerstvu odobrena ter da bo zdaj štajerski dež. odbor kmalu vse potrebno ukrenil, da bo Pesnica uravnana. To bi imela biti pravzaprav Bkrb hofrata dr. Ploja; toda tisti namesto, da na Dunaju v drž. zboru zastopa in- Koroške vesti. j Slavno uredništvo! Sklicujoč se na § 19 \ tisk. zak. z dne 17. dec. 1862. deč. zak. št. ( i ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis, objavljet ] pod zaglavjem: Jaz sem gospod v Djekšah ii .s v Knezi — »opomba uredništva" v 2 št. z dm t 21. jan. 1906 Vašega lista, da sprejmete v za 1 konitom roku na istem mestu in z istimi čr i kami nastopni popravek: -< 1. Ni res, da meni pivo, vino in žganje t h ugajalo, ker sem bil bolan; res je, da sem po .! greto pivo pil, in če sem zdrav, pijače tudi u ■■ mešam. 11 2. Ni res, da žalostno priznam, da nimai pravice brnje pobirati; res je, da za brnjo m . maram. 3. Ni res, da sem pri gostiji od ukradeni • drv govoril in dva gosta obdolžaval; res pa j« da omenjena dva gosta pri gostiji nista ničes zaopraviti imela. 4. Ni res, da ni treba, da Vam to takt« — bolani župnik potrdi, da sta se kmeta izgo varjala, kaj je umevno; res pa je, da je treh Vam to potrditi, da sta kradla, se izgovarjali in prosila, naj njima odpustim. Djekše dne 2. svečna 1906. Dragotin Hraba župnik. Op. ur. To je tako klaverni poprawi koroškega žegnanega gospoda, da Bog pomagaj G. župnik bi lahko kar odkritosrčno priznali uVince1, mam rad, pijem ga rad. I Cerkev zgorela. Sloveča cerkev v Milstattu - Ina Koroškem je popolnoma zgorela z dragocenimi i masnimi oblačili, zlatim in urebrnim cerkvenim orodjem, slikami in ostanki svetnikov. Skoda i je velikanska. j Pazite na otroke! V Bili pri Šmohorju na 5 KoroSkem se jo nasadil neki lOletni deček na I kavlje, ki so bili nazaj zakrivljeni in s katerimi i se puli seno. Kavlji so se mu zasadili v čreva » in mu jih zaradi zakrivljeuosti ni bilo mogoče i spraviti iz njega, vsled česar je po peturnih neznanskih bolečinah nesrečni otrok umrl. Razne stvari. Spomnite se ptičkov — pevcev! Kako ve- I aelo je v spomladi in po leti v božji naravi, i ko vae žvrgoli po gozdu in njivah; ali zdaj po zimi je za ptičke hudo, lačni so in ni jim za veselo petje. Po gcmičju skačejo in s svojimi obnimi Črnimi očesci iščejo drobtinc hrane — stonj! Saeg je vse pokril in uboge živalice so čne, hudo lačne. Tn naj se človek obmehča in naj je ptičkom za njih veselo ^pomladno in po- ' letno petje s tem hvaležen, da jim vrže kaj •drobtinc, da se okrepča nežni ptiček-pevec. Pred vsem pa naj se otroci navadijo ljubiti ptičke- le pevce; v šoli so tisti učenci, ki kaj drobtinc vi .potrosijo potoma za tičke in za nje tudi doma v skrbiš, navadno tudi najpridnejši šolarji in kadar I odrastejo, tudi vrli ljudje. Kadar pride spomlad, h, i ,potem vam ptički po gozdu, njivah in livadah z, zažvrgole veselo pesmico za zahvalo. Naša naj- r.l iskrenejša prošnja bi bila, ako stariši in učitelji n,| -delujejo pri otrokih na to, da se tisti učijo ml nsmiljenja do ljudi z usmiljenjem do živali. ia| Princesinja Anica. Tako se je imenovala ki neka ženska v nekem mnzeju v Ženevi. Ta I djevojka — brez rok in nog — ali z vročim T-l srcem se je zaljubila v nekega mladega Nemca, e"! .po imenu Jožefa Starker. Ženin si je odnesel tal nevesto na rokah v cerkev ter jo je tudi med stil poroko imel v naročju. u. Okradel poštni urad. V Drevohosticah na ni Moravskem je neki Šopek, ki je bil pred par nil -leti pri poštnem uradu uslnžben, ogoljufal poštno inl hranilnico za 85.000 K. Priskrbel si je tuj potni —I list in je, preden so ga zasačili, srečno ubežal da v blajeno Ameriko. Čudak. V Herolinn živi neki čuden visoko-je Soleč iz Valparajza, ki po ulicah