.....................aesae»ee*ae«s«a»|| daily Sundays and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE im<<rotJ sodelovanju z Ligo narodov in Anglijo. ITALIJANSKI POVELJNIK V AFRIKI POZVANDOMOV General Badoglio bo lu* di za men jen, ker je "bolan" ANGLIJA SPET POPUŠČA? Dr, Toyohlko Kagawa, vodi-t al J z*tfr»ž«ega gibanja na Japonake«. ki ae mudi na obUtk« v Ameriki.__ Demokratska makina ai izbrala drja. Bundesena Chlcago. — Kelly-Nasheva demokratska mašina si je H4»rsla čtfcaškegs zdravatvmega komisarja drja. Bund sena za prihodnjega governerskega kandidata. Governerju Homerju Je dala brco, ker ga smatra za oprodo Roo-seveltove administracije. V Bun-daaenu. ki je p^tal zdravstveni komisar pod republikanskim županom "Hig Billom" Thompao-nom, bo Kelly-Naaheva maš i na. i! Zamaknjena" punca se je zbudila Dearborn, Mich. — flhirley Tapp, 16-letna hči tukajšnjega Fordovega avtnega delavca, se 15. t. m. zbudila iz "zamaknjenosti", v kateri se je nahajala Aest dni. Napoved njenega očeta, da bo deklica "spala na božjo zapoved sedem dni," se torej ni izpolnila. Družina Je silno verska in deklica Jo padla v "zamaknjenost" v\ molilnici neke protestantovske sekte. Zdravniki, ki so Shlrley preiskali, so konstatirali, da je zapadla avtohipnozi zaradi okol ščin histerije. Njen oče Je bih seveda drugega mnenja. Po nje govi sodbi, katero mu je suge riral njegov paator, je dekle "prešlo v oblast Boga, ki Je a tem demonstriral svojo moč" — ih to je velika sreča za družino. Vseh šest dni so verniki prihajali v hišo In histerično molili ob poete! j i speč* dekline. IJeve-da. bilo je dosti tudi radovednežev, ki ao občudovali Ignorsn-tne, bedaste ljudi. Rim, 16. jan. — Neuradna vest. ki še ni potrjena, se glasi, da je Mussolini posval domov generala Pietra Bsdoglija, vrhovnega poveljnika italijanske armade v Abeainijl. Javnosti bo pojasnjeno, da general Badoglio ne more prenašati a-friške klime, katera mu je grdo "zrahljala zdravje", v resnici je pa Mussolini jezen nanj, ker se ni nič bolje obnesel kakor prejšnji vrhovni poveljnik, general Emilio de Bono, ki ga Je Badoglio zamenjal. Italijani zdaj ugibajo, kdo bo tretji general, ki poskusi svojo srečo. DomneVa so, da bo to general Frederico Bastrocchi, sedanji vojni podmlnister. Z generalom Grazianom, ki poveljuje na južni abesinski fronti, je tudi velika nezadovoljnost v Rimu; Ofenziva, katero jo Grazi-ani pripravljal že pred tedni, se je menda začela šele zdaj, ko Italijanom nagaja "mala deževna sezona" v Abeainijl. Addis Ababa, 16. jan. — Abo-sinska vlada poroča o novi sma gi nad Italijani na severni fronti. Abeslnci so iznonadill večji oddelek Italijanov pri Ghoraltl in ga poeekaH. Padlo Je $5 Italijanov in za seboj so pustili strojnice, mule in živila. Italijanski aeroplani neprenehoma mečejo bombe na abesinsko kraje. Ijondon, 16. jan. — Angleška vlada Je včeraj zaključila, da petrolejske sankcije proti Italiji morajo počakati, dokler ameriški kongres ne sprejmo novega nevtralnostnega zakona. Te sankcije so nepraktične toliko časa, dokler Italija lahko dobavlja olje iz Amerike. Položaj v Franciji je tudi jako zamotan, kajti pripravlja se kampanja za generalne volitve. Na drugi strani je vremenski položaj v Abesinijl tako neugoden za Italijane, da bodo morali prenehati z vojno v dveh mesecih. Finančne sankcije delujejo zelo efektivno — in to naj za enkrat zadostuje. Iz teh razlogov je zunanji minister Anthony Kden dobil na* vodila, naj v Ženevi prihodnji teden nastopa pol a h ko glede vprašanja ostrejših sankcij. Eksekucija Haupt-manna odložena V Chicagu ata ae pojavili dve novi priči 'Trenton, N. J., 16. Jan. — Go verner Hoffman je danes odložil elektrokucijo Bruna H. Haupt-manna aa 30 dni na podlagi "velikih dvomov" o njegovi krivdi. Chicago. — Dve novi priči v zadevi ugrabljenja in umora Lindberghovega otroka, ki sta se pojavili zadnji dan pred ekse-kucijo Hauptmanna, morda spremenita situacijo in od godita izvršitev smrtne obsodbe. ' Prva priča je Stephen Spits, jetnik v Bridewellu (mestni sapor), ki je zdaj doslužil svojo kazen. Ta človek je Izjavil, da je v avgustu 1984 prevzel $5000 Lindberghovega odkupninskega denarja in del te vsote je raz-l>ečal. Vaoto, ki ja bila v pel d«, larskih bankovcih, je prekupil od dveh mož v Newarku, N. J.. Druga priča je Frtnk Lany-on ne Davis z naslovom 2149 Warren blvd., ki je Izjavil, da je bil v svesi s Izidorjem Fi-achem v Chicagu kmalu po u-grabiJenJu otroka in davno prej, predno je Hauptmann povedal, da je odkupi^nskl denar prejel od tega Fischa. Ta Flsch Je |m>-tem odšel v Nemčijo In tamkaj umrl v marcu 1034. Obe priči sta bili zaslišani po detektivih In odvetnikih in nju ne zaprisežene iijave so bile takoj telegraflrane governorju Hoffmanu In Hauptmannovlm advokatom v New Jerseyju. ki dominira tudi »edanjo državno legis la* uro. im«'la poalušrtfgfc guvernerja, če bo izvoljen. Diktator Hitler nevarno zbolel? Nemški generali ae po-avetujejo Berila, 16. jan. — Te dni ae je vršila tajna konferenca šestnajstih generalov nove nemške armade pod vodstvom vojnega mi« nistra gen. Wernarja von Blombergs. V zanesljivih krogih se govori, da je bilo na dnevnem redu te konference vprašanje, kaj naj stori nemška armads, če Hitler nepričakovano umre, Vest, da je Hitler nevarno bolan, se širi po Nemčiji, dasi u* radni krogi emfatično to zani* kajo, Kakor (»oročAjo, Je Hhmberg opozarjal generala, da armada mora biti pripravljena fa vse alučaj nos ti na gleda na to, če Je "ftrer zdrav ali bolan". Rtom berg je dalje dejal, da ptt navodilu "flrerja" nWa armad* stati ob strani — triumvirata. ki pride na krmilo, če ae Hitlerju Caj zgodi'*. V tem trlumvlf ratu bodo general Goerlng, Rudolf Hess in Wilhelm Frkk. , napovedali vojno unijam Za špione in pobojnike zbirajo aklad $200,000 Seattle, Waah. — (FP) - O-penšaparrki trgovski Interesi so v tem mestu pričeli »1)1 rati sklad $200,000, s katerim upajo ustaviti tt kočo kampanjo za organiziranje žlvrttnih delavcev In zdrobiti unije. To Je razvidno iz pre-streženega pisma, katerega je pisal trgovcem Frsnk R. Jeffrey, predsednik Sveta žlvežnlh trgovcev v Seat ti u. Ta svet Je v prvi vrsti organizacija vorlžnlh trgovin. Jeffreyjevo pismo Je prišlo v roke delavskemu listu Washington State Labor News In se delom* glasi: uKot nam Je bilo sporočeno, ste bili že informirani o načrtu in delu Washing!onskuga Industrijskega sveta (opetišaparska organizacija) ter ste biH le tudi vprašani, da prispevale svoj delež v $200,000 sklad, ki ga zdaj zbiramo. _____K<»oročan>o tam, da Ja distrikl« ni živilski svet, v katerega spada mul 500 grot-erlj, pridružen Wa-shinglonskemu Industrijskemu