NEKAJ ULOVLJENIH ODMEVOV O FILMU PO CANKAR­ JEVI POVESTI »NA KLANCU« CANKAR - VČERAJ IN DANES Teina filma »Na klancu« je še ve­ dno živa Je izpoved o človekovem hre­ penenju, upanju, ki je kljub brezupu nenehno prisotno, Franckin voz se iz­ gublja v daljavi in Francka ga nikoli ne dohiti. Nikoli ga tudi ne bo dohl tela. Toda ne gre samo za Francko! Gre za Tonete in Lojze, za tiste zdom­ ce, ki prav danes odhajajo na tuje. — Film je torej za današnji čas aktualen. Odšla sem na gimnazijo pedagoške smeri, da bi povprašala dijake, kako jim je bil film všeč, kako so se ob njem opredelili. V četrti C razred sem vstopila nenajavljena in bilo J^ malce tesno. Spomnila sem se na čase, ko sem še sama sedela v šolskiJi klo­ peh, ali kasneje kot sem kot hospi- tantka poslušala razlage najboljših profesorjev. Pa to je bilo še daleč! Se­ daj sem tu! Vame se je zazrlo toliko začudenih, predvsem pa utrujenih oči. Ure vsako­ dnevnih obveznosti so se iztekale, bila je zadnja ura pouka. Na stereotipno vprašanje, ali jim je bil film všeč, res nt bilo takoj odgovora; pa kaj, ko se za njim skriva toliko pomišljajev in vprašajev. Dijaku Alojzu se je sdel film sprejemljiv in aktualen, vendar je čutil razliko. »Današnji z^omar se lahko vrne, Cankarjev se ni imel kavi«. Dijakinji Darinki je postal Cankar po ogledu filma bolj razumljiv. »Štef­ ka Drolčeva je ustvarila edinstveno kreacijo, vendar takšne si Cankarjeve matere nisem predstavljala. V moji predstavi je mati skromnejša, utelesi- tev trpljenja. Drobna, nežna,« je pri­ stavila dijakinja Helena. »Lik Cankar jave matere še srečamo na vasi. še je živ.« »Pri filmu sem pogrešala dialoge. Cankarjansko vzdušje pa je bilo prist­ no.« je dejala Anica. »čast,nas bo spet pripeljal k pogostejšemu branju Can­ karjevih del, ker Cankar pomirja,« je razmišljal dijak Jože. še in še smo govorili o ekraniznciji, o »štimungi« v filmu, ki je po mnenju dijakov, pristno. Težko govorljiva be­ seda je stekla. K bogati zakladnici misli in mnenj o Cankarjevih delih so dijaki prispevali nekaj drobtinic. Kruh učiteljev, pravijo, je grev.a-c Kruh, sestavljen iz drobtinic razniiš- IJ^^Ja spoznanj pa je sladek še več. Zrno do zrna pogača. Odšla in razmišljala sem. Predava­ teljica je dijakom Cankarja lepo pred­ stavila. Razumeli so ga. Vesela je lah­ ko. — Mladina je resna. Ne vsa, pa vsaj dobršna mera. Resen je tisti del, ki bo učil naše otroke. O Cankarju, o Klancu, o Francki. Bila sem zadovoljna. Zares. NINA NAJBOLJŠI MLADINSKI AKTIV v tekmovanju za najbolj­ ši aktiv Zveze mladine v de­ lovnih organizacijah, ki ga je lani razpisala občinska kon­ ferenca!, ZMS Celje, je zma­ gal aktiv mladine tovarne EMO. Ostali so se razvrstili: Avtomotor Celje, Mene, Ko­ vinotehna, Tehnomercator, Prevozništvo in Avto Celje. OTROK PRI RDEČI... človek bi mislil, da se bo­ do otroci, ko gredo iz šole, ustavili na križišču. Toda ne! Vsuli so se iz II. osnov­ ne šole, nasmejani pretekli križišče, res da prek zebre in takrat, ko je gorela zele­ na luč. To se je ponovilo nekajkrat sem tn tja, seveda ob redeči luči. Kar tako za šalo ... Nič se ni zgodilo, na srečo. Prav na istem mestu, pri semaforju med Gregorčiče­ vo in Kersnikovo ulico, se je čez pol ure zgodilo nekaj hujšega. Fantek, prvošolček se je lepo ustavil na robu pločnika, se ozrl na semafor in stekel — pod avto. Viseči semafor ga je zmedel, ni se