mladim dekle-*vi| "torn odrezuje kite. Zdaj bo ga prijeli in odvedli ki na policijski urad. V njegovem stanovanju so nal -našli 31 kit in veliko ženskih kodrov. ari Deček izgubljen in najden. L. 1901 je čudna jo vest vznemirila vse časnike, da je izginil deček ik, Štefan S c e p s a n, k: sta ga vzela zakonska Mayer, bivajoča v Zellu na Ibsi na Zg. Avstrij-—I skem za svojega. Marsikaj se je ugibalo, kam da je izginil, nekateri so pripovedali, da je pre zaprt v nekem samostanu, še-le zdaj je prišlo 19. vse na dan. V 14 letnega dečka, ki je bil jako 6 razvit, Be je zatelebila neka učiteljica Miroslava "Buhl ter ga delj časa pri sebi skrivala in zlorabila. Ko se je pa zbala, da jo zalotijo, je ■dečka res poslala v duhovne zavode v Belgiji, Rimo in Carigradu ter zanj tudi plačevala. Pred nekolika dnevi so našli zdaj 19 letnega mladeniča pri učiteljičini sestri v Lihtenšteinski kneževini, kjer se je skrival pod tujim imenom. Njegov krasni oče si ga je odpeljal na svoj dom, zaljubljena učiteljica pa se bo morala zagovarjati pred sodnijo Možato dekletce. Na neki železnični progi bliža Ne\v-Yorka v Sev. Ameriki se je pred kratkim proti večeru iz velikega hriba tik železnice odtrgala skala ter zasula železniško progo. Devetletno dekletce železniškega čuvaja, ti je ležal hudo bolan v sobici, je takoj prižgalo rdečo luč ter obesilo na progi v znamenje bližajočemu vlaku, da naj se temu kraju ne bliža, samo pa je z lučjo hitelo */« nre daleč naproti brzovlaku, da strojevodjo obvesti o nesreči in tako je rešilo življenje veliko Hudem. Ti so ji zdaj zato podarili v dar 100.000 dolarjev. Ponesrečeni otroci v cerkvi. Na Svečnico je bila na Dunaju v altlerchenfeldški cerkvi pridiga za otroke. Naenkrat je nekdo zavpil: ivelj „Gori!" Otroci so vsi zbegani hiteli k vratom, gaj' ali le ena postranska vrata so bila odprta. Naj-lali : hujše so se obnašali nekateri odrasli ljudje, ki so preko otrok hoteli biti prvi na ulici in tako — o — se je zgod.la velika nesreča. Deček Ludvik Schuster je bil popolnoma pomandran in poho-jen. 14 otrok je bilo težko ranjenih iu tako zdelanih, da jih še lastni stariši niso mogli spoznati, 21 pa je bilo lahko ranjenih. Nesrečo sta baje povzročila dva zlikovca, ki sta pod korom nataknila na obraz maškare ter nalašč zakričala: „Gori!' Umor pri Miirzzuschlagu. V zadnji št. smo poročali, da ste dve mladi ženski na poti iz Miirzzuschlaga v Maria-Cilj umorili neznano mlsdo djevojko. Dolgo ju je policija iskala, ali zdaj, po celotedenskem vsestranskem zasledovanju se je žandarjem in dunajskim redarjem posrečilo, najti morilki in ime umorjene ženske. Umorjenka se piše Marija Maver ter je bila kuharica na Dunaju. Vsi, ki so jo poznali, jo hvalijo, da je bila pridna in poštena. Morilki sta sestri 1-rida in Marija Zellor, ki sta bili hotelski sobarici na Dunaju. Umorjena Mayer je imela 10.000 K. premoženja in zavoljo tega denarja je bila umorjena. Zgorelo je 5. febr. t. m. v francoskem mestu Rennesu v zavetišču za ubožne starce devet oseb, tri ženske so umrle od straha. Največ grbavih (puklastih) ljudi je na Španskem. V okolici Siery Moreny nosi vsak trinajBti človek pošteni pukl (grb.) Nezaslišana vest. V Mirni na Kranjskem živi neko pošteno dekle, Leopolda Roštan, ki je v soboto poslala v enem ljublj časniku odprto pismo ljublj. škofu. V tem pismu med drugim beremo: „V nedeljo 4. febr. t. 1. sem bila pred deseto meso v cerkvi na koru. Prišel je tja domači župnik Aut. Kocjančič ter mi glasno, pred vsemi ljudmi — slišalo se je tudi doli v cerkev — velel: „Polda, idi dol, ti nimaš pravice tukaj!" Prejel me je za ramo, me s Bilo obrnil ter mi velel, da moram iz cerkve. Jaz sem ponižno