svetu in da s* isipolnoma zavedamo o velikih vsakdanjih izdat kili z izvajanjem tekočih aktiv-■nosil, ki so: Za prostor v časopisih, lajne operatorja, kontaktne ljudi, čuvaje in (fbratovanje neodvisnih preveievalnlh korporacij." "Prostor v časopisih" pomeni mazanje r«porterjev in uredflikov; "tajni operatorji" in "kontaktni ljudje" so Apioni v unijah; "čuvaji" so profesionalni ixiboj-niki, "neodvisne pri vozfl>- dni* lie" pa so neunijske firme, kater* protektira op nšaparska zveza Pri Fisher Flouring Milk Je stavka, v teku Je tudi kampanja za organiziranje vseh trgov» skih pomočnikov v živeJ.nih prodajalnah, Druga vast ae glasi, da name rava Hitler imenovati princa neke bivše nemške dinastije za svojfgfc naslednika. Ta princ bo If figura ali nekak simbol, ki zl#ere okrog selie nemški narod, da lxi lojalen pravim izvrševalcem oblasti, LEWISO V ODBOR ZBLIŽAL A VTNE ORGANIZACIJE Od ekaekufive ADF je odviano, če bo prišlo do adrusenja unij LEW1SOV S H O D V CLEVELANDU Cleveland. — Da je prišlo do abližanja organiziranih avtnih delavcev, Je to v prvi vrsti zasluga Odbora za industrijsko organizacijo, kateremu predseduje John L. Lewis, vodja rudarske unije UMWA. Prav tako je tudi njegova zasluga za ošivetjo kampanjo za organisiranje avtnih delavcev^ V ta namen' se bo prihodnjo nedeljo, 19. januarja, vršil v Clevelandu velik shod, na katerem bo glavni govornik John L. Lewis. Pričakuje se, da se bo shoda udeležilo deset tisoč delavcev. Tudi zadnji shod v Interesu Industrijskega unionisms Je bil obro obiskan. Delavci so navdušeno aplavdirall Ju-liusu Hochmanu, podpredsedniku krojaške unije 1LGW, ko je poudarjal potrebu organiziranja delavcev v industrijskih unijah. V elevelandskem distrlktu so zadnje čase nahajata Adolph Germer, organizator Odbora ta Industrijsko organizacijo, in Homer Martin, podpredsednik United Automobile Workers unijo (ADF), ki sta tudi govorila na zadnjem »hodu. S svojim delovs-nJem sta sopet uživala več krajevnih unij avtnih delavcev. Pričakuje se, da bo shod prihodnjo nedeljo dal še večji podvig orga-nizatorlčm mu delu v avtnl in drugih openšaparsklh Industrijah, predvsem v jeklarski. Najsnačllnejši uspeh tega odbora vsekakor Je «bllžanje avtnih unij. Is Detrolta poročajo, da je prišlo do harmonije med dvema neodvisnima unijama — Mechanics Kducational Society in "Coughllnovo" unijo — In avtno unijo Ameriške delavske federacije, Namesto medsebojnega boja, ki je grozil izbruhniti pred meseci, Je med vodji prišlo do sporazuma za združitev vseh treh unij pod okriljem Ameriške delavske federacije. Če pride do tega važnega koraka, je predvsem odvisno od tekočegs zasedanja federacijske aksekutive, ki zboruje v Atlan-tl. Mechanics Kducational So clety in Automotive Industrial uhljs (Coughlinova, pri kateri da'on nima nolienega vpliva več, ker Je' odklonil pomoč v stavki pri Motor Products sta se pripravljeni s|H>jiti z united Automobile Workers unijo |hmI |m»-gojeni, da |>ostane prfcva Indu-strljska unija in ne saino polo-vlčarska. 0 te zadevo Je šel njen predsednik Francis Dillon v Atlanto pred eksekutlvo federacije. Matthew. Smith in Richard Fran-keusteen, vmlja neodvisnih linij, pa sta eksekutlvi pciilU I neg« skrbstva prsi. dr. JuUus Tandler jc 8 I svojim konzulentom dr. Sigfriddom Krauaom I izdal knjigo, v kateri se podrobno bavita z ¡j. I sledki natančnega proučevanja 1200 družin I alkoholikov. V tej knjigi je govor pred vsem I 0 telesni in duševni škodi, ki jo trpe otroci al- I kohotikov, o ntftti bfotoški in socialni osirotelo- I sti, .njih prezgodnji seksualnosti, o starostnih I bolezenskih in umrijivostnih razmerah, 0 delil in kriminalnosti alkoholikov . ter njihovih I pptomcev itd. u, Taidler-Kraus razlikujeta dve vrsti alkoholikov, takšnih, ki pijačo uživajo, in taksnih, ki j jo moraje imeti, ker so postali že povsem nJt. ni sužnji. Prvi bi se dali mogofe ozdraviti i | vzgojnimi pripomočki. Uživanje alkohola in njegojp posledice W anorak veljati, za nekaj1 nečastnega in to bi morali dopovedati že otrokom. kajti za mladino gre v prvi vrsti. Ne gn toliko za odvado, kolikor za te, da se ljudje £ja sploh ne navadijo. Šolske naloge o tr- ivah gotovo niso primere« vzgojni pripomo-ček, a to so še malenkosti v primeri z izkušnja- i ni« ki jih doživljajo mnogi otroci. Kaj poma-ga opooarjati jih v šoli na zločeste posledice alkofcoliziranja, če morajo zvečer po očeta v gostilno in vidijo tam po možnosti še druge obraze iz tole. Šport, ki se ne da družiti z al-kohojiziraniety, odvrača danes tisoče in tisoče mladih ljudi od pijače, zato bi mu bilo treba v tem pogledu posvetiti več pozornosti. N« gre za prepoved alkohola, temveč za to, da bi zamenjali njegovo'čustVeno vsebino z drugimi čuv-stvenimi momenti in momenti volje, ki se u-tegnejo v mladostno fantazijo bolj zasidrati. pravna odtujenost alkoholu je bila bolj na mesfcu neto z argumentacijo ali obvezami pridobljena abstinenca. Boriti bi se morali tudi proti nesmiselnim "dokazom" o potrebnosti alkohola, ki jih čestokrat slišimo v nekih drui-btth. Zelo priljubljen "dokaz" je v teh krogih ta, da so bili geniji otroci pijancev. Pravijo n, pr. da bi moral Beethoven s svojimi deli spoprijateljiti vsakogar z alkoholom, ker je bil ta glasbeni orjak sin pijanca. Stvar je pa ta, da 1 je Beethoven kakor vsi geniji podedoval neke komponente svoje nadarjenosti, toda usoda je ravnala z njim ugodno, da ni podedoval tu-" di manjvredne volje svojega očeta. Človek m pač dedne samo ne obremenjuje, temveč se tudi i dednih bremen oprasča. 1 Knjiga končuje z besedami r "Boj proti alkoholu je kot boj proti njegovemu aužnjeva-1 nju, proti življenjski praznosti neštetih ljudi kaj mnogoličen. S prepovodjo alkohola, s pro-hibicijo v vseh njenih različicah nk bomo doseg» vsega, tudi če nam mora pogum takšnih odredb zbujati občudovanje. Samo zapiranje točilnic bi pomenilo za pijančevanje toliko, kakor če bi hoteli prostitucijo odpraviti s tem, da bi zažgali ¿se postelje. Doba, ki se zado-i voljuje z nebogljenim mehanizmom uničevanja, je uboga doba, nje rod pa je majhen." m* »atllJM** b » ■»«>*»■ pro«veta HIT U S*. L»mmdmU A»«-. C Desetletnica Delavske Politike Novoletna številka Delavske Politike, socialističnega poltednika, ki izhaja v Mariboru v stari domovini, je obenem slavnostna številka. Dne h januarja lM* je bila Delavska Politika stara deset let. * Proaveta čestita, čepriitf malo ¡kiziio, bratskemu listu Delavski Politiki v starem kraju ob tej priliki in mu želi še mnogo let zdravega in krepkega obstanka. Delavska Politika se je rodila za hftj, pravičen boj za delavske koristi, delavsko demokracijo in delavsko svobodo, in v