Leto '4 GLASILO KOLEKTIVA PODTETIA »OBADI S< Ob občnem zboru republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije Ne izgulijnio zaupanja v delavca! Govoril je tudi predsednik republiškega sveta sindikatov tovariš Stane Kavčič V žetrtek dopoldne, 19, oktobra je bil v veliki dvorani Delavske sredstev, da bi se gradbeništvo sa- stvo podjetij, za operativne vodi-univerze »Boris Kidrič« na Miklošičevi cesti redni letni občni zbor mo opremilo s potrebnimi stroji, telje kot za sindikate V gradim-lv.v* i ii m j i i . i •• t ,wi Toda valiti vso krivdo na objektiv- nistvu imamo se vedno veliko republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Izmed ne t(,,/av^ bi po.meuii0 tij.čati g|avo mezdnih odnosov. Do teh mezdnih 26J delegatov, izvoljenih za ta zbor, je občnemu zboru prisostvovalo v pesek, je dejal tovariš Kavčič, odnosov opažamo ponekod skoraj 162 delegatov, med njimi tudi več predstavnikov našega podjetja. Obč- Tudi gradbeništvo je bilo včasih simpatije, nemu zboru so prisostvovali tudi predsednik Republiškega sveta sin- v zelo priviligiranem položaju, v m*jiiu z,uuru su prasmsiau luua aazi- .^ ... * i »Moramo se za-četi odločneje bo- dikatov Slovenije Stane Kavčič, predsednik Centralnega odbora Priii mentaliteti, črpno je analiziral najrazličnejše je dvig produktivnosti v zadnjem n;u svo:e raZp.rave naglasil, da se V nadaljevanju svojega govora je slabosti, ki se pojavljajo vjjodjet- obdobju —»i. ■ - ...... • - ”• .- razmeroma • i , • lij u. ovitju; l ti z, | zi ci » c« cx ^ j - “ — j “ n “ n’ • w 1 •-* u _ ---------------------- , —' V . - ,v , 1 • .. • je tudi gradbeništvo zdaj znašlo tovariš Kavčič dejal, da so sindi- jih, zlasti prepočasno ustanavlja- vsaj ne taksen, kot m bilo želeti m pj.ecj večjimi ekonomskimi spre- kalna vodstva v svoji orientaciji Ijanje ekonomskih enot oziroma pričakovati. Vzrokov za to je seve- niembami, pred prvimi pritiski pro- vse preveč splošna, preveč »propa- prepočasno prenašanje, samouprav- da več: predvsem je pri nas še zelo izvajalnih kapacitet, pred pojavi gandnac. Marsikje sindikat aprior- Ijavskih pravic na nižje delovne nizka stopnja mehaniziranosti. Po denarne konkurence. Skratka, po- no, z neko nestrpnostjo napada sposoben, da prevzame svojo in svojega kolektiva usodo v 1 roke. Druga slabost je po mnenju to-la v načrtih in številkah mnogokje variša Kavčiča v tem, da so stališča Tovariš Kavčič je nato poudaril, še niso mogli dobiti pravega poslu- nasploh še zelo neenotna, da še da- ' ' ha za vse nove kvalitetne premike nes nismo uspeli izkristalizirati v našem družbeno-političnem živ- osnovnih načelnih vprašanj, nismtf Ijenju. »Skratka, nismo znali poy- si še na jasnem o osrednjih, bistve- sod ustvariti skupnega jezika«, je nih oroblein ih. »Zmeniti se inora- (Nadaljevanje na 2. str.) - - . . denarne konkurence. Skratka, po- —, - ------------ ------,----r----------- enote, na neposredne proizvajalce, planu bi se morala v Jugoslovan- - gospodarjenja se vse bolj in upravno vodstvo. Taka poenostav-Celotno poročilo je izzvenelo v ref- skem merilu stopnja mehanooprem- zaostrujejo. Nekateri sicer mi- Ijena, frontalna kritika ne more bi- renn, da se v gradbeništvu nasploh Ijenosti povečati v zadnjem času za sijj0> da so jj ukrepi, ki so v zvezi ti ustvarjalna, saj poraja le nepo- kaže še premalo zaupanja v uprav- 100%. Dejansko pa se je me liani- z novim gospodarskim sistemom, trebne diferenciacije, nasprotstva. ijavske _ sposobnosti delavca-grad- zacija povečala je neznatno. Naj- sanlo začasno zlo, da bodo prišli Politična orientacija sindikatov mo- binea, češ da je danes gradbeni bolj primanjkuje raznih finih, spej n0vi, »zlati stari časi«, skratka, ra biti življenjska, ustvarjalna, delavec se vse preveč zaostal, ne- drobnih orodij za zaključna grad- (ja jj0 novo obdobje ugodnejše, da Treba je upoštevati, da mnogi to- veden, primitiven skratka, ne- beno-obrtmskega dela. Zelo majo bo prjneslo boljše pogoje. Takšna variši v operativi zaradi obilice dejo in smo pri nas tudi naredili za izbolj- miselnost je seveda kratkovidna. ’ . . »*—.n--*- ' ;- lastne sanje dejovnih metod, za boljšo Tovariš Kavčič je nato poudai organizacijo cleja. »se to bi ne- se v gradbeništvu nasploh opa V plodni razpravi, ki se je razvi- dvomu o dvignilo produktivnost. le ga vse premalo resnega i>oglablja- la po poročilu predsednika Pečana, stvari veljajo nasploh za vse nase nja v ekonomske probleme in sta med drugim sodelovala tudi gradbeništvo, seveda pa tudi za sicer načelnega, političnega po- predstavnika našega podjetja, to- s za betoniranje kon- jasno. da