odgovorila, da se mi, predno sem prišla v cerkev, ni povedalo, da mi je prepovedan vstop na kor ali v cerkev in nisem hotela zapustiti cerkve. Bog ve, da nisem nič pregrešila; pošteno dekle sem, vso faro kličem za to za pričo. Pozneje je prišel cerkvcnik in mi zapreti!, da me bo vrgel doli iz kora na cerkvena tla. Jože Smrekar mn je pomagal pretiti, zaklel je: jkrucifiks, tisto prokleto poscanko dajte dol vreč, da bo konc!" Potem me je, majhno stvarco, zgrabil, me vlekel s kora, pehal s pestmi, suval me z nogami ter tako-izsnvai ia božjega hrama. Bože moj, sram me je bilo, prezvišeni, jokala sem. VaSi duhovniki to vedo, da je slov. kmet izmučen trpin kateri prenaša vse voljno. In žal, tudi kmetica. Zato tako delajo z ljudmi. Prezv. kuezoškof, tako je ravnal in ravnati dal duhovnik s slabotno žensko. In tako se jemlje poštenemu dekletu čast v kat. cerkvi. Ali veste, prezvišeni, kaj je čast revnega dekleta?-1 Mi to tukaj v izvlečku priobčujemo, da naši somišljeniki spoznajo, da so si v surovosti farji po celem svetu enaki. Pisma uredništva. Gosp. F. T. v SI. Gracu. Za to številko, žali bog, prepozno pride, pa zanesljivo v prih. Številki. Veseli nas, da -se tako možato držite. — Svoje naročnike prav uljudno prosimo, kadar nam pošiljajo naročnino, naj za gotovo omenijo, ali so stari ali novi naročniki in ako so stari, naj za gotovo napišeje .številko, ki je na vsakem tiskanem naslovu. S tem se nam upravnisko delo jako olajša. Torej še enkrat vas zato prosimo. — V Hrastnik: Vaš izvrsten dopis priobčimo prihodnjič. — Več dopisnikom: Hvala za Vaš trud, potrpite, pride vse na vrsto! Dopisi brez podpisa romajo navadno v koš! — Sv. Urban pri Ptuju: V zadevi kranjskega ,,Slov. Štajerca" in njegove terjatve vam svetujemo to le: Kdor si gaje naročil, tisli ga mora plačati, tisti pa, kateri si ga ni naročil, n i zavezan plačati. Tožili pa se sme le tam, kjer toženec stanuje. Torej pozor, vra-čujte vsiljenega „Slov. pankrta" odločno nazaj ! — V Pctrovče-Kaseze. Vaš zadnji dopis, kakor smo se prepričali, je neresničen, zaradi osebnega sovraštva poštene može po časnikih blatiti, ni častno. Odgovor bote slišali v prihod, številki. — Faal. Pišete nam, da se pri vašem poštnem uradu pisma po dva dni zadržujejo. Ako se vam kaj takega znovič zgodi, poročajte nam natanko, ravnateljstvo bo že zadevo uredilo. — G. B. v Celju: Nas veseli, da se toli zanimate in trudite za naš list Hvala vam za vsak dopis in bodite zagotovljeni, da nihče in nikdar ne izve za Vaše ime. Tokrat pa smo morali vaš izvrsten dovtip izpustili, ker bi ga nasprotniki lahko slabo tolmačili. Pozdrav! — V Stojnce pri Ptuju. O volitvah pride prihodnjič. Pozdrav! — V Sv. Martin pod Vnvbergom. Vaš dopis je važen, zato ga priobčujemo, kakor vidite, v tej številki. — Podsreda. Župnik je nam poslal popravek, dopisnika prosimo za natančno poročilo o zadevi. — Naše cenj. naročnike, ki so zaostali z naročnino ali tisto že več let dolgujejo, opozarjamo, naj store svojo dolžnost, kakor tudi mi svojo dolžnost do naročnikov izvršujemo. — Ako nas kdo pismeno vpraša za svet ter želi odgovor, naj ^priloži marko, drugače se mu ne more ustreči. — V Štore. Pustite bedasto babo, če nerazumljivo sovraži „Štajerca". Hvala za nove naročnike! — Vsem gg. naročnikom, ki so na novo pristopili in poslali naročnino, prisrčna hvala! Živeli! Loterijske številke. Trst, dne 3. februarja: 77, 78, 75, 13, 21. Gradec, dne 10. februarja: 22, 49, 86, 32, 41. Kateri bolenlkl rabijo z najboljšim uspehom naravno vročile, namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bitlerquelle)? Vsi tisti, kateri so prisiljeni slutiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporo» motenje