tem boju mora živeti in lagati. Deset let že vodi ta boj, deset viharnih in težkih let. V Ameriki poznamo le ekonomsko krizo in ovire, a katerimi se mora boriti delavski tisk, ampak v naši stari domovini se mora nas delavski tisk še vedno boriti tudi s političnimi poleni, ki mu lete pod noge — z idiotsko cenzuro itd. — kar neprestano ograža njegov obstoj. Deset let socialističnega Usta je v takih mukotrpnih razmerah že lepa doba ~: v Frank Pinter, H koncu pa moramo omeniti nekaj, kar bi moralo biti priznano med iskrenimi socialisti. Delavska Politika piše v svoji slavnostni številki, da je v začetku izlla v "privatni založbi sodrugov" in šele čez pol leta je prešla v last stranke. Zakaj se ne bi ta list spomnil ob svoji desetletnici svojega ustanovitelja — Toneta Kristana? Zakaj ne bi temu možu priznaj vsaj nekaj zaslug, ki jih je imel za slovensko delavstvo? Dokler je bila Delavska Politika v Kristanovih roksh, je bila dnevnik, ko je pa Tone Kristan izročil list stranki, Je dnevnik prenehal. To nam je Tone sam povedal, ko je leta 1927 obiskal Združene države. Gentle-mansko je, da se to prizna — pa naj je Tone Kristan imel še toliko taktičnih napak! Odkod izvirajo zločini? Sovjetska težka industrija V Rusiji so zgradili kani 694 novih industrijskih objektov. Del investicij gre za dograditev tvornic, ki so jih začeli graditi že ob prvi petletki. Tako bodo dogradili in razširili metalurške kombinate v Magnitogorsku iu Kuznecku, dalje uralsko in kramatorsko tovarno težkih strojev s stalingrajsko in harkov-«ko tvornico traktorjev, berezikovski kemični kombinat, več električnih central itd. Letos je začela obratovati uralska tvornica. ki bo lahko izdelala vsako leto 54,000 velikih vagonov. Nadaljuje se gradnja štirih novjh tvornic za izdelovanje lokomotiv. V Krasnojarsku so začeli graditi novo tvornico vagonov, v Sta-linsku pa ogromnd tvornico lokomotiv in vagonov. Nedavno so začeli graditi v Ufi tovarno, ki bo izdelovala na leto 30,000 motorjev. Razširjajo se tvornice avtomobilov v Moskvi in Gorkem, tvornica traktorjev v (Vljs-binsku, luganska tvornica lokomotiv in ¿e več drugih industrijskih podjetij. V industriji premoga je napredek tudi ielo velik, kapaciteta premogovnikov se je povesta lani za 23.3 milijone ton. Isto velja za industrijo nafte. Utošnji načrt predvideva o-tvoritev šestih novih visokih peči s kapaciteto 1.8 milijon ton litine, 34 Martinovih peči. mnogih električnih peči, tvornih cevi in drugi!» velikih agregatov. Od začetka leta obratuj že dve ogromni viaoki peči po *»0 m*. Močno se širi tudi industrija koksa, gradbena in mična industrija ter druge panoge sovjetske težke induiitrije. Po Ameriki k«* dogajajo vsak dan zločini in perejo se zločinske afere pred sod Uči, o katerih Prosveta nič ne poroča. Naše mnenje j%, da naši čitatelji lahko pogrešajo revolversku vesti te vrste. Drugi razlog pa je, da bi morali naš list docela na|>olniti samo a tem šmi-rom, če bi hoteli voditi natančno kroniko o zločinih v splošnem. So pa nekateri zločini, katere je treba omeniti in komentirati. Preveč so značilni za današnji* ekonomske in socialne razmere v Ameriki. da bi jih mogli ignoriraj. Kajti ti zločini ho odsev današnjega zločinskega ekonomskega reda. Pred nekaj dnevi > star zemljlščnl špekulant streljal na Hodnika v sodni' dvorani v Ciucaga; audmka «i sad|l. uhU pa je nekega advokata. Streljanje injibijanje v ameriških sodnih dvoranah ni nič tAvega. To pač dokazuje, da ameriški "Žilavi individualistr vidijo krivico le v — posameznih osebah. Omenjeni špekulant, ki se jo toiaril zaradt—propadlih hipotek, je imel piko na aodnike. Hodniki so krivi anarhije, ki dandanes vlada v špekula-tivnem goM|>odaratvtl4------------ Drugi značilen primer se jv zadnja dni pri» l>etil v New Yorku. V pokojem bogati inZenir in bivši milijonar — spet, "Žilavi indivulua-list"! — je bil aretiran, ko j* (Milicija izvohala. da je prHiftftflniku R«*osevaltu |»oelal grozilno pismo. V1 tem pismu Je Roosevelta nasval komunista, *a nahrulll s prostaško paovko in mu zagrozil, da ga zadavi z lastnimi rokami, če mu s svojimi reformami uniči njegove dohodke. Mi Iti radi vedeli« kaj bi pisal histerični buN Umski tisk, če In kakšen socialist ali komunist poslal Rooaeveltu pismo s tak Ano falotsko vse-"bino O tem burbunskem falotu pa nima bur-bonski t tek vsaj doslej nobene besede, nobene obsodbe. Zdi se, da burbonsks svojat soglaša ... Ni ie dolgo 'ega, ko so časopisi, ki kriče, da So patriotični, zahtevali največji rešpekt za predsednika in kongres Zdrufenih držav. Da* nese ko pa t»aA ti listi, ki najmanj rešpektirajo predsednika in kongres — baš ti listi dajejo najostudnejši zgled blatenja in sramotenja v - be»edi in sliki, zato ni nič čudnega, ako so se pojavile ^grožnje fizičnih atentatov. l«ahko si miftltiro, kaj Itn bur bone t Sele |Me čeli, če bi bil ria čelu republike resničen radikal«*. Prepričani smo lahko, da noben zločin ne bi bil prenizkoUn tem človeškim zverem pri napadanju članov radikalne vlade. Počasno aH hitro kajenje Rumenkasto rjava barva v ustnikih in na-prttih po kajsnju izvira od katranskih pr®-¿Vktov, ki nastajajo pri zgorevanju tobaka. TI produkti so strupeni in prav tako škodlji*J kakor nikotin. • v «•!■ Znano je, da cigarete in amotke Mte vra* dajejo zdaj več te barve. zdaj manj. To »f^ rs po raainkovaaju profesorjev Uebermsr.m in DavUtoviea samo od hitrejšega ali nega kajenja. Ista količina tobaka daj« rež vač katranskih produktov, čim kraj*« J» čas kajenja. Pri nekem poskusu sta ran** vale« ugotovila, da je nastalo pri aamerr minutnem kajenj« neke dgarHe skoraj tr»kra» teti ha katranskih snovi kakor pri petna Siltnem kajenj« cigarKe iste vrste. ^ Hiter ^ gllee spravi tedaj več «trup«i»*» snovi neg® ^ časen ia s tem ai tudi bolj škoduj* .Net grob fieeegitiiwa. Ml—Nsmanism Uiosiae vest. da je po dolgi in mučni bolezni dne 4. januarja preminila Rosaii>a Kmac v najlepši starosti. Veliko prezgodaj je odšto od nas.v Ohranili ji Federalni aakladnik M«trgenlhae in C. Hali. direktor fade ralne tiakarae. PKTEK. 17. JANUARJA mesec dni SANKCIJ v IJJMU KRAJIH \ IN I Gorica, Dne IS. do«rm>ra je mesec dni, odkar je Društvo i n finančno kor pravijo itattjaasl|i>čaeopi*-ni terminologi. Ob saktjučku prvega meseca tega velikega po-izkusa si je **©vo vaakdo M-stavil vpraša**, ali jo in ali vse to "obleganje* kaj pripomoglo, da ae ppepeii likvidacija abesinske vojna. 2e pol leta preden je Društvo narodov sklenilo izvajati sankcije, je Italija odredila omejitev uvoza, da bi * te» «ajčitila italijansko valuto. Omejita ni prišla nepričakovano. Vaa večja podjetj»» ki eo ok pravem času zvedela zanjo, so si nabavila velike zaloge potrebnega bl«ga, zlasti sirovin. Kaj kmalu pa se je pokazalo, da niao dobro pretehtali italijanskih potreb in da so prenizko odriteriii odstotke za neke vrste blaga. 