bo imel najugodnejšo Shematično mora biti označena cijami. Materiali prihajajo na stavbišče strukcij je odvisen od kapacitete ureditev- na stavbišču samo, če bo betonarna, deponija gramoznih a- ^ £c|en naivažnejšili podatkov, po novozgrajeni dovozni cesti, ki notranjega transporta z žerjavom, to ureditev kot celoto vnaprej dob- gregatov. sistem mešanja frakcij, ki Hh mora shema vsebovati, je po- pa bo služila pozneje kot defini- ki predstavlja gr o_ dela. Saj so ro premislil in razvrstil deponije ev. ročni skreperji, dozatorji, ka- t ^ j { in koi^ina energije ki livna dovozna pot k skladišču, ali (Movna mesta določena za polno in objekte tako, da bodo služili paciteta betomrke m način odvaža- ■ našo srad.njo potrebujemo, po industrijskem tiru, ki je tudi izrabo kapaciteto žerjava, betonar- nu ob najmanjši po- nja gotovega betona. Označiti je «- ' ° J H ......................................... ........ "" " ------------------- rabi dela za notranje trainsporte. transportne možnosti za dovoz agre ' ‘m in cementa, določiti velikos. m lego skladišča za cement oz. r svojemu namenu ob najmanjši po- nia gotovega betona. Označiti je jNja}iajališče t?afopostaie, na katero kot končni tir podaljšan do objek- na Pa 'nia dovolj veliko kapaci- ' ije transporte, transportne možnosti za dovoz agre- ge ^mo pj^jJin iiD izra*una„a ta. Premostit ’ ........... Lahko tudi trdim, da imamo dan- in cementa, določi veh kost p,0^rej)na mog v KW, ki jo potre- nitivnega značaja. danes organizacijske sheme že tudi za vse večje objekte. Žal pa znatno eemeiiinili oOsoje potrebno uredi tabiev,< so nujni podatki, ki jih mo- omrežje so večji del že definitiv- Za P°e’ izračunana ta. Premostitev potoka je že defi- tet0' da žerjav polno zaposli. Pri djvne„.a znnčaja časovnem planiranju celotnega cle- Elektnčna energija in vodovodno la bo torej žerjav listi, ki bo me- števila teh shem še ni kvalitetno . , , . tako izdelanih, da bi dosegle svoj Jev za izdelavo betonskih pohzdel- ra shema vsebovati. Podobno velja ni. dine gradbene operacije. Vsi elektrovodi in napeljave vo- gije in vode na vzemnih mestih. posameznih od- ala nepopolno izdelanih orgamza- J® piedudena taka izdelava. V tem k' - vsebovat! nrva vosi! žeriava Weitz s 50 m ročico ciiskih shem na so razne siniremembe slučaju ne sinemo pozabiti na po- 13. Končno mora \seboiati orBa \osti z.trja a C1JS.K ih snem pa so razne spremeni ne , , j ■ „„ ve Izdelke nizacijska shema so velikostni pro- prav tako pa betonarna. Betonarna n . med delom odstopanje od predvi- «ael.k® stor za pisa.rno, sanitarije, skladi- je opremljena s 1000 litrskim me- Pokazan, primer organizacijske dene ureditve, naknadna improvi- l^f^enčne st“he mo- š2a delavske garderobe itd. Ob mi- šalcem. ročnim skreperjem in frak- sheme m popoln saj manjkajo se zacija, kar vse zahteva znatne stro- f ^'šdci itd - nimalnih stroških morajo ti prosto- cioniranim dodajanjem osnovnega poda k, o potrebnih elementih za .ke ,» delovni „1, ,n male,,*. Sn^Hl je na«, vi omotali vedno in nipeSni, delo. ^ Tako kot vsaka industrija orga- lo Kn, ir^, (ui,nixn: 1-0.1«- s>... ca) s prostorniiiskiiii doziranjem. Pa že v g,av„«„ kon. objekt ob sestavljanju niso bili kompletni, ze- ramo svojo tehnologijo gradnjev •^a4a,jJnajegaucrazv "‘a p^sVavbfšču! h^ranjuTanš^rrOdhogaraU b^“ višine objekta, ki je vi*ok 18 ««{«• sestavek objek a preštudirat, tudi m, za nas 6 4JpB0trebi je predvideti p ros- do na objektu montirana konzol na ?.<»*• Z ?e m »...rh s.ve osve/il naše osnovne potrebe za lisss sms mm Hipss wmm znati vse količine posameznih del, transporta in čimkrajše notranje samezne faze del. Seveda je to po- v r"11 ‘ cln„hii,„ n, ,„1« |>eieln ki bodo potrebni za naš objekt, transporte do mesta vgraditve (v datek. ki ga bo treba rešiti glede Cdavna oprema stavbišču, k, daje Ing Alfred letela poznati moramo približno razpore- območju ev. žerjava). na ekonomsko upravičenost, raz.po- ditev razpoložljivih časovnih obrlo- g Določiti je način izdelave mal- ložljivo mehanizacijo in obseg dol bij, ki nam stoje na razpolago za je ;n pravilno situacijo maltarne ter ter rok gradnje, sporazumna z or« poisamezne faze del in izračunati deponij peska in apna. ganizacijsko enoto in upravo pod« si moramo potrebne kapacitete v 9. Določiti je primerno niesto za jeija. stpojni opremi, v delovni sili in v tesarsko dejavnost s potrebnimi Pri sestavljanju organizacijske materialu, ki jih bomo za naš ob- deponijami za les in gotove izdelke sheme mora obveljati osnovno na-jekt potrebovali. Iz teh osnovnih jer pravilno dimenzionirano lopo čelo., da so kapacitete