v prebavljanju, sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so (uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspešno sred- * stvo Franc Jožefov grenki vrelec. Zaloga pri V. Schulflnk v Ptuju. Stanovanje 80 za majhno plačo na mesec, ugodno za čevljarja aH krojača, se dobi pri podpisanem. Ravnotam se sprejme prav prden. zastopni hlapec h konjem, lahko je tudi oženjen. V. Sctaosteritscli, Sv. Vid niže Ptnja. Trgovski učenec iz poštene hiše, dobro izšolan, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Franc« Schosteritseh, Sv. Vid niže Ptuja. Deček, zdiav, čeden, krepek. 7 let star, revnih statišev, bi rad kam Set za rejenca. Plemeniti ljudje, ki bi ga hoteli vzeti sa svojega, naj se zglasiS pri upr&vništvu „Stajerca." Trgovski učenec te z dobrim šolskim spričevalom, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme v trgovini Jožeta Winklerja v Slov. Gradcu. Učenec iz dobre hiše, zvest, nemškega in slovenskega jezika vešč, se sprejme pri: J. Riegcllmoer v Ptuji, trgovina s špecerijskim blagom in poljskimi pridelki. Svinjske, konjske, telečje, goveje, zajčje, ovčje, kozje kože, potem kože od kunic, dihurjev, lisic, vider, po najboljših cenah kupuje Jožef Goriupp, usnjar, Ptuj, Biirgergasse 11. ^ — 6 — se moralo skrbno varovali preti vsako nesnai/o, ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že -10 let se je izkazalo mefiilno vlačno mazilo, tako imenovano prasko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo- To vzdržuje rane ciste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine hladi in pospešuje zaceljenje. jjV Razpošilja se vsak dan, "91 Proti predplačilu K 3*16 se pošljejo i pu-Sice, proti K +'60 pa 6 pušic. Ena pušica velja 70 vinarjev. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano rarstmio znamko. -------- Glavna zaloga ---------- B. FRAGNER, c. in kr. dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice it. 203. Zaloga v i\"h lekarnah AuHtrt/-Oai>r*ke. V FtujHfOdoblva v lekarni g. Ig. Behrbalk. ] Brez uka prinese veselje in Yiit\ fi« i"v vsa't0 »bitelj (familijo) Colnmbia-kitara xauuoi;cjtre. velikost 49X35 cm in imajo 41 strun, 5 akordov in se znajo s pomočjo podložljivih not takoj od vsakogar igrati. Rabi se jih že več, kakor 100.000. Dobiva se samo direktno od moje tvrdke. Cena: kompletne š šolo in celo pri-pravogld. 5.50.Note,komad 10 kr. Akord-citre v vsaki kakovosti komad gld. 150, 2-25,3.—, 3-50, 4--— in več. .Noben riziko, ker je zamena dovoljena, ali se denar vrne. Pošilja seproti poštnemu povzetju od „Erzgebir-gisches Mnsikwaren-Versandhan9 Hanns Konrad v Mostu (Brtix) št., s7« (na Češkem.) Velik ilustrovaiii cenik zastonj in franku. 520 Brata Slawitsch v Ptuju 106 priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — s Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 „ — , Ringschifchen za krojače . . , .180 „ — , Minerva A..........100 „ — » Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ ■— „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — „ Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 » — » Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. • 106 V ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik 0b '/sil uri predpoldan za 60 vin.£(30 krajcarjev.) 8"6 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Šivalni stroji izvrstne konstrukcije in elegantne opreme. Lastni izdelek. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 17. Zastopnik za Spodnje Štajersko: August Heller v Mariboru. Tržaška cesla 151. :i8 Postajno zavarovano. Vsako ponan jenje in ponatisk se kaznuje. Edino pristen je Thierry-jev balzam ~ samo z zeleno marko nune. zr Stareznanl, nepresežen proti nerednemu prenavljanju, proti želodčnemu krču, kolik), kataru, proti bolečini »a prsih, influenci i. t. d. Ceua: 12 majhnih ali 6 dvojnatih ali I velika posebna steklenica s patenti: anim zamaškom K 5— franko. Thierry-jeva maža iz vrtnic (oertiftlij!, povsod znana kot Non plus ultra proti vsem Se tako starim ranam, proti vnetju, telesnemu poškodovanju, tvorom in vredom vsake vrste. Cena: 2 lončka K 3.60 franko pošilja le, ako se denar naprej pošlje ali po postnem povzetju. Lekarna A- Thierry v Pregradi pri Bogatcu-Slatini Knjižica s tisoč izvirnimi zahvalnimi pismi zastonj in frinko. Sklad v vseh večjih lekarnah in trgovinah z zdravili. Fr. Stiger se sprejme prt gosp. in sin v Bistrici. Slov. A- Strasser posestnik umetnega mlinavGornji Polskavi (Imenovani bil je več let nadmlinar pri g. dr. Reiser-ju v Pekrah pri Mariboru.) Ako se zamelje 100 kil pšenice, treba je plačati 60 krajcarjev ravno tako za vsako drugo žito. 508 lepih smrekovih hmeljovk 6 do 7 metrov dolge prodaja po 13 krajcarjev eno, ako se več vzame. Jožef Jarmer, lesotržec v Celju. Somertose Gozd se proda. Gozd, okoli 10 oralov na lepem kraju, je ugodno i/, proste roke za prodati in tudi v malih parcelah. Več pove Johann Pobesehin, posestnik v Mari-born. 41 Novi stroj strgalnik s katerim se skorja strglje (rajsa), v 1 uri se narajsa eden vagon, se po nizki ceni proda, Vpraša se v upravnistvu »Štajerca". hi Učenec 3J z dobrim Šolskim spričevalom se prejme takoj pri gospodu trgovcu Lbsehnigg Rogaška Slatina (RohiUch-Sauerbrunn) trgovina z mešanim blagom. >>:>$ Izvrstna prodajalka, obeh jezikov zmožna, najde trajno službo. Ponudbe s spričevali. da jo že bila prodajalka in koliko zahteva plače vpOsljati je na L. Chiba, trgovina s klobuki v Celju. 25 ~3Č Učenec mesna beljakovina Najodličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 33 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primemo verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prsten za gospode z imit. Žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 parmanSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) s patentiranim zaklepom, 1 jako Tini tintnik iz nikelna, 1 tini album s 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantont, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korešpodenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje 7. uro vred, katera .sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali Če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal uica P. Lust, Krakov (Krakau) fir. 41. NB. Za neugajajoče se denar z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Francetu Pctsdiuh v tel ju. 63 Vila s 5 sobami in kuhinjo, s kuhinjo za perilo in svinje, se proda. Zraven je ',', orala njivo in 2 orala vrta. Vila se proda za 6200 gold., takoj je treba plačati 3000 gold. Vnra-Šajte pri upravnistvu „Šta-jerca." Lepo posestvo27 ob državni cesti. 1 uro oddaljeno od postaje RuSe (M. Rast) z lepo hišo, z lepimi gospodarskimi poslopji, 5 mlinom, stroji 'za mlatenje in rezanje slame in z okoli 35 orali zemlje; izvrstni travniki, njive, gozd za sekati; se proda. Natančneje se izve v Selnici ob Dravi, h. St. 8. Trgovina w z mešanim blagom sa prodati na deteti, ob glavni cesti, blizu farne cerkve. — Naslov pove upravniStvo „btajerca." 77 Majer, ki jp zanesljiv, ocenjen, ter ima 3—4 delavske moči, se takoj sprejme pri Francu Kaiser. Ptuj. Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neninann. Pra£, Karolinental Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 59 Prodajalka, 63 zmožna nemškega in slovenskega jezika in učenec se takoj sprejmeta pri Ivanu Knko-nit-cli v Šoštanjn, Službo išče •* samičen Oedik). vojaščine prost fant. ki je sposoben za vrako kmečko delo, sprejme pa tudi Srimcrno službo v mestu. aslov na: Johan Horvat v Kancih, p. Sv. Urban ;pri Ptuju. Hram 69 z oštarijo. trgovino in prodajo tobaka, tik od Sv. Trojice proti Sv. Ani v Krembergu vozne in od Sv. Lenarta proti Radgoni peljajoče potne ceste. hiš. št. 83, je na prodaj. Hram ima dve veliki in dve mah sobi, kuhinjo in kamro, zraven tudi 2 podzemeljski kleti. Poleg je vrt, sadonosnik. njiva in dosti paše. To je najstarejša gostilna v tem okraju. Kupci naj se pismeno ali ust-meno zglasijo v hramu v Zgornjem PorČiču h. št 83 pri GenovHI Kuknvec. Posestvo B1 v Turškem vrhu, ki obstoji iz 10 oralov zemlje in sicer: 2 orala travnikov, 41/, orala gozda, 1", orala vrla s sadnimi drevesi, 2 orala vino- . grada, kjer je samo dobra vrsta trta, se po ugodni ceni proda. Zraven je hiša. pivnica. prcSa in hlev. Natančneje pove g. Anton Petrovič v Ilrastovcu ______št. 83, p. Zavre.______ 68 Učenec se sprejme v trgovino s sli-karskimi in likarskimi barvami pri Aug. de Turna v l'«)jn. Trgovski učen iz dobre hiše, zdrav in I slovenskega in nemškega ji zmožen, setakoj sprejme?] vini z mešanim blagoi Lo.uv. Središče. Vinorejci! Lanene konce (cvirn) zaJ požlahtovanje trte (trt Veredeln der Reben) im zalogi brala Sla« itsrli v P Mlatilni str pripraven za gnali na I ali pa na vital« (Goppt zaradi pomanjkanja p po jako nizki ceni pro... se izve pri občinskem i na Spodnji Polskavi. \ Posestvo z lepo zidanim bramom. ti Še ti let davka proittw proda ali zameni z dri posestvom. Zraven je stud 4 svinjski hlevi, 963 kla, zemlje z lepim sadnim t jem in trsom, 20 mind mesta. Pri hramu se pri vsak mesec 36—40 K zri Natančneje pove Ferd. '-minko, Nova vaš šl I6£j _______Mariboru. Krojaški učenec] se takoj sprejme. Tisti, šivanja Že nekoliko vajen, i prednost. Janez Diviak. k« v Judendorfu pri Ljubnl pošla: Seegraben, Zg. Š Posestvo kakih -1—10 oralov veliko,! ne sme biti dalje kot eno t oddaljeno od dež. ceste j kolodvoia iu tudi ne v virnatem iraju, želim kup------ ali vzeti v Dajem. Ponudbe r.,.fl w Vine, l.asnitsi'lika, Lech Dir( Briickeukupf št. 131. Hiša v Ljubljani, v kateri bo že dolgo nabaja gostiloa (lastna ka cesija), piodajalnica z dež. pridelki in pekarij se zaradi posestnikove preselitve po ugodni cef proda. Nekaj knpn niki, ki imaj( dvojnate vijak« iz Haunt)urka uo jNcw-Yorka; dalje v Kanada Brazilijo, Argent.inijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentur za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse ..Osterr. Hof." JJrad ni zavitki ® (Arnt8kuverte), kakor so v najcovejš času ptedpisani, velikost 18X22 cm, t razn kakovosti ima v zalogi W. BSanke V Ptujll Udojamo si Vam uljndno naznaniti, da 61 v Ptuju ua Minoritskem trgu št 6 otvorili ski. dišče za svetovno-znane Singerjevo Šivali stroje. Z velespožtovanjem Singer Co. delniška družba šivalnih strojev, Ptuj, Minoritski trg 6. lepo, brano ii veliko knpnje h konjem, čigar žena bi bila svinjska dekla potem dva hlapca k volom se takoj v slnžb sprejmejo pri oskrbništvu grajščine Dornau, Možgance. Najfinejša marka vseh mark *-------------------------" ? (Iz kokosovih orehov) Najboljša za praženje, pečenje in kuhanje. Tovarna živil „ Ceres" Aussig. Izdelovanje je podvrženo kemiškemu nadzorstvu od vis. c. kr. notranjega ministrstva poverjenega preizkuse val išča za hranila in živila Dunaj, IX., Spitalgasss 31. Kupci jedilne masti „Ccres" so upravičeni, blago v originalnih zavitkih dati v zavedu preiskati prczplačno. >f , ' ■ ■ ■ .■ ■ ' .. ■ wBffi \. 