'Plričejo je primanjkovati raznega blj^j ga. Pojavila se je špekulacija, ki se je zaenkrat omejila na 1kopičenje blaga in dviganje cen. Borba proti spekuladj^ v prvih mesecih letošnjega leta še ni bi-la tako huda. Vladi pa nazadnje ni preostalo dragega, kakor da je dvignila uvozne kontingente, proti špekulaciji z žitom pa je nastopila tako, da je pospešila uvoz te prej domenjene količine madžarskega žita, ki ga je vrgla na trg pod dnevno ceno. Tudi sankcije aame niso nastopile nepričakovano. Govorili in pisali ao o njih že cel« mesece prej. Liati so se nek+j časa nadejali, da bo Francija preprečila take namere tako zva-nega protifašističnega bloka. Kljub temu so nastale po vseh italijanskih centrih "črne borze" in dobro informirani so imeli časa dovolj, da so spravili na varno svoje privatno imetje. V drugi polovici t. 1. pa je nastopila nervoznoet. Nihče ni bil gotdv, ali pride do sankcfj ali ne. Naraščajoči izdatki za afriško ekspecHcijo, neprestano padanje zlatih in deviznih rezerv in drugi taki pojavi so po-H vzročili, da je vlada ukinila izdajanje dovoljenj za gradnjo novih stavb in kotiranje delnic italijanskih denarnih zavodov na borzah in da je prepovedala tudi nakupovanje tujih deviz. Dne 2. oktobra se je vršila znana politična mobilizacija organiziranega italijanskega naroda in dan pozneje je italijanska vojska pričela prodirati v deželo Salomonovega potomca. Sledila je "ženevska obsodba napadalca" in dne 18. novembra so stopile v veljavo sankcijske odredbe Društva narodov. Izostala pa je ona podpora Francije, katere se je italijanski narod toliko nadejal. Se 2. oktobra so ljudje v sprevodih odhajali pred francoske konzulate in prepevali Marseljezo. Dan pred Bile celo za 300 do 400 odstotkov, toda ne zaradi sankcij, nego zaradi koatigentiranja u vosa. Nekaterim vrstam blaga pa $9 ceoe v oktobru in novembru ealo padle.. ' V splošnem so se dvignile le cene surovinam, zla-ati volni, kovinam, premogu, U4» predvsem zaradi nepričakovano večje potrebe italijan-ake vojske. Tudi djriava si je oskrbela o-groanne zalege Naga, ki jih je »efpla seveda plačati z zlatom. Zaradi tega je Banca d'Italia, še preden ao se sankcije pričele ovijati, prenehala izdajati svoja desetdnevna poročila o stanju kritvenih rezerv. Da so italijanske zlate rezerve silno padle, najbolje priča velikopotezna akcija za nabiranje zlata, ki se ni ustavila niti pri poročnih prstanih in cerkvenih 'svetinjah. Časopisje pa šteje dneve, odkar ao eankeije v veljavi in tolaži narod a protisankcija-mi: "Ničesar ne bomo več kupili od držav, ki ao se priključile sankcijam!" >i ' I Med tem ao odgovorni faktorji napravili nekaj zelo ne-simpatičnega. Pred dobrimi tre» mi meseci je oblast rekvirirala v raznih italijaaekih pristaniških vse zaloge kave. Lastnikom so kavo plačali po fakturnih cenah, ne glede na to, da imajo po sakon» pravico do 20 odst, dobička, da morajo plačati leža-rino in si zaračunati izgubo na teši blaga. Nekaj sličnega se je zgodilo po 18. novembru. Groeiati so si preakrbeli uvozna dovoljenja za kavo. Dovoljenja so tudi prejeli, ker so izjavili, da si sami preskrbe potrebne devize. Devize so dejansko plačali povprečno po 90 lir za funt. Ko pa je kava prispela v. italijanska pristanišča, je prav ista oblast blago spet zaplenila. Plačala ga je po fakturni ceni, toda funt je računala po tečaju 61 lir. Dodala je še celo onih 20 odetot. dovoljenega dobička, pa še kljub temu je trgovec pri vsakem funtu izgubil po 18 lir. Nekatere tvrdke so zaradi takih operacij izgubile po 300 do 400 tieoč lir. V zadnjem času ae tudi le dejansko kažejo prvi učinki sankcij. Primanjkovati je pričelo sirovin. Po lukah zastaja delo. Tudi v ladjedelnicah so že pričeli odpuščati prve delavce, ne morda zato, ker bi primanjkovalo dela, marveč zaradi pri-manjkovanj gradbenega materiala. Zaradi zime je postal ta problem še vse bolj pereč. Vlada poskuša omiliti brezposelnost tako, da pošilja v vzhodno Afriko nove delovne moči. Predvsem pa je pričelo primanjkovati gonilnih sredstev za motorje. V Trstu je že prišk) do likvidacije velike družite SEA, ki je razpolagala s 125 taksiji in je vzdrževala tudi avtobusne zveze z oddaljenejšimi kraji. V poslednjem času so si posamezni tovarnarji in vele-trgovci nabavili tudi tako zva-ne avtomobilske vlake. Plače- odpošljejo v Afriko. Samo it Julijske Krajine je pred dnevi odšlo 20 takih avto-vlakov. ,, Sankcije pa so posredno povzročile raznim podjetjem občutno Škodo tudi še druge načine. Tako je neko veliko električno instalacijsko podjet-je prišlo ob 700,000 Ur, ker ob pravem času in dovršilo nekih del za državo, j Druga podjetja Ufe«vaWin botoitarstvu je čakajo na plačilo dovršenih dobav in zgradb že cele mesece. Spričo vsega tega je vpsaAa-nje, koliko čaaa bosta še vzdrži li italijanska produkcija in trgovina. Širši sloji ljudstva m Umrl dr. Stajater. — V St Vi-. du nad Ljubljano je v svoji v|li, kamor se je umaknil p upoko-jttvi. umrl M. decembra znani neki zdravnik ia univ. p*o- or dr. Rd* fllajmer, etar ,71 let. Njegovo delo v slovenaketn preeenljtivo. Pa rodu je tU i» Ča-bra, kjer se je vodil leta 1*84, maturiral je n» Raki, medicino pa je deetudkml v "Gradcu ter rbil tamkaj nekaj let v operete r-skem zavodu. Leta Itttt je pri- prihajajo mnogo v pošte v, ker šel v Ljubljane ter postal asi imajo dovolj opravka z borbo *a vsakdanji kruh. Drobne nosrice ljudje ravno tam protestirali in demonstrirali, da so morali biti vsi francoski konzulati strogo zastraženi. Končno je Italija vedela, pri t em je. Treba je bilo misliti na <>dpor. Sklicevali so se sestanki vseh mogočih organizacij, dajali so se nasveti za varčevanje in odpornost, omejili so prodajo mena, mobilizirali vojne vdove, <1m bi od družine do družine deloval« za odpor proti sankcijam, reden za tednom eo objavljali uradne cenike za naj potrebne j-*a živila. In vendar ao ljudje počenjali, kar se jim je zdelo najbolje. V domačih shrambah »o kuplčili živila, ker se je vsakdo »mL če le ne pomanjkanja, pa visoki ;h cen. V poslednjih dneh pred uvedbo sankcij so u-v"zMi velikanske količine blaga. v*a «kladišča so bila polna..Tudi d««usrni obtok je bil te pred *Mtv «a novi ofc&.«v<* «ahteval, da ae natanko preišče gospodarstvo mestne občine od leta IV» do letos in da se potem izvedejo pravične volitve. Ker se to ni «godilo in on ne mara prevreti odgovornosti aa gospodamfro občine zadnjih let, odklanja lige novanje v občinski svat. Tisil drugi, imenovani obč. svetovalci so imenovanje sprejeli, tudi dr Ravnikar, ki ao ga vrgli z županskega stolčka ter ga imenovali za podžupana. .