priprave podatkov izhajajo potrebni prostori, opremo. osnovnih materialov (armature, be- njih velikost in razvrstitev okoli jo Tudi železokrivci naj imajo v tona, opažev in bet. polizdelkov) novega objekta. shemi določeno deponijo za bet. prilagojene kapaciteti notranjih Oglejmo si najprej, kaj vse mora železo, določen prostor za napenja- transportov, tip pa zopet kapacite-vsebovati popolna organitzacijska nje železa. Za krivljenje armature ti vgraditve v objekt (zidanju, be- sih em a: potrebne klopi, lope, nasireški in toniranju itd.). Še nekaj »ocvirkov« z letošnjega gradbeniškega sejma 1 Nedvomno drži, da je bil letošnji Skalickega, številne ugledne arlu- premajhen, kajti mnogi razšlav-Mednarodni sejem gradbeništva, tekle in inženirje iz vseh krajev Ijavci so si želeli še več površin, ki ki je bil od 50. septembra do 8. oh- sveta, ki so se tiste dni mudili v jih pa organizator iz tehničnih raz- tobra na Gospodarskem razstavišču, Ljubljani. Med temi je bila tudi logov ni mogel nuditi, ne samo najpomembnejši letošnji večja skupina Mednarodne unije + mednarodni sejem, ampak nasploh arhitektov z generalnim sekreta rjem ena najmočnejših mednarodnih ma- te unije na čelu in pa 60 udeležen- In še o nekaterih »rekordih«, ne nifestacij v Ljubljani. O teni zgo- cev posebnega seminarja »UNE- samo poslovnih in drugih. Največji vorno priča že nekaj skopih številk: SCO«, ki je posvečen proučevanju ob jekt na GR je bil mogočni žerjav čeprav je ves teden, ko je bil sejem, finansiranja stanovanjske gradnje, zahodnoneinške tvrdke »Liebherr«. v Ljubljani vztrajno deževalo ali Sejem so si tudi ogledali vsi udele- S svojo dolgo jekleno »roko« je šepa se je vreme vsaj držalo dokaj ženci seminarja za sindikalne funk- gel nič manj kot 72 m visoko. Nje-»kislo«, je to mednarodno priredi- cionarje, ler ostali člani kolektiva, gova moč je tudi precejšnja — saj tev vendarle obiskalo blizu ,50.000 lahko dvigne tovore do 4000 kg. Ta obiskovalcev iz vseh krajev države. Na Gospodarskem razstavišču je gigant je odnesel na GR rekord Sicer pa dovolj povedo tudi številke bilo živo od jutranjih do večernih tudi kar se tiče »teže«, saj tehta o razstavljavcih: na sejmu je raz- ur. Zlasti živo je bilo takrat, ko so nič manj kot 58 ton. stavljalo 462 podjetij iz 14 držav, na razšlaviščne prostore prišle Najtežji domači objekt pa je bil od teh je bilo 579 domačih in 83 večje skupine šolske mladine. Pri bager ki ga je izdelalo podjetje vci so pripeljali na sejem ločno tem so se mnogi predstavniki mla- »14. oktober« iz Kraševca. Ta kolos 1.024 izdelkov, kar vsekakor ni dega rodu s strastno zavzetostjo je le malo lažji od preje omenje-malo. kar specializirali na zbiranje rekla- nega žerjava — tehta natanko 55 mnega materiala, tako. da so bili ton. Na sejmu pa je bil dosežen tudi predstavniki nekaterih podjetij do- In kateri izdelek je bil na sej-popolen poslovni uspeh, čeprav tega besedno oblegani od mladih zbiral- mu na jdražji? To je bil stroj » l'i-red sejmom skoraj nihče ni priča- cev reklam. Nekateri mladi obiska- ger«, izdelek podjetja »Radoje Da-oval. Od 30. septembra do 8. ok- valci so pokazali naravnost fana- kič« iz Titograda, tobra, ko je bil sejem zaključen, tično trdoživost in bi se lahko us- Največ pozornosti pa so vzbudile je bito na tej prireditvi sklenjenih pesno kosali celo z najbolj zagri- montažne garaže, izdelek naše beza skoraj 22 milijard dinarjev kup- zeninii akviziterji oglasov. Prihajali tonarne. čij. Pri tem so prišla v znatni meri so iz razstaviščnih prostorov oblo- Ob konca pa še nekaj izjav, id na svoj račun tudi mnoga inozemska ženi kot mule s celimi svežnji pro- dokazujejo, da je la prireditev podjetja, saj je bilo v tej vsoti pagandnih letakov. resnično vsestransko uspela: sklenjenih za 8.5 milijonov dolarjev Ob zaključku sejma so si ver- Valentin Čolnar (Metalna): »... kupčij za uvoz strojne opreme, jetno vsi meli roke. Organizator Obisk je bil včasih tako velik, da Nedvomno — uspešna zaključna bi- prireditve zaradi dobrega obiska, skoraj nismo imeli dovolj časa, da Janca! udeleženci sejma pa zaradi uspeš- bi se v celoti posvetili željam na- nih kupčij in drugih poslovnih za- sih kupcev...« Mednarodni sejem gradbeništva dev. Ko je bil sejem v nedeljo Direktor Werner Melnecke (Vzh. . . , , so s svojim obiskom počastili mnogi zvečer zaključen, so mnogi to pro- Nemčija): »...Obisk je presegel Zobobol je huda stvar. lov. Bo- Življenjski stadard zaposlenili ae- odlični gostje, med njimi predsednik slavili na prav posebno svečan na- vsa naša pričakovanja...« žo takrat,^ ko je bil računovodja laveev se počasi dviguje. 