znal orientirati. Iz smeri, od koder je prišel, je videl ze­ leno luč. Ni pogledal na na­ sprotno stran, kjer je sve­ tila rdeča, tam zgoraj. Samo prisotnosti šoferja se ima zahvaliti, da se je vse končalo brez poškodb. Z. S. SINDIKALNO PRVEN- STVO NA GOLTEH Komisija za rekreacijo pri Občinskem sindikalnem sve­ tu je že začela z letošnjimi sindikalnimi igrami. Trenut­ no tekmujejo v namiznem tenisu, danes in jutri pa se bodo pomerili že v drugi disciplini — smučanju. Tek­ movali bodo na Golteh in sicer na smučiščih v Mulja­ vi. Etenes nastopajo starejši člani in članice, jutri, v pe­ tek pa člani. Vozili bodo ve­ leslalom, pričetek tekmova­ nja pa je oba dneva ob 15. uri. Organizator sprejema še do 14. ure prijave in to na Golteh. »LESARIADA« TOKRAT V CELJU Republiško srečanje kolek­ tivov lesne stroke bo letos v Celju v organizaciji LIK Savinja. »Lesariada« bo maja ali junija, nastopilo pa bo predvidoma 15 lesnih proiz­ vajalcev iz vse Slovenije. ZA ŠTIRI ODSTOTKE VEČ NOČITEV Po začasnih statističnih po­ datkih celjske turistične zve­ ze je bilo lani na vsem celj­ skem turističnem območju 547.193 nočitev gostov, ali za 4 odst. več kot v 1969. letu. V tem ko so imeli domači go­ sti 380.358 nočitev ali za 9 odst. več kot 1969. leta, so inozemski gosti prenočevali 166.835 krat ali za 4 odst. manj kot leto dni prej. Število nočitev se je pred­ vsem povečalo v Rogaški Slatini, Dobrni ter v neka­ terih krajih Gornje Savinj­ ske doline. VERONIKA IMA ZAMUDO Po prvotnem sporočilu bi morali »Veroniko«, novo pro­ dajalno za žensko perilo tr­ govskega podjetja Tkanina v Zidanškovi ulici odpreti v ponedeljek, 22. februarja. Žal pa je »Veronika« ob svojem ponovnem prihodu v Celje naletela na ovire. Nekatera dela v njenem novem domu niso bila pravočasno oprav­ ljena. Zato so »Veronikin« prihod in otvoritev nove tr­ govine preložili na ponede­ ljek, 1. marca. Upajmo, da bo tokrat šlo vse po voznem redu. ZBOR MLADIH SA- MOUPRAVLJALCEV Na drugi seji medobčin­ skega sveta ZMS za celjsko regijo so sklenili, da bo v dneh do konca meseca po vseh občinah potekala skup­ na akcija — prva, odkar je bil ustanovljen svet. Gre za številne razprave med mla­ dimi v tovarnah, na šolah in terenu o temi: Mladi in sa­ moupravljanje. Na ta način bodo skušali čimbolje pri­ praviti zbor mladih samoup- ravljalcev s celjskega pod­ ročja, ki bo U. marca v Celju. Na njem bodo izvoli­ li tudi delgate za republiški zbor mladih samoupravi j av- cev, ki bodo posredovali zbo­ ru .stališča mladine celjske regije. VALČKOV VEČER V organizaciji olepševalne­ ga in turističnega društva ter domačega zdravniškega društva bo v soboto, 6. mar­ ca v Narodnem domu tradi- cioiralna valčkov večer. Pe­ la bosta Krunoslav Slabinac in Majda Sepe, igrali pa bo­ do Kinkov plesni orkester iz Zagreba, polke in valčke pa narodno zabavni ansambel To­ ne Videc s pevci ter vokalni kvartet Fantje iz Celja. CENE ZASEBNIH TURISTIČNIH LEŽIŠČ Na sestanku med pred­ stavniki celjske turistične zveze in večjih turističnih društev so se dogovorili o cenah za ležišča v zasebnih turističnih sobah. Tako naj bi v Rogaški Slatini, Celju in Velenju veljalo ležišče za eno aoč od 12 do 22 din, v Laškem, na Dobrni in v Rimskih Toplicah od 10 do 20 din, v vseh drugih krajih pa od 9 do 16 din. NA STAREM GRADU 112.500 IZLETNIKOV Celjski Stari grad je lani obiskalo 112.560 ljudi, kar