^■HH Uboj pred božičem. — Iz Novega mesta poročajo o uboju, ki se je Hsvriii bikcu «motenje vasi. Na poljnki poti proti Blatniku ao našli mrtvega 27 letnega Jožeta Erjavca k Sel pri Ratsiu. Našli so ga 28. dec. m. I. zjutraj. Prejšnji večer je Erjavec s drugimi fanti pil «pri gostilničarju Brul-cu, odkoder ae je z dragimi fanti vračal domov. Spotoma se je še oglasil pri svojem dekJetu, nato pa eo skupaj šli dalje. Nenadoma pa je prišlo med fanti do prepira in pretepa, pri čemer je Jože fiušteršič is Smolenje vasi udaril Erjavca z ročico po glavi, da je Erjavec obležal nezavesten na poti ia potom zmrznil. Fante »o aretirali in odvedli v novomeške zapore, truplo »bitega Kr-javca pa so prepeljaM v SmoK-njo vas. * Dva portreta Cankarja v bronu Ko so pred nekaj leti Vrhniča-ni postsrili spomenik Ivanu Can karju na Vrtmikl, je vrhniški odbor i «bral osnutek akad«m-Hki*iTH kiparja i v h ns Jurkovi*», Spomenik Je Ml — a prispevki, ki so jih nabrali predvsem ameriški rojaki — postavljen In predstavlja eno nefvečjih del mlad (ga kiparja Jurkoviča. kije bil sredi svojegs Metniškega razvoja, ke mu Je smrt Jeseni 1984 iztrgala kiparsko dleto Is roke. *■ Ko Je izdeloval vrhniški spomenik, je izdflal Jurkovič tudi relljef Cankarjeve glave ia **»e Csnksrjevt glave, oJe I« mev-ca. Pokojnikov svak je »daj skleni), da da odlltl rrlijef v bron In dati uTironesti relljef — delo kiparja Jurkovlfs it leta !»80— v prodajo, da bf « Izkupičkom lahke poatavlll nsgrolmi spomenik mlademu kipsrja, Relljef Je rJHla Atm^B Kvarna v Sliki ter ji odlitek izredno uepH. RHiJ«* je visok 18 em «trot Udh, pritrjen pa Je na plošči I« trdega j Immi. ki meri 71 *8g em Ta reH-)#f bodo kupi k mnogo delevsk* lorgenlzarlie se opnsmo svojih društvenih pfoeten la morda bi I te tod i ameriški rojaki In njih oegaaiaaeije zanimale zanj, da e-kraaljo r njim svoja ««snovanja ali društven* piaame. Refcjot SiovBKSki NITOIIRI John H. Fahey, urad sik v ad-mlnlatradj» HOLC. stane okrog 200 Din, torej okrog 5 dolarjev brea prevoznih stro- V gipsu je iadelal Jurkovič tudi Cankarjevo glavo. fcV>rtret je zelo uapel, saj ja delal Jurkovič na osnovi mnggih fotografij Ivana Cankarja. Ta soha j« visoka nekaj nad pol metra. Odlitek te glave v bronu bi stal mnogo več, okrog 2000 Din. Kdor pe zanima aa relijei ali aoho v bronu, naj se obrne na aaalov; Rudolf Drufovka, Ljubljana, Dunajska cesta 18. iWmtUm* a itet Podporni Jadnota 1991 v IMmII M14I UtaMi Ans Cklise*. UL TsL Umckwti 4fU GLAVNI ODBOR a N. P. J. UPRAVNI OU8KK» VINCENT C A EN K A A. »redasiiuik.... 106? 8. Lswsdsls Ars.. Cklesfo, lit PRED A. VIDCR, al. Ujnlk.........MIT B. Uwntfsls Avs., Chlsses, lil. LAWRENCE GRADÜSfTSK, taj.ksl.sM. MVT t. Unašals Ar«., Ckksc^ UL JOHN VOUH1CH. «1. tlsfsjnlk.......t66T 8. Uwsdals Avs^ Chlesfo, Iii. fILIP OODINA, sprsvitslj glsills... .mi g. Lswndsl« Ars., Ckksfo, III. JOHN ROLEK, urednik glaslls......2WT 8. UwndsU Ars., Ckissffo, Ul. ODBORNIKI i VRAN K SOMRAK, prvi podpredsednik.....99% R T4th St., Clsvelsad, a JOHN R. LOKAH JR.. drugI podpredsednik. 11M B. 170tk »U Clsvelssd. a GdHPODARMKl ODStKi MATH PETROV ICH, prsdsedatk............«M t. l«0th 8U, OeraUisd. |i se ek> MbHIh. n knlnlll ÄlMMe fJVMl i MaseJelUleil . HMTOtaa isa H*«uji • St. «rt t a Lcwibov odbor sbMial avtne organizacije (NedsIJtvssjs e I. atreiU.) stiti boja proti zagovornikom industrijskega unionisms, je več znamenj. Na eni atrani ji je po etal trn v peti Hemer Martin, podpredsednik avtne unije ADF, katerega bi rada odstranila. Na drugi strani pa piše glasilo unije pivovarniških delavcev "The Brewery Worker", da oe je kovinarski department ADF aprtvil nad unijo oljnih in refinerijekih delavcev. ,, ■; , Kot poroča Brewery Worker, je šel kovinaraki .department pred vladni dešavaki odbor z «a-ktevo, da prMli to industrijako unijo za odstop raznih strok, zhroma da avtor ¡žira poklicne u nlje kot edino pravomočne agen eije aa kolektivno pogajanje za njih stroke, kar pomeni razko-aanje te unije, čeprav objema večino delavcev. Prav tako senaacionabio jo tudi poročilo tega lista, da bo kovinarski department ADF, kateremu načeluje John P. Frey, intelektualni vodja stare gard«, skušal amendlratl Wagnerjev delavski zakon v prid poklicnim unijam. Vsekakor je gotovo to, da velikih openšaparakih industrij ne bo nikdar mogoče organizirati po načeiih stare garde, marveč le po načelih Odbora za industrijsko organizacijo. Odbor je dognal, da so se delavci v avtnl, jeklarski, kavčukarski in več drugih industrijah pripravljeni organiiirati, toda le v Industrijskih unijah. U jeklarske industrije na primer poročajo, da so ae mnoge kompaitijske unije takoj pripravljena pridruiltt Ja-klarski uniji, če JI eksekutiva ADF izda industrijski čarter. V nobeni industriji pa delavci nočejo slišati o poklicnem union i-zrnu, ker zmago nad opeitšapar-ji vidijo le v skupni organizaciji. VSI raiMVI m St. SMetel «SmS m ee! sota»» ee lata Oarite. n Slina saaae "**vai aorte« le fW. eeaeeean. «M. tm »M ta* S • atifSie Mna*a. eej aa eOUM m -raosVBTO,- an ». LewsAak At*. CMiaes «L BImrM || IMA» Program reform socialnih v N. Yorku PrUtaniSčni hman je oplaxll stavkolomake aktivnosti privatnih detektivskih agentur, katerih središče Je v New Yorku. Governer poudarja v svoji poslanici, da Je bilo te neštetokrat dokasano, da ao te «nlgovorne za nasilatva v industrijskih sporih, ker rekruitirajo navadna zlolinoe in jih Miljajo delodajalcem, da Jim pomagajo pri razbijanju stavk. Te naj ae pod-vrte strogi drtavni regulaciji, de bo vsaka odgovorne za «e-postavne čine in kaznovana. David Dubinsky, predMednik Intr ladies Garment Workers unije, je pozdravil governerjevo priporočilo. Drtava mora stopiti na prste privatnim detek-Uvskim agent uram n« samo v interesu delavskega gibanja, temveč tudi «v inten^u indu-strijakegs miru, Je rekel Dubinsky. Zadrug* ixVwdU itolik gradbeni program New York. — Za dva milijona cadrutnikov v Ameriki Je bi-lo preteklo leta uapašno v mnogih oilrih. Izvedli ao gradbeni program In povečali promet na $848,000,000, skoro za polovico v primeri z 1. 