1 a tudi republike Josip Broz Tito s soprogo cin. Poljaki so med drugimi pogna- Ing. John Scavany (zastopnik la- podjetja, še id imel reprezentanc- kreditni sistem je omogočil ta so Jovanko, podpredsednik Zveznega li v .tek« vse stroje, sirene, zvon- ternational Harvester Coinpanv); nega fonda. Kljub temu pa se je v si nekateri kupili avtomobile in s izvršnega sveta Edvard Kardelj, ee in druge naprave. Verjetno so »... Fed sejmom smo navezali ve- omarici našel kak požirek... __ tem je seveda nastalo »pereče« podpredsednik Zvezne ljudske skup- imeli razlog za to, menda so jim liko stikov z raznimi strokovnjaki, Nekoč se je zgoddo. da je prišel vprašanje, kam spraviti avtomobil, ščine Franc Leskošek, člani Zvezne- kupčije kar dobro cvetele. zato lahko trdim, da so perspektive k tov. Božu tov. Tone iz Zaloga in jako se nekateri stanovale1 na ga izvr-nega sveta Lidija Šentjure, * za prihodnost zelo dobre...« vprašal: »Ali imaš kaj hudega? ptujski cesti sklenili da si nosta- Sergej Krigher m dr. Marijan Bre- Predstavnik firme Massev-Fergu- Strašno me boli zob!« _ vjjo garažo. Predsednik hišnega celj, predsednik izvršnega sveta Sejem je bil resnično rekorden, soii: »... Sklenili smo 15 zelo iov Božo je brez pomišljanja od- sveja našega bloka na Ptujski ce- LRS Boris Kraigher, predsednik tako po številu obiskovalecev kot uspešnih kupčij. Organizacija te pri steklenico slivovke in jo posta- gtj je di takrat tov. ing. Šircelj. Izvršnega sveta Hrvatske Jakov tudi po kupčijah. Tudi sejemski prireditve je bila v dobrih ro- vil na mizo. _ Ko so si skupno ogledovaR prostor, Blaževič. organizacijski sekretar prostori so bili rekordno razsež- kah...« lako sta se nekaj časa službeno k- ■ stain jH)dora garaža, je CK ZKS Ivan Maček, organizacijski ni. Do te prireditve je bila zgra- Jenda Štoviček (Gradis); »... Že pogovarjala. Med tem časom je tov. tjv j širceli kot predsednik hiš-sekretar CK ZK Hrvatske Zvonko jena še nova razstavna palača, do petka smo dobili 140 direktnih Tone večkrat poudaril: »li hudič sveta vprašal: »Kai bo pa tam Brkič in še drugi politični voditelji- skupno pa je bilo razstavljavcem ponudb za montažne garaže. Tudi ti, ne odjenja pa ne odjenja!« In si na.j •?« Med inozemskimi obiskovalci pa je na voljo nad 25.000 kvadratnih met- naši drugi izdelki, kot sanitarna spet natočil. treba omeniti dunajskega podžupa- rov površin. Pa še ta prostor, naj- kabina, dimniki SHUNT, panel-blok Ko je bila steklenica prazna, je Ing. Pogačnik pa mu je kot znana gospoda Hansa Mandla, župana večji, kar ga je Gospodarsko raz- montaža n drugi, so pri vseh zbu- dejal: »No. sedaj je že dobro, hva- ni šaljivec hitro odgovoril: »Naprej poljskega mesta Krakovv Sbiguiera staviišče doslej pripravilo, je bil dili veliko zanimanje...« la lepa, nazdravje in nasvidenje!« je pa Kamnik.« Na Mednarodni razstavi gradbeništva so bili razstavljeni poleg ostalega tudi izdelki naše betonarne. Razstavo sta pripravila ing. arh. Milan Arnež in Ivo Leban A M L /A IN 1 isr IV L ) OT ORGANIZACIJSKA SHEMA VIS30 VNZOAOa ______________________I S£ tr 7V OOA NS 01 d 5 Vdoi MSdvsji / o ____J_ I____\«%JfOOAOaOA _______________________I <$-lN3W30-3?§iavm (j- ------A- vzowviib zoaoo zaključna dela in zopet bomo predali nov montažni blok na Vod-_ matu v Ljubljani v uporabo Na gradbišču v Žalcu raste velik moderni silos za hmelj, ki ga gradi gradbeno vodstvo Celje Izkoriščanje težke mehanizacije Stroji 15 buldožerjev 5 nakladači 5 skre,perji 6 bagrov 12 dunnperjev 5 valjarji 7 kompresorjev 11 žerjavov 1 viličar od 21. Planirano ur 2020 380 320 840 1680 360 660 1980 100 Vil. do 20. Efekt. »/» ur izkor. 85 130 125 85 115 70 73 244 1717 494 1054 1437 414 4-65 1464 244 VIII. 1961 Zarač. ur 1749 508 1137 1567 467 623 1480 260 V araort. popravilu 86 133 135 93 129 94 74 260 izv. o. 61 Skupaj 8340 7289 87 7791 93 18 od 21. VIII. do 20. IX. 1961 Stroji Planirano Efekt. »/• Zarač. «/• V ur ur izkor. ur amort. popravilu 15 buldožerjev 2020 2168 107 2i233 110 3 2 nakladača 280 438 156 451 161 3 skreparji 320 6*53 204 653 204 6 bagrov 840 1386 165 1425 169 12 dumperjev 1680 1670 99 1776 105 3 3 valjarji 360 395 109 408 113 7 kompresorjev 660 689 104 881 133 2 11 žerjavov 1980 1911 96 1995 100 3 1 žerjav WEITZ 30 54 180 54 180 t viličar too 265 265 285 285 61 Skupaj 8240 9629 116 10.161 123 11 valjar tipa Paunovič ne ustreza, ker ima uničeno peč in kotel, katere ni mogoče več nabaviti, zato ga bomo odpisali. Že »ra.z.hodova-nk žerjav Kaiser je bil odstranjen z. gradbišča Kranj. S pričetkom del v Kidričevem smo zaposlili nekaj