je za 6.820 več kot 1969. leta; ^ Vse kaže, da bo letos dose­ žen nov rekord, saj je lepo vreme v januarju in februar­ ju privabilo več ljudi kot VSa leta doslej v tem času. Friderikov stolp je do konca marca odprt samo ob sobo­ tah in nedeljah in še to če |.je vreme lepo, sicer pa je ključ zanj na voljo pri graj­ skem čuvaju, Rudolfu Kum- ru, Cesta na grad št. 44. O PRORAČUNU NA ZBORIH VOLILCEV Včeraj je bil skupni razgo­ vor vseh predsednikov Kra­ jevnih skupnosti, kjer so se pogovarjali o bližnjih zborih volilcev, ki bodo 7. in 14. marca. Na njih bodo pred­ vsem obravnavali predlog ob­ činskega proračuna za letoš­ nje leto, ki ga bodo sprejeli na seji skupščine, ki bo predvidoma 25. marca. Na celotnem področju konjiške občine bo 23 zborov volilcev. ZADNJA SEJA PREDSEDSTVA Prejšnji teden, v četrtek, se je v stari zasedbi zadnji­ krat zbralo predsedstvo ob­ činske konference ZM v Slo­ venskih Konjicah. Na raz­ širjeni seji (zbranih je bilo 25 članov predsedstva) je tekla beseda o novem pred­ sedstvu, v katerem naj bi ta­ krat bilo le od trinajst do petnajst članov, ki bi zasto­ pali delovne organizacije v občini, klube in druge zain­ teresirane organizacije. Te­ renske aktive bi zastopal le en član, ker so na seje pred­ sedstva vabljeni vsi predsed­ niki. Pred volitvami, ki bo­ do ob koncu tedna, pa bodo še enkrat zasedale posamez­ ne komisije ter se temeljito pogovorile, kakšno naj bi bilo novo predsedstvo, da bo program dela, ki si ga bodo zastavili, v celoti realiziran. PLESNA ŠOLA Občinska konferenca ZMS v SlovenjskUi Konjicah je priredilo minulo nedeljo za- četno-nadaljevalni plesni te­ čaj v telovadnici II. osnovne šole. Udeleženci tečaja bodo vadili pod vodstvom plesne­ ga mojstra Simončiča iz Maribora. SEMINAR ZK V SLO­ VENSKIH KONJICAH Politična šola v SI. Konji­ cah pripravi vsako leto eno­ tedenski seminar ZK, na ka­ terega pošljejo delovne in druge organizacije svoje predstavnike, ki kasneje pre­ nesejo vsa spožaianja in ugo­ tovitve na člane ZK v občini. Letos So s seminarjem že začeli in to pretekli ponede­ ljek za 28 slušateljev, pre­ davanj pa je za okoli 50 ur. Pripravljenih je več tem: naloge ZK, samoupravljanje v DO, mednarodna dogajanja in Jugoslavija ter spremem­ be družbeno-političnega si­ stema pri nas. Z.P. UPRIZORILI SO »NAVADNEGA ČLOVEKA« Zimsko sezono so izrabili tudi v majhnem naselju C5o- renje pri Zrečah, kjer so gledališki entuziasti pripra­ vili Nučičevo komedijo »Na­ vadni človek«. Predstava je lepo uspela in jo mislijo še ponoviti, predvsem v okoli­ ških krajih. PONOVNO ŽIVINSKI SEJEM I V letošnjem letu bo Knie. tijska zadruga v Slovenskiij Konjicah ponovno začela ^ občasnimi živinskimi sejijij in to po vseh večjih sredj, ščih občine. S tem želijo po. magati kmetom, da bi lažje in predvsem bolje prodali živino, katere kvaliteta se je v zadnjem času občutno iz. boljšala in je po njej veliko povpraševanje. Zdaj je pra daja živine neurejena, .saj so v različnih občinah različne odkupne cene in so marši, kdaj kmetje prikrajšani, S sejmi želijo to stvar urediti in tako pomagati kmetom^ da bi za prodano živino da bili ustrezno plačilo. tv STO POPISOVALCEV PREBIVALSTVA S 1. aprilom b(xJo tudi v konjiški občini začeli s popi. sevanjem prebivalstva. Dolo- čili so inštniktorje in vod­ je popisovanja po posamez­ nih krajevnih skupnostih, zdaj pa potrebujejo še