10H8, ko Je znašal 1885,000,000. Zgradili so nova poalopja In skladišča v Huff al u, Superiorju, Wis., Omaha, Neb., St. Paulu, M Inn., Kansas CltyJu in Seatlu, Wash. Bamo gradbeni projekt v lluffalu, ki je bil agrajett v zadnjem letu, je stat $800,000. Kako skuhate dobro kavo IIa dobile Is v a Ae priljubljene kave boljšo arom«, okus In berve, prMenlle Franlt'i Chicory "Kreaekovo cUtorlJo" v lene« ali perkelntor. To je okuena selenjad. He dobi v vaek groeerijak. v j HtlNW r RANCH UM NsJvane«IJIvejAe dnevne da> le veke veetl m f dnevnika "Pre- nog VITA ,-m % PETEK, IV. IANUARJA va Dolina meseca ROMAN tphftl JACK LONDON—P—liV—P Vladimir LsvsUk "Oh Billy/' je vzdihnila. "umrla bi od »reče, če bi mogla il veti na takem kraju/'lnko je bilo filme konec, je dejele: "Do gledalca imava še dosti časa. Ostaniva, da le enkrat vidiva kmetijo." Obsedela sta in gledala vao predstavo še enkrat; in ko ae je pokazal prlwr na dvorišču farme, je Saxonino navdušenje raalo in raalo, čim delj ga je gledala. To pot je opazi U še druge podrobnosti. Videla Je polj» okoli farme valovite hribe v ozadju in nebo, ki je bilo prepredeno z oblački. Spoznala je nekatere izmed piščancev, posebno pa «Uro, razdaja-. vo kokoA, ki je zamerila svinji njeno odrivanje z rilcem in poaebno jeznorito kljuvala male pujske ter krepko prhala okoli aebe, ko ae je uaulo zrnje na tla. Saxon je gledala preko njiv na hribe in na nebo ter vdihavala širjavo, prostost In zadovoljivo, ki se je razgrinjalo nad vsem. Solze so ji zalile oči In tiho, »rečno je zaihtela. "Vem zdravilo, ki bi pomirilo to »Uro klju-ae, če bi mi zmerom takole opletala z repom," je šepnil Billy. "Jaz pa zdaj vem, kam poj deva* kadar za-pu»tiva Oakland," je rekla oha. "JCam ?" - "Tjale." Pogledal jo je ¡p »premil njen pogled do plat- "Ok," je rekel4n »e zamislil. "Zakaj pa ne?" je dodal. "Oh, Billy — re»7" Ustnice »o Ji zadrhtele od vneme in njen še-pet »e je utrgal, da ga je bilo komaj slišati. "Seveda," je rekel. Dane» je bil zanj dan kraljevske radodarnoati, "Kar ieltt, to dobiš, pa da si moram prste od rabiti. Saj me je tudi samega zmerom mikalo na kmete. Ve* kaj ! Slišal sem, da prodajajo konje, kakršen je tale, za polovično ceno, a jaz Jih znam ozdravi-ti razvade." — ; ■■ ~~ —^ OSEMNAJSTO POGLAVJE Zgodaj zvečer je Ae bilo, ko sta na povratku is Bellovega gledališča na vogalu Sedme in Pine Street stopila iz električnega voza. Billy in Saxon sU skupaj nakupila raznih malenkosti In se na vogalu poslovila — Saxon, da bi IIa domov in pripravila večerjo, Billy pa, da bi stopil do svojih tovarišev voznikov, ki »o ve» t« mesec, ko je bil on zaprt, vztrajno nadaljevali stavko. "Pasi nase, Billy," je zaklicala za njim. "Menda bom pazil!" je odvrnil In se čez ramo osrl nanjo, i Srce Ji je saigralo, ko je ujela njegov smehljaj. Bil je stari, neomadeževanl smehljaj njegove ljubezni, ki ga Je zmerom tolikanj Že-lela videti na njegovem obrazu, in za katerega se je bila pripravljena do skrajnosti boriti s svojim lastnim in Mercedinim orožjem, da ga ohrani. Misel n» to ji je svetlo prešinila um in z drobnim, ponosnim nasmeškom se je spomnila vseh svojih mičnih reči, ki so bile sloftene doma v pisalniku in predalniku. Tri četrt ure pozneje Je bila večerja pripravljena in Saxon je jela čakati ; »amo Jagnječje sarebrnice je še hotela polotiti na ponev, kakor hitro začuje njegov korak. In res so se odprla vrtna vratca; a namestu njegovih korakov Je slišala čudno in zmešano drsanje mnogih nog. Planila |e k vratom in jih odprla. Billy je stal pred njo, a drugačen Billy, ■ ne tisti, ki ae je bila malo prej poslovila od njega. Majhen deček ga Je spremljal in mu nesel klobuk., Njegov obraz je bil pravkar umit, ali bolje, z vodo so ga bili [»«»lili, zakaj srajca in ramena so bila mokra. Svetli lasje ao mu zmočeni lejieli na čelu in temneli od krvi, ki J* curljala is|>od njih. Obe roki sta medlo viseli ob njem, a obras je bil miren, še sltoejal se je. "Nič hudega ni," je pomiril Saxono. "Smešna reč se mi je zgodila. Poškodovan sem nekoliko, a še vedno v ringu." Previdno je »topil čez prag. "L» noter, tovariši. Lepi bedaki smo vsi skupaj." Za njim so »topili v hišo deček z njegovim klobukom. Bud Strothers, še neki voznik, ki ga Je poznala, in dva neznanca. Ta dva, velika, osorna, telebanasta moža, »ta buljila v Saxono, kakor da bi se je bala. "Nič hudega ni," je »pet pričel Billy, a Bud Strothers mu je segel v besedo. "Najprej ga moramo položiti v posteljo in zresati obleko z njega. Obe lakti ima zlomr I jeni, in tale dva tepca sta to napravila." Pokazal je na tujca, ki sta od zadrege drsala z nogami in še bolj neumno gledala kakor prej. feilly je »edel na posteljo; med tem, ko je Saxon svetila, so jell Bud in nezmtnca rezati z njega suknjič, srajco in spodnjo srajco. "V bolnico ni maral iti," je rekel Bud Sa-xopi. "Za noben denar," je potrdil BHly. "Naro-,čil sem jim, naj pošljejo po doktorja Hentleya. Vsako minuto utegne biti tu. Ti dve roki sta v$ë. kam imam. Lepo sta skrbeli zame, zato je treba, da se jima izkažem hvaležnega. Ne maram, da bi se študentje na meni trčili zdravniške obrti." "A kako se je zgodilo?" je vprašala Saxon in se ozrla od Billyja na tujca, čudeč se očlvld-nemu prijateljstvu med njimi vsemi. "Oh, ta dva nista ničesar kriva," »e je naglo oglasil Billy. "Zmotila »U »e. Voznika sta, iz Frigka, in sta nam prišla pomagat — kakor mnogi izmed njih. Videti je bilo, da sta voznika pri teh bese-dsh nekoliko oživela. Pok i mala ¿ta. "Da, gospa," je z debelim, hripavim glasom rekel eden izmed njiju. "Vaa reč je pomota, in-. ., nu, »kratka, polomila »va ga." fcs »amo, da se Saxon ni razburjala, niti vznemirjena ni bila Bog si ga vedi kako. Zgodilo se je bilo nekaj, čeaar Je bilp itak pričakovati. Ujemalo se je s vsem, kar je bil Oakland dofllej že napravil njej in njenim ljudem ; ne glede na to pa Billy ni bil nevarno ranjen. Zlomljene lakti in razbita glava »e kmalu zacelijo! Prineala Je »tole in jih vse povabila, naj sedejo. "A zdaj mi povejte, kaj »e je zgodilo," je poproftila. "Kako je mogoče, da vidva telebana najprej zlomita mojemu možu lakti, nato ga pa tako prijateljsko pripeljeta domov?" "Da, pravico Imate, da zveste," ji je zatrdil Bud Strothers. "Vidite, takole se je zgodilo —" "Tiho bodi, Bud," mu je Billy segel v besedo. "Saj nisi nlčaar videl." Saxon se je ozrla na voznika iz San Fran-cisca. "Pomagat sva bila prišla, ko sva videla, da oaklandskim fantom tako trda prede," je {spregovoril eden izmed njiju, "in sva tudi res poučila le nekaj stavkokazov, da ao na svetu boljši posli od vozniškega. Nu, jaz pa Jackson tukajle iztlkava okoli in gledava, če bi bilo kje kaj. videti, ko jo pri maha vaš mož. Ko je —" "Stoj," ga Je prekinil Jackson. "Pripoveduj tako, da bo vse jasno. Mislila sva, da poznava na oko vse naše fante. A vašega mola nisva bila še nikoli videla, ker je bil . . ." "Za nekaj časa odstavljen s posorišča, da se tako israsim," je prestregel prvi voznik. "In ko po tem takem vidiva človeka, ki ga imava za ntavkokazM, kako smukne mimo naju in ubere bližnjico skozi prehod —" "Za