strojev težke mehanizacije. V bodoče pa bomo tam montirali 4 žerjave. Kljub temu sta še dva nerazporejena žerjava. Če nam bo v bodoče uspelo zaposliti še kompresorje in valjarje poleg dveh • žer javov, bo mehanizacija v glavnem zaposlena. A. V. Del članov centralnega delavskega sveta v času pavze. Ostali na so jo zavili k »Mačku«. AKTUALNI PROBLEM AKQ SV V tabelah so prikazani stroji, ki jih vodi oddelek mehanizacije v svoji evidenci, torej brez novih žerjavov, ki še ne obratujejo. S pričetkom del na Jesenicah, kjer je zaposlena le težka mehanizacija, se je stanje nekoliko popravilo. kar je razvidno iz druge tabele. Kljub temu pa uspeli v tretjem četrtletju ni pozitiven, kar znova dokazuje, da so najemnine prema j h ne. Uspeh je dosežen zlasti z nadurnim delom, kar nas vse skupaj nekoliko zavaja. Plan bi moral biti realiziran v 8 urnem delovnem času, pri čemer bi se bistveno spremenila urna najemnina, ker vse leto v povprečju ni obratovala tretjina strojev. Da ne bo napačnega tolmačenje kolone »v popravilu«, je treba omeniti, da so prikazani stroji, ki ob dnevu poročila niso obratovali. Če je stroj med mesecem količkaj obratoval, v tej koloni ni zapisan. Razen dumperjev in žerjavov so v razdobju avgust-september vsi stroji prekoračili planirano število obratovalnih ur. Z zaposlitvijo pretežne večine strojev na gradbenem vodstvu Jesenice lahko računamo ob ugodnem vremenu pozimi na zboljšanje ter na minimalni uspeli pri prekoračeni realizaciji. Zadnje mesece je podjetje nabavilo dva nova stolpna žerjava WEITZ in žerjav Lieblier, medtem ko bo v oktobru nabavljen še močnejši žerjav Lieblier od sedanjega. Glede dumperjev kaže pripomniti, da so razen Koehringov vsi že zelo slabi ter na njih ne moremo več veliko računati zaradi pogostih okvar. Še slabši od Csepelov so Latili, od katerih smo morali že enega »razbodovati«. Tudi parni RAZPIS Centralni delavski svet je na sejd dne 25. X. 1961 odobril • program izobraževanja v podjetju. V zvezi s tem sklepom razpisujemo tele tečaje in seminarje: 1. Tečaj za pomožne delovodje, ki bo predvidoma meseca februarja 2. Tečaj za visoko kvalificirane zidarje in tesarje, ki so že na delovnih mestih, a še niso opravili izpita za visoko kvalificiranega delavca 5. Tečaj za kvalificirane zidarje in tesarje 4. Tečaj za kvalificirane in visoko kvalificirane strojnike — upravljavce gradbenih strojev 5 Teča j za skladiščno službo 6. Tečaj za varnost Jiri delu 7. Tečaj za polkvalificirane zidarje in tesarje 8. Seminar za vodilno osebje 9. Seminar za sindikalne funkcionarje in člane delavskih svetov 10. Seminar za komercialni kader 11. Tečaj za požarno varnost 12. Tečaj za monterje na montažnih gradnjah 13. Tečaj za tuje jezike — angleščino in nemščino 14. Tečaj za mladino — Šola za življenje 15. Tečaj za inštruktorje 16. Knjigovodski tečaj itd. Prijave s kratkim življenjepisom in opisom sedanjega dela pošljite Kadrovsko socialni službi podjetja. Vse prijave morajo biti napisane lastnoročno, priloženo pa mora biti tudi potrdilo in priporočilo edinice, v kateri je kandidat zaposlen. Prijave sprejemamo do vključno 30. novembra 1961. Iz Centra za izobraževanje ’ « KUS ■#- Vsak sektorski oodja in delovodja se veselita težke mehanizacije, ki opravi marsikatero težko delo in hi ga drugače morali ročno opraviti, kajti brez težke mehanizacije in sploh mehanizacije si naše delo o bodoče ne more nihče več zamišljati. Razumljivo je, če imamo stroje, moramo imeti tudi strojnike. Skoraj vsi naši strojniki so res dobri in zaslužijo oso pohvalo: so ubogljivi. pridni m nobena reč jim ni pretežka. Vedno so pripravljeni pomagali ne glede na delovni čas. Tako je prav. Pa poglejmo drugi primer, kot nam ga je opisal sektorski vodja gradbenega vodstva Maribor tov Marjan. Težko pričakovani stroj s strojnikom prispe na gradbišče. — Sektorski: >Koliko si pa imel od kubika izkopa, odrinjenega materiala na tako in tako razdaljo naloženega v m* ali podobno, za kakšno delo pač v posameznem primeru gret? — Strojnik: *Na tem gradbišču toliko.s 4 sp- m Akordne pogodbe po navadi noben nima s seboj, da bi lahko preveril resničnost pripovedovanja. — »Koliko boste pa dali viz? — Sektorski malo pomisli in na hitrico izračuna, da bi ob lakih cenah znašal akordni presežek 10—60 tisočakov. zalo mu pohlevno fostro s' ne upa) reče. da je zahtevani presežek nenormalen, da pri njem ne bo imel toliko m naj pove realno ceno Strojnik: >Kai? 7,a tak denar ne delam, ko sem pa v Ljubljani imet veliko več pri vas na Štajerskem pa ste taki in taki. . .