okoli sto ljudi, ki bodo popisovali prebivalstvo. Takšno število popisovalcev je potrebno za­ radi razsežnega področja ko­ njiške občine. tv ING. TAVČAR PRED. LAGAN ZA ČASTNE' GA OBČANA Skupina dvanajstih odbor- nikov je na zadnji seji ob čtnske skupščine predlagala, da znanega družbenega de­ lavca, republiškega poslanca in dolgoletnega predsednika občinske skupščine ing. Adol- fa Tavčarja imenujejo za častnega občana Slovenskili Konjic. Predlog, ki so ga iz­ ročili komisiji za nagrade im priznanja, pri OS je prebral Matevž Lubej. Ing. AdoH Tavčar letos praznuje 50. letnico življenja. tv VOGELSANG NOV RAVNATELJ ŠOLE Za novega raTOatelja os­ novne šole v Zrečah je bil nal 2^dnji seji občinske skup­ ščine Slovenske Konjice ime­ novan Bogomil Vogelsang. 1., USPEŠNO ČEBELARSKO DRUŠTVO čebelarsko društvo v Žalfl se že dalj časa uvršča ma najboljša tovrstna društva To je pokazal tudi zadnji občni zbor, kjer so ugotovi' li, da so prav zaradi pomoči skupščine Žalec in KK Z&- lec ter prizadevnosti članom Sobota. Na cesti, mestu, je bila »kolon osebnih avtomobilov. ' okrašeni. Zelenje, vel mladanske rože pa na9 V prvem avtomobila oblečenega šoferja * Mlada in lepa. Imela in na glavi je nosila P Na okrašene avtof na lepo nevesto v prve. stali pozorni tudi vo'' pot vodila v drugo Vprašuje: Zdenka škerjanec — Stopar Odgovarja: profesor Stane Pirnat Težko se odločajo strokov­ njaki, da zapustijo delovTio mesto v Ljubljani in se pre­ selijo v manjši kraj naše ljube Slovenije. Profesor Pirnat je službo­ val že štiri leta na srednji šoli v Ljubljani. Javil se je na razpisano mesto matema­ tika na gimnazijo pedagoške smeri v Celju in v kolektiv vnesel nekaj svoje gibčnosti, predvsem pa — mladost. Ves čas razgovora je bil veselo nasmejan, sproščen, prikupen. Profesor Pirnat, zakaj ste prišli v Celje? Za­ radi stanovanja. Da, zaradi stanovanja. Urejene gmotne razmere mi pomenijo prvi pogoj za delo. Ste samski"? Da. So vas celjski kolegi le­ po sprejeli? Zelo' lepo. Po­ magali so mi z nasveti. Vam je uspelo vključiti se v no­ vo sredino? Kolikor toliko, da. Se v njej počutite dob­ ro? Tako kot v prej.šnjem kolektivu se ne, a tega ni kriv novi kolektiv, res, prav čisto nič. Navajen sem bil na mlajši profesorski ka­ der, tu pa so kolegi starejši, vsaj večina. Jaz sem tu naj­ mlajši. Zakaj ste se odločili za profesorski poklic? Učili so me odlični učitelji in oni so mi vcepili ljubezen do poklica. Jaz se jim želim nekako oddolžiti, zato sem se odločil, da njihovo zna­ nje posredujem naprej .,. V pedagoški stroki se je tudi lažje uveljaviti kot na znanstvenem področju. In končno delo z mladino niti ni nehvaležno. Se torej želite uveljaviti? Vsekakor — in to v pedagoški stroki. Po­ glabljati svoje znanje in to znanje posredovati. Imate možnosti? Za izpopolnjeva­ nje so možnosti, saj je tu knjižnica. Na žalost pa de­ lovni pogoji niso taki, da bi delal brez velikega last­ nega napora. Se sami izpo­ polnjujete? Se, vendar pre­ malo, preveč sem obreme­ njen s šolo. Vam kulturno ozrač.je v Celju ugaja? Mi, kolikor sodelujem. Nisem zahteven. Se čutite utesnje­ nega? Samo toliko, kolikor živim v ozki sredini. Nimam pa še izoblikovanih meja. Premalo časa sem tu. želite ostati v Olju? Imam namen. Zakaj? Ker ni bistveno slab­ še kot v Ljubljani in zrak bo kmalu boljši kot tam. Vzpodbuden in obetajoč dialog. Lepo, da bo ostal.