Oampbellovo branjarijo," je pojasnil Billy. - (Dal* »tdbodaJtta__I_ John Fnrar (La Salle. III.): Nekaj spominov iz sveto?ne vojne i 1. ranimanjem sem čital v Proavsti spise rojakov. bivAih vojakov v avstrijski armadi, v katerih ao opisovali svoje doživljaje v svetovni vojni. Nič ni bilo pretiravanja v spisih, ampak je bilo v ar bridka resni rn. To lahko (»otrdi vaa k. ki Je udelriil svetovne morije in mu )e znano trpljenje vojako\ v vojnem času. Dasi nisem Vodil zapisnika in sem po toliko letih pozabil datu me važnih dogodkov, imena o neb in raznih mest. bom \aaj po vršno akušal opi*ati svoj«« dnži\ Ijaje v svetovni vojni. • Star še niarm bil andeimiajM Let. ko »rtn moral sapuatiti domačo hišo iti oditi a tridmhom za kruhom Izbral aem si bil me ' s Jo Trst, kjer sem upal najti za alužek. To je bilo v januarju I. 1918 in t menoj ata šla tudi bratranec Josip Kurar in prija telj Tone 1'ence. Naj omenim, da že oba krij« črna zemlja l*rve* ga Je pokopala bolezen I. I.U20. katere ea f ttele»*J v lutki s Avstrijci na Koroškem, drugi pa je padel na bojišču v Galiciji, na avstrijsko-ruski fronti. S pomočjo prijateljev, ki sem Jih imel v Trstu, sem dobil delo v topilnici želez« Bilo je naporno delo, toda ker je bila plača po-\ oljna, sem sklenil, ds bom vzdr-tal, čeprav je bilo preteiko za mojo atarost. I Mu*i trdega garanja ao minevali in tako je prišlo I. 1914, UfMtdno leto, ko ao v Sarajevu u-morili avstrijskega prestolonaslednika in njegovo soprogo Takoj |mi trm dogodku so se priče-i le med delavci, med katerimi je bilo veliko Atevilo rezervistov, ! širiti govorice, da je vojna he-ubeiria. Nekega dne (datum moti pozabil) smo «tpasovali par-nik. ki je prihajal is Sarajeva 'v Tr«t. na »'Hfnr krovu ata bili trupli Ferdinanda in njegove soproge Parnik je oatal če« noč v priatanišču, naslednji dan pa ao trupli naložili na voaove In ju ob spremetvu ni« w ne vojaške a trate odpeljali na glavno ftelmnlško poetajo. kjer je že čakal pimebni mesto se je zavilo v črne zastave in cestni promet Je bil ustavljen. Drugi dan sem se spet podal na delo v topilnico. Nevarnost, da bo Avstrija napovedala vojno Srbiji, se je povečala. Na 26 julija, ko sem moral biti na delu 18 ur. se je raznesla vest o mobilizaciji. Sporočile so nam, jo gospodinje, pri katerih smo bili na hrani. In soproge oženjenih delavcev, ki so jim prinesle ko-silo v topilnico. Povedale ao. da ao že po vsem mestu nabiti letaki a pozivom, da ae morajo va rrserviatl do 42. leta javiti na pristojnem meatu. Nastala je velika amešnjava. kajti prizade ti ao se hitro preobleki! in hiteli domov, da preživijo še nekaj ur meti svojci. Naslednji dan so se že poslavljali od svojih ljudi, ki «o jih spremljali do kolodvora, kjer so čnkali vlaki, da jih odpeljejo na-prej. Bilo je nekaj prepevanje, a bilo je žalostno, kajti vojna je bila že v sraku. Is topilnice je šhi veliko število delavcev v armado in morali so akrčlti obrat. Z bratrancem svp ostala na delu nadaljnja dva tedna, nakar sva sklenila. vlak. da odrine na Dunaj. Ves dan ao ae vršile žalne svečano«ti. da zapustiva Trst in se odpelje- domov. ^Odšla sva na glavno železniško postajo, kjer sva zat sedla vlak in U naju Je odpeljal do Zidanega mosta. Tu sva morala iz»topiti in čakati na drugi vlak do Krškega, ki pa JO««1 odriniti šele naalednji dan> Železniški uradnik je nama namreč pojasnil, da vlaki vozijo »amo vojake. Na postaji sva dobila nekega voznika, s katerim sva se dogovorila, da naju popelje do Rar deč. Tu »va dobila »pet drugega voznika, ki je naju peljal do Krškega. Potem »va morala najeti še enega, ki naju Je ponoči vozil v Kostanjevico in tako sva končno srečno prišla domov. Doma'sem pomagal pri spravljanju jesenske letine in včaa spremljal fante, ki »o odhajal k vojakom, na kolodvor. Ko ao bili pridelki pod »treho in so tovariši povečini odšli v armado je postalo silno dolgočasno, bratrancem sva sklenila, da obi ščeva Ljubljano, kar sva tud storila, toda tu »va ostala »amo en dan, toda vseeno nama je bi la dana prilika, opazovati trpljenje vojakov, ki jih je bik) pol no. v mestu. Trpljenje,.ki sva ga videla, nama . je še, povečalo strah pred vojaščino. Ko »va u videla, da v Ljubljani ne bova našla primernega zasluSka, sva se odločila, da ae vrneva v Trat Naslednji dan sva že odpotovala. Ko ava ae vozila proti Trstu, sva videla ob progi vojaške straže. Bratranec je vrgel nekemu stražniku nekaj cigaret Jn ta ji je z veseljem pobral. Vlak kmalu prisopihal na glavni tržaški kolodvor, kjer sva izstopila Tu sva zasedla voz cestne železnice, ki naju je odpeljal prot Skednju. Kmalu sva bila v sta rem stanovanju, pri gospodin Badalič, katere 42-letnimož je moral v armado, ko je bila razglašena mobiliziacija. Ostala Je v hiši z majhnimi otroci ter na dalje vodila gospodinjstvo. Naslednji dan sva se oglasila v topilnici, kjer sva srečala delovodjo in je nama rekel ,naj greva v pisarno, kar sva storila in oba sva dobila staro delo. Nekateri, ki »o prej delali v topilnici, »o prišli na dopust in pripovedovali 'fO ■ strahotah vojne. Meseca februarja je prišlo povelje, da morajo vsi fantje letnika 1896 na nabor. Par tednov pozneje sva bila z bratrancem že na naboru in oba sva bila potrjena. Dobila sva listine, v katerih je bilo rečeno, naj »e 15. aprila javiva pri vojaškem poveljnl-Atvu v Ljubljani, bratranec pri 27. pešpolku, jaz pa pri »edem najstem. Da preživiva zadnja dva tedna med svojimi ljudmi, sva SO. marca pustila delo in ho podala domov. Na tržaškem kolodvoru ava pokazala omenjene listine in tako sva dobila bretr plačno vožnjo na vlaku do Novega mesta. Domov sva srečno prišla in se sestala s tovariši, ki so bili tudi potrjeni. Tista dva tedna sta hitro minila in prišel je dan od hoda.