« Tako pregovar janje in »handla nje« se vleče v nedogled, rezullat razgovorov pa ie po navadi enak ničli. Največkrat pa je strojnik užaljen in kritizira potem med sodelavci, kakšen je sektorski, da je skop da se z njim ne da delati, meniti. itd. Seveda če mu ponudiš nekaj realnega recimo za 14 dni S do 12.006 dinarjev, se noče več meniti, Pa čeprav vidi, da je delo nujno, da človeku teče voda v grlo itd. Tov Marjan je govoril s kolegom drugega gradbišča, ki mu je povedal podoben primer. Delo se ni dalo akordi-rati. in zato sta ga predstavnik CO Ljubljana in sektorski ocenila Strojnik je zahteval brez ozira koliko nc napravil 100 % presežek, češ. da je imel o Ljubljani na izkonu kanalizacije prao toliko. Kasneje pa se je izkazalo, da ta presežek 'naša le 56 %, K sreči so laki primeri redki, vendar kot pravi lov Marjan, sektorski nismo zalo, da bi se bodli s strojniki in »delili« presežke akordov, katerih denar ni naš Nujno je zato da oddelek za mehanizacijo izda čimpreje poleg normativov še predpise za posamezne stroje in posamezno vrsto del, tako da se bo akord obračunaval v vsem pod jel ju enotno, da se bo prenehalo to prerekanje in s tem tudi nezadoooljstoo sektorskih oodij in nekaterih strojnikov Seveda so ti vogooori potekali o veliko bolj ostrem tonu. dejstoo pa je. da je tr tudi problem, ki ga je treba v novem Pravilniku o delitvi dohodka in pravilih podjetja urediti. Kranjčani so na svoje delo jponosni. Most čez Kokro v Kranju bo slovesno odprt na dan republike 1. Na predlog komercialnega sektorja podjetja imenuje upravni odbor naslednje komisije zn popis inventure: a) Centralna popisna komisija: — Bačer Albin, predsednik — gospodarski analitik . — Božič Ivan, član — šef nabave — Keršič Ivan, član — komercialni šef b) Komisija za popis osnovnih sredstev: — Vovk Anton, predsednik — šef mehanizacije — Zupan Janez, član — strojni referent — Galič Milan, član — strojni tehnik c) Komisija za popis terjatev in obveznosti: — Kunej Peter, predsednik — pravni referent — Plevel Lojzka, član — referent za izterjavo — Wabra Bruno, član — referent za izterjavo č) Komisija za popis materiala in drobnega inventarja v počitniških domovih: — Kirn Stane, predsednik — upravnik — Krmee Cirila, član — referent — Škabar Rudi, član — ekonom d) Komisija za popis materiala in drobnega inventarja v centralnem skladišču: — Dežman Marija, predsednik — revizor — Kcrec Jože, član — skladiščni delavec — Satler Pavel, član — pomoč, šefa nabave 2. Sprejme se na znanje poročilo o delu komisije za pregled zaključnega računa za poslovno leto 1960. 3. Delavskemu Svetu podjetja se priporoči, da Sprejme sklep o prenosu 50 % deleža podjetja iz prispevka iz dohodka, ki reznltira iz povečanega dohodka podjet- z dne 24. oktobra 1961 ja po sklepu Komisije za pregled zaključnega računa za poslovno leto 1960, v poslovni sklad podjetja namensko za obratna sredstva. 4. Delavskemu svetu se predlaga, da s svojim sklepom dovoli začasno uporabo dela sredstev, rezerviranih za plačilo obveznosti Zavodu za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana v znesku 28,?>4.467 din v višini 20.562.296 din za realizacijo investicij iz sklada skupne porabe, predvidenih po razdelilniku z dne 24 3. 1960 s pridržkom, da se tako uporabljena sredstva zagotovijo v prvotni namen z razdelitvijo sredstev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1961. 5. Delavskemu svetu podjetja se predlaga, da odobri s svojim sklepom partieipirati članom kolektiva, zaposlenim v oddelku težke mehanizacije, glede dodatnih osebnih dohodkov na akontacije v povprečju uspeha podjetja. Sklep, ki ga delavskemu svetu predlaga upravni odbor podjetja, naj bi bi! začasnega značaja in bi veljal za poslovno leto 1961. 6. Ing. Dušami Dovjaku se dovoli uporaba osebnega vozila za službene namene v višini 830 km mesečno s pripombo, da je sklep UO veljaven le do tistega časa, ko vodi sektorje, navedene v predlogu grodbenega vodstva Maribor z dne 16. 9. 1961. ?. Potrdi se predlog komisije za prihranke in racionalizacijo z dne 4. 9. 1961. in odobri izplačilo premije tov. ing Antonu Pogačniku v netto znesku 63.222 din. 8. Sprejme se predlog uprave podjetja glede imenovanja ing Lenarta Treppo za vršilca dolžnosti šefa or-ganižac!'e ' - - —Projektivnega' biroja. 9. Sprejme se na znanje dopis Saveza gradjevinskih inženira i tehničara Jugoslavije, Beograd glede objavljanja strokovnih prispevkov v glasilu tega organa. I. Predlog Jožeta Mencingerja, gradbeno vodstvo Ljubljana, za odobritev zamenjave stanovanja se zavrne, ker prošnja ni v skladu z interesi podjetja. II. Prošnja Okrajnega odbora Zveze gluhih Jugoslavije se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavrne. 