'VWgrmflnrv, Veliko presenečenje. Nikdar ve* v življenja n» HO ponudi taka priložnost 600 Kosov samo 1 gld. 80 Kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker nra s te-kundnim kazalom, ki natančna kaže in za katero se jamči S leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim Jlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Steinom), 1 elcg. bioSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mos-njiček, 1 žepni nožiS s pri- Eravo, 1 par manšetodi guro-w, 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album^ za slike, v katerem je 36 najlepših podob sveta, o reči. katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 Jako koristna Knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči :a korespondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hifti in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti po-v/.clju ali če ae denar pofllje naprej, skozi dunajsko razpo-Siljalnico Ch. Jungwirtli, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Učenec ^ se takoj' sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josip-B 1'resker, Zreče pri Konjicah, P" I |o unči »vrtečo cifrenico gld. ''65.17" __!__,_,_ X.__ Uirtktno i« tavarne gld. 1-45. liOllKUreCna budilnica po amerikanskem sistemu, gre, naj se položi, kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste, s 3 letnim pismenim jamstvom za dober in pravi tek gld. 1"45, 3 komadi gld. 4-—. s ponoči sve-tečo cifrenico gld. 165, 3 komadi gld. 4-50, tO komadov gld. 15*—. PoSilja proti postnemu povzetju (Nachnahme) aH če se pošlje denar naprej 622 prva tovarna za nre Hanns Konrad 1 Knstn (fiiiix) št. 870 (Češko.) Bogato iluitrovan cenik, obsegajoč — HHHI slik o urah. zlatnini in srebernini posije se na za-htevanjc zastonj in franko. gjjj-//A Nagrobne vence (Grabkranze) jako fino izde-i lane po 6, 8 ali 10 kron, ;kakor tudi venčne trakove | (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi 475 Brata Slawitsch v Ptuju. Brez učitelja f brez uka brez znanja not(sekiric) zamore igrati vsak na mojem pihalnem Blas-Ac-1 cordeonn in Fliitofon-u pesmi, koračnice(marš) in plese. Za svatbe, veselice, izlete i. t. d. posebno za priporočati. Vsakemu godalu se doda zastonj šola za samouk (Selbsterlernschule), po kateri se lahko nauči igrati. Pošilja se proti (poštnemu povzelju (Nachnahme) od Erzgebirgisches Mu-sikwaren-Versaudhaus 5000 goldinarjev plačila za take, ki hočejo dobiti takoj brke ali pa, ki imajo plešo, ni boljšega sredstva kakor je pravi danski „Mos Balsam." „Mos Balsam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v teku 8 dni brke in da mu začnejo rasti zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od moderne znanosti je dokazano, da ,,Mos Balsam" upliva tako na lasne buške, da povzroči uže v 8 do 14 dneh bujno rast lasov ali pa brk. Da to sredstvo ni nikakor Škodljivo, za to se jamči. Ako to ni res, plačamo mi '* 5000 goldinarjevgotovegadenarja vsakemu tistemu, "-aterl nima brk, kateri ima plešo ali pa redke lase In kateri je ratU tekom 6 tednov brez uspeha „Mos Balsam." Opomba: Mi smo edina firma, kateri je mogoče enako jamčiti. Na razpolago so opisi in priporočila zdravnikov. Pred ponarejavalci se nujno svari. „Kar se tiče mojih poskusov z „Mos-Balsam"-om usojam si Vam poročati, da sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. Že po preteku 8. dnevov pokazala se je očitna (rast brk sicer mehkih in jasne barfe, toda jako krepkih. Po preteku dveh tednov dobile so brke svojo naravno barvo in potem še le pokazal se je prav očividno izvrsten upliv Vašega balzama. Zahvajlevaje Vas bilježim 1. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Jaz podpisana smelo priporočam vsakomur pravi danski „Mos-Badsam" kot zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet rast lasov Meni so izpadali delj časa lasje tako, da sem dobila tu in tam na glavi popolnoma gola mesta. Ko pa sem rabila „Mos Balsam", začeli so mi rasti že po preteku 3 tednov zopet lasje in so postali gosti in težki. Gdč. M. C. Andersen, Uy; Vestergarde 5, Kopenhagen. 1 zabojček „Mos Balsam" velja a goldinarjev. Zamota se prosledno (diskretno). Razpošilja se, ako se pošlje denar v naprej ali pa po postnem povzetju. (Nasbaahme). Pisati je treba na največjo specijalno trgovino sveta -Magasinet, Copenhagen 3T0. Danemark. Dopisnice (karte) je treba frankovati z znamko (marko) po 10 vinarjev, pisma z znamko po 25 vinarjev. Hanns Konrad v Mostu (Brux) št. 876 (Češkem). fcev. 366. Dlas-Ac-Nrdeun s 10 tipkami, 20 glasi, 2 iz 100" slikami o nikliiastili. srebrnih in zlatih urah. sistem Roskonf, llalni. Omejil, Schairiiausen, (llasliiitte, kakoro vsakovrstnih Krebi-uinak in zlatninah po prvotno-tnrarniškiu cenah. Mklnastu reitiontoir-ura.....K 3,— -stem Koskopf-palent......, stem Unskopl, crna-jeklena remont ura........... ■Sviearska originalna sistem Roskopf puteiit-nro........... tioluin rem ura ,Luiia 4*11" .... Srebrna rem. ura „6h>ri&i^e!(" . . Srehrna rem. ura z dvojnatnu pokrivalom.....„ 11.5 Srebrna oklepna verižica z sklepom, 15 gr. težka . „ 2 40 Ruska tnla-nikluasta-unker-rom. ura z „tnna deli" „ 96u Ura kukavica K 8o(), budilnica K 29«, kuhinjska ura K 3 —, ,,Sclnvarzrit drugi vsako četrto sredon E v mesecn. Prodajalci m kupci se vabijo k ob>"L„ teh sejmov. *lar Meščanska parna žaga. S Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptu, zraven klalnice in plinarske hiše postavljena TJ?* nova parna žaga vsakemu v- porabo. Vsakemu se les hlodi. itd. po zahtevi takoj raLe8c žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati rmi spahati i. t. d. £m\ --------------------------------------------------------------jsol Pisarna za posestvo io KpotekyJ od oblasti dovoljena in protokoliraames Kari Kržižek, Maribor, Burggasse ^™t preskrbuje nakup in prodajo graščin in posest« tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, \e, letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, nj^6, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje ■pol .c jila na prvo in drugo vlogo. ra^c Sam prodam v Mariboru veliko število najranaj. ličnejih lepih iu jako cenih posestev, kakor tir3" v raznih večjih krajih po spodnjestajerski deža™ Pojasnilo dajem vsak čas in brezplačno. 1 J^ Najboljše in najceneje glasbeno orodj dobi se le pri W. Stanim izdeloval instrmentov v Celju, Grazerstrasse 1 Gosli za vajo dobe se že za o K, za G oOledik 8 ali 10 K. — Gos.i, katere imaio pifcg™ inočen glas, veljajo 20, 25, HO do BOC ■ . Jako fine citre za koncerte veljajo! 15.20do 200 K. Harmonika (eno«:« P"šv velja 6, 6. 7 do 15 iv Harmonika iii-bese" glasna dunajska, ki ima K basov, ve-pV-28. 30 do 40 K. V salogi so tudi val... vrstne Irompete, kiare, piščalke. vsai"ua vrstni bobni, tamburice isto-tako iikrall vsakovrstne strune. Za vsaki instrument jamčim. Popravila se it sujejo jako fino in po najrtižih cenah. 'dekli fcnnM,*, rfffcil« rffl J*w 11 n IM1 i lili iT* iIi HARS W0UK, |ie trgovec v Poljčanah mala (kolodvor) £ priporoča svojo bogato zalogo blaga za mozko in grrl0 žensko obleko in razlieno platneno blago in gotove pred ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najvisih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Lastnik žganjarnice, prodaja domače žganje na drobno in debelo, kupuje in prodaja domača vina na debelo. bilo, mirji potrl drep; mloc ster bilo vprs -"' Izdajatelj in odgovorni urednik; Maks Heller. Tisk: W- Blanke v Ptuju. 41