< Posloviti se je bilo treba od svojcev in oditi v Orehovec, kjer smo zasedli voz in se odpeljali v Krško in od tu_ dalje proti Vidmu na postajo. V Vid mu smo se ustavili v neki gostilni, moj brat pa je z listina mi. ki sva jih imela z bratrancem. izposloval za naju brez plačno vožnjo do Ljubljane Kmalu potem je pridrdral vlak od Brežic, na katerega smo stopili in od|>eljaI nas je do Zidane ga moata. Tu je bilo treba izstopiti in čakati drugega vlaka, j» imel priti šele proti večeru Železniški uradnik nam je poj a* nil, da lahko zasedemo brzovlak ki bo kmalu tukaj, toda dopla čatl moramo voznino. Odloči smo se za brzovlak, ker nismo hoteli čakati. Pri nabavi poaeb nih vnanih listkov je mojemu bratrancu dobro izpadlo, toda na moji listini so opazili, da sem te imel brezplačno vožnjo, in zahtevali so polno plačilo za nadaljnjo vožnjo. Moral sem se uklonit če sem se hotel voziti naprej to\ariAi. V LJubljano smo prišli zvečer Na kolodvoru smo opazili voja ške podčastnike, ki ao preiali na naa. da nas odženejo v vojašni ce. Ko smo izstopili, so priče pregledov ati listine in nas delit v dve skupini. Tu sva se z bra Irancem raaAla. ne da bi se poslovila. Ko Je bila vaa atvar rejena. «mo v spremstvu pod čaetnikov odkorakali proti vo-ašnicam. Vodja našega oddelka ,e bil žejen in nam je dovolil, da »e ustavimo v neki gostilni. Di-ialo mu je pivo, katerega se je nadejal dobiti na račun rekru-tov. Ker pri eni mizi ni bilo dovolj prostora, sva »e s tovarišem vaedla za drugo, kjer mi je povedal, da bi rad obiskal teto, d jo ima v Ljubljani. Z zvito potezo sva preverila vojaško »trato, da naju je pustila v gostilni, nakar sva šla » tovarišem v mesto, da najdeva njegovo teto. Kmalu »va jo našla in po kratkem razgovoru »va se »pet vrnila v gostilno. Ko sva se nekoliko okrepčala, sva se spomnila, da se je treba oglasiti v, vojašnici. Tja sva kmalu prišla in odvedli so naju v pisarno in potem v odločeno sobo. Naslednji dan sva morala že na vežbališče in tako začela uživati "sladkosti" vojaškega življenja. Par dni ao nas mučil kar v civilnih oblekah, potem pa so nam dali zamazane uniforme. Hrana je bila zelo slaba, vrhte-ga pa so nam delili kazni za vsak majhen prestopek. V Ljubljani smo se vežbal mesec dni, nakar Je prišel ukaz za odhod. Odkorakali smo na že lezniško postajo, kjer so na» pognali v živinske vagone. Vlak je kmalu odrinil k Zidanemu mostu in dalje po lepi Štajerski do Ptuja, kjer se je ustavil. Prva stotnija, kateri sem bil dodeljen je odkorakala skozi mesto na hribček, kjer je bil pol zaipuščen grad. V tem gradu »mo si potem uredili stanovanje. Ostale stot-nije so bile raztresene po vsem mestu. Od tu smo dnevno hodili Čez dravski most na planjavo, nam je služila za vežbališče. Nekega dne so prišli k nam nov rekruti, že precej priletni možje, Razume se, da so bile njih n)i» pri družinah, ki so jih pusti doma, in vežbšnje jim ni šlo glavo. Podčastniki, ki »o jih vež >ali, pa niso poznali sočutja in so rekrute psovali in zmerjali. II Po dveh tednih vežbanja tem kraju se je bilo treba spet pripraviti na odhod. Natrpali »o nas v živinske vagone, katerih smo »e že nekoliko privadili, in vlak je odpeljal nam neznano kam. Na neki po»taji, kjer smo »e ustavili, smo opazili skupino primorskih beguncev. Povečini so bile ženske in otroci, ki so nam s solzami v očeh povedali, da so morali zapustiti svoje domove. Takoj smo vedeli, da se pripravlja nekaj novega, da je vojna z Italijo blizu. Vlak se je zopet premaknil in proti večeru se je ustavil v nekem mestu na Gornjem Štajerskem, kjer smo izstopili. Odka-zali ao nam stanovanj^ in naenkrat smo opazili, da smo dodeljeni k poljskemu pešpolku. Tu so nas že začele nadlegovati uši, katerih se potem nismo mogli iznebiti. S Poljaki smo dobro izhajali in slovenske pesmi, ki smo jih prepevali, so se jin> zelo dopadle. Pri tem polku so začeli sestavljati enajsto odhodno stot-nijo in jaz sem bil vesel, ker me InUo vtaknili v to »totnijo. Kot ■r»ámui Picture» Eugene Talmadge, govern er države Georgia. lepi ravnini in končno dospeli v i Budimpešto. Mislil sem, da bo to mesto naše prihodnje bivališče,] a kmalu sem spoznal, da sem a I motil. .V Budimpešti smo ost le neki j časa, nakar'je lokomo-l tiva spet zakašljala in kmalij smo se znašli na prostrani rav | nini. Vlak se je ustavil v kjer smo ižstopili. Nastanili se v kfhetflkih hišah in vežban) na močvirnatem polju se je na-1 daljeValo. (Dalja onhodnjič.) Prisebnost Tujec (nekomu možu, ki je k>- J vil na trnek): "Kaj sreče?" V Ribolovec :"In še koliko! Odi včeraj sem ujel že najmanj dvij-j set rilb." Tujec: "Nekaj vam bom z*I upal: tale potok je moj in riba-] rjerije je tod prepovedano;" Ribolovec: "Tudi jaz vam bo» I vlak je odrinil proti I nekaj zaupal: jaz sem največji drugih krajih, tako smo morali tudi tukaj hoditi na par kilometrov oddaljeno vežbališče. Ko smo se utrujeni vračali z vežbališče v bivšo tovarno usnja» katero so spremenili v vojašnico, nas Je navadno spremljala vojaška godba. . ,r Neki dan, ko so nas preganjali po vežbališču, je prišel poziv za skupen nastop, nakar nam je stotnik sporočil, da je Italija napovedala vojno Avstriji. To naznanilo smo morali sprejeti z navdušenjem. Kmalu potem je prišel čas odhoda enajste stot-nije. Vzeli smo slovo od prizadetih tovarišev, ki so odkorakali z godbo na čelu na kolodvor, kjer je že čakal vlak, da jih odpelje v klavnico. Par dni pozneje smo se morali tudi ostali pripraviti na odhod. Nagnali so nas v živinske vagone in Ogrski. Dolgo smo se vozili po'lažnjivec v teh krajih. HMT2RO IK)RI priiHna ftrniika aa goapadlajaka dela na farmi, kjar je pred aedelgotaaoai smpodinja umrla. Tri|t ao v druiini. Slu i ha atalna, tudi ftenaka s enim otrokom ni iivMii. Kadar ae »fflaaite p!Alts koliko plafe sshtevste. Na pa l|a. as. na farmi Ji ne ha treb« delati Katera reano misli, na) M oglaai na aaalov: Andy Kramer, R. 4 — Eaat Waresater. N. Y.__—(Adv ) KM IAU DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nsgovarjati »cm na morala, da I« jedel, m nič. kar j« pojedel, m pomu Sala. da ki pridobit na trii. Vedno bom k vale» n« tiati materi, ki mi je povedala o Trtntrjevem grenkem NAPRAVITE BOLJŠO KAVO S FRANCKO VO CIKORUO Naučite svojo hčer, kako pripraviti boljšo kava Ce hočete razkriti resničen užitek kave, napravite tako kot slavni kuharji v najboljših hotelih in restavracijah, in pripravite kavo s Franckovo Cikorijo. Zgodaj se je že spoznalo, da ima posušena in pražena korenina cikorijske rastline sama po sebi fin duh, če je pa zmešana kavo, da čaši izreden okus. Poleg tega ima kava, ki ji je dodana cikorija, močnejšo vsebino, boljši okus in bolj bogato barvo. Cikorija tudi pomaga kavi, da ohrani dalje svoj duh. Vsledtega napravi j a Francko va Cikorija najboljšo kavo še boljšo; dejstvo je, da ee ne more napraviti dobre kave brez eiko-rije. Cikorija je dobra za irrebavo. Odobril jo je American Medical Assn. To je dobro znano po vsej Evropi, da gospodinjam in kuharjem niti na um ne pride napraviti kavo brez Franckove Ci-korije. Pa tudi, če v Ameriki dobite v restavraciji zares okus- no čašo kave, ste lahko gotovi da je bila pripravljena 0 Franckovo Cikorijo. V južnih meatifc in državah, kjer je ameriiki kuhinja najbolja, je uporabi cikorije zelo velika. New Orleans, ki slovi po svoji francoski kuharski umetnosti, porabi več $ikorije kot katerokoli drugo amer. mesto. Denite kavino žličko Franckove Cikorije v lonec ali percolator, pa boste videli, kakAen okis ima dobra kava! Povejte n hčeri, da uporabljajo Cikorij« vsepovsod v stari domovini,