12. Dopis ing. Franca Rbtbla glede korekture osnutka o osebnih dohodkhi se odstopi komisiji, ki jo bo v ta namen imenoval DS podjetja. 13. Prošnja Jožeta Potočnika, kvalificiranega mizarja lesnega obrata Škofja Loka, glede odobritve štipendije za nadaljnje šolanje se zavrne, ker ni potrebe po tovrstnih kadrih. 14. Prošnja Valterja Stropnika, CO Maribor, glede povišanja akontacije na osebni dohodek se zavrne. 15 Predlog Silve Šlambergar, uslužbenke SIP, se odstopi v izjavo organizacijski enoti, ki naj poda za imenovano ustrezen predlog za določitev njenega osebnega dohodka. 16. Vloga Marjana Orliča, tehnika na gradbenem vodstvu Ravne, se odstopi v mnenje organizacijski enoti, ki poda tozadeven predlog. 17. Prošnja za odobritev ogiasa v revije »Arhitekt« in »Gradjevinar« se zavrne. 18. Vlogi Leopolda Ilovarja, uslužbenca centrale podjetja, za povišanje osebnih dohodkov za čas študija na Višji komercialni šoli sc ugodi ter osebni dohodek določi na 24.000 ter prizna ločitveni dodatek v z.ncskn 6.000 din. vse z Veljavnostjo od (. 10 (961 dalje. Planski barometer september 1961 Taka je podoba naših gradbišč za obdobje od 1. januarja d« vključno 30. septembra 1961: Nekaj pripomb: Barometersko stanje bazira na podatkih iz dostavljenih »A« obrazcev, ki bodo verjetno malenkostno odstopali od podatkov tričetrt-letne bilance, vendar to ni bistveno. »Gradis« kot celota je tO dni pred planom, povprečna produktivnost se dobro sklada s planirano dinamiko. Gradbeno vodstvo Ljubljana je iz —2% pod planom prišlo na — 4%. Produktivnost je večja od planirane, kaže pa, da plan ne bo v celoti dosežen, ker je bil nekoliko previsoko postavljen. Gradbeno vodstvo Maribor je ostalo s planom na istih —4%, kakor prejšnji niesec. Produktivnost zaostaja za planirano. Delno je za to vzrok sprememba odnosa med gradbeniki! in obrtniškimi deli v primerjavi s planiranim, vendar se bo to korigiralo ob zaključku leta. Gradbeno vodstvo Celje je pi-esfežek plhna povečalo s + 15 % na + 26 %, storilnost je tudi narasla; v glavnem je vzrok za ta ugoden rezultat foi-sirano delo na Gospodarskem razstavišča. Gradbeno vodstvo Jesenice: prekoračitev plana je padla s + 28 % na + 22 % in tudi storilnost kaže ugodilo sliko. Gradbeno vodstvo Ravne, z — tO % so prišli na — 9 % pod planom, storilnost je še nad planirano, plan pa tudi tu ne bo dosežen, ker so morali hekatere gradnje zaradi finančnih težav investitorja ustaviti. Gradbišče Ljuhijana-okolica se je pri planu popravilo z —7% na 0 %, storilnost je pa v nadaljnjem porastu v primerjavi s prejšnjim mesecem. Gradbišče Koper: glede plana so ostali na —6% kakor prejšnji mesec, storilnost je pozitivna in v minimalnem porastu. Gradbišče Kranj: prekoračitev plana je padla s + 52 % na + 26 %, storilnost je pa močno presežena zaradi smotrnega ravnanja pri zaposlovanju delavcev. Videti je. da nekatere edinice (Ljubljana, Ravne) plana ne bodo dosegle, ker smo verjetno plan zanje postavili previsoko, odn. smo precenili finančno zmogljivost nekaterih investitorjev. Nekatere edinice (Jesenice, Krani). kjer so bile razmere bolj ugodne, bodo pa plan verjetno presegle in tako bo »Gradis« kot celota plan dosegel. Pripomnil bi, da je bil naš interni plim 11.6 milijard zelo visoko postavljen. ker takrat, ko smo ga sestavljali, ni bilo mogoče dovolj točno predvideti vpliva novih instrumentov. V zadnjem barometru — avgust 1961 je bila v pripombi tiskovna napaka, tekst zn JVlnribor je bil priobčen poa Ljubljano, Ljubljana pa izpuščena. Kdor je pogledal tabelo, je lahko to sam korigiral. Ing. Dragovan Sever HIGIENSKO TEHNIČNO VARSTVO Izpopolnimo delovna mesta Ko pooblaščena koihišija Oričrie s pripravljanjem kakršnega koli osmuka pravilnika, si običajno najprej sestavi smernice, delno na podlagi izkušeni m delno na podlagi zakonskih predpisov. Izdelan osnutek pošljejo v proučitev vsem članom kolektiva da dajo svoje pripombe, spreminjevalne predloge in dopolnitve. Ko prideš v Ljiijjljanb pazi na semafor Jako ie tudi delavski sUd podjetja na svojem zasedanju dne 7. oktobra 1960 potrdil Pravilnik o službi higiensko tehničnega mršiva v podjetju. Čeprav je bil pravilnik vsestransko dobro preštudiran, so dosedanje izkušnje in praksa pokazale, da samo en varnostni tehnik v tako velikem podietiu s prav specifičnimi pogoji dela n delovišči, raztresenimi po vsei republiki. ne more uspešno opravljati svoje dolžnosti. Po temeljiti proučitvi smo prišli do zaključka, da bi bilo treba člen 16. in 17. veljavnega Pravilnika o HTV službi izpopolniti še z naslednjimi delovnimi mesti: — z referentom električnih naprav, ki bi sodeloval v oddelku za organizacijo gradenj, pri načrtovanju električnih naprav in opreme na novih gradbiščih, kontroliral izvedbo tehničnih naprav, nadziral varnost ljudi pri delu z električno oprt/nb, dajal strokovna navbdila iti nasvete bbratnirti električarjfem: — z zdravnikom. ki bi stalno proučeval in skrbel za oreventivo kakor tudi proučeval higienske razmere no deloviščih in v stanovanjskih naseljih podjetja. Organiziral bi sliižbo prve pomoči, i nči bi stalni stik z ambulantami na tereriti, v katerih sb Zdravijo de: lavci podjetja. Prbiieil bi ptitrbbfe po uštdhbvitvi lastne arfibulahtb: — z industrijskirtt psihblbgbttt. ki bi delal v kadfbvskb-šbtkiltifcth šek- Zdravmk dr. Vlaiib Brezovar |e v uvodu člhttka biltena M IT iz \l i ribora le|tb napisal, da v adihtllant; ne zdravijo samo bolhikbv temveč tud zdrave ljudi. Al: st ta izjava ne sliši tnalo čudno? Pa poginimo, tnorda velja tudi za naš? Predvseih zadnje čase kot |e to razvidno iz jx>h>čila tov. kkofiea: in kar so obravnavali na polletni konferenci sindikalne podružnice gradbenega vodstva Celic, se je odstotek in s tem tudi prispevek socialnega bolniških izbstalikov visoko dvignil zavarovan ja. Res da ib večina bolnikov ki hodijo v različne ambulante po naših ediničah resnične bolnih toda žal se med temi najde jo tudi. taki. ki iščejo v ainbulanti svoj življetij-ski standard, neupravičeno koristijo socialno zavarovanje ier z iz^ ostanki škodujejo svojim šbdela«- torju th poleg tega pomagal varnostnemu tehniku. Ker se nesreče pri delu ne dajo odpraviti saihb s higienskimi in tehničnimi ukrepi, je potrebno psiltološko proučevati obnašanje delrvcev pri delu, medsebojne odnese, poklicne zmožnosti in spretnosti ter intelektualne sposobnosti. Zato bi morali misliti tudi rta irtdttslrijskega psihologa, ki bi lahko Znatno prispeval k izboljšanju , adrovskb socialne službe. Predvsem pa bi S svojimi strokov-nittii nasveti bomagal pfi analizira-ftjit varnostne službe: telil sur je št pomembnejše zdaj, ko htbfarhb ob novih pogojih decen-ližiranbga delavskbga samoupravljanja št bolj gledati ha vsak dinar. Vzroki takih izostankov so navadno: slaba delovna disciplina, nizka zavest do skupnega, dela, predrznost ;n samovoljnost, delo na domu kmetiji, pri sosedu itd. Vsak pač po svoje utemeljuje bolezen, da bi čimbolj prepričal zdravnika za vsaj nekaj dni bolniškega donosni Da bi dosegel svoj cilj, si nekateri umetno zvišajo temperaturo drugi zooet skušajo utemeljevati da so se ponesrečili pri delu, čeprav sc se v resnici ponesrečili doma. Mnogo takih primerov bi še lahko naštel in je res skrajni čas, da kadrovsko socialna služba po edih.ibhli člani ekonomskih enot predvsem pa sindikalne podružnice ie proBleffie tbtheliito ob ra« ha «0:0. L. C. Pred nami se pojavlja vedno več problemov in najboljša rešitev je, če se problemi obravnavajo na sindikalnih sestankih. Tudi ing. Uršič, ing. Petelin in ing. Mesarič so se poglobili in pozorno poslušajo poročilo predsednika sindikalnega odbora podjetja Apno je treba dobro ugasiti in vode ni nikoli dovolj, je dejal tov. Sulejman Huskič < 1 Tovariš Tito v razgovorn s člani kolektiva Gradis Drobna mehanizacija postaja vedno večji prijatelj naših delavcev. —? Bomo tudi to decentralizirali? Še ena z veselih dni dopusta Pušiko k ramci djati. TO-ME veseli... Ljubca, pazi le, da »muš» Ti ne »sfali«. V Ljubljani uspešno deluje avto-moto krožek. Tečaj obiskuje med drugim tudi veliko tovarišic. Med temi je bila tov. Mila prva, ki je že lansko leto napravila šoferski izpit ter jo danes lahko štejemo že med kvalificirane šoferje LETOS 17.555 NOČNIN V letošnji sezoni so člani naših kolektivov dobro izkoristili naše počitniške domove, saj je letovalo 850 gostov več v njih kot v lanskem letu. Sicer pa smo imeli tudi kapaciteto domov večjo. Z izgradnjo počitniškega doma v Poreča smo pridobili še 66 ležišč, kar seveda vpliva na porast udeležencev letovanja. Verjetno bi lani še marsikdo izkoristil svoj dopust ob sinjem Jadranu, pa ni bilo prostora v ankaranskem domu. Letos tega ne more nihče trditi, ker je počitniški dom Poreč odprt skozi vso sezono in še v mesecu septembru, ko so bili izredno lepi dnevi, domovi niso bili zasedeni, kar potrjuje dejstvo. da kapacitete naših domov le. zadoščajo. Pri tej ugotovitvi moramo seveda izvzeti konice, ki nastopijo vedno v drugi polovici juliia in trajajo do konca prve polovice avgusta s pripombo, da gledajo nekateri koristniki domov časovno razporeditev gostov preveč osebno in se ču- — Uprava tijo zelo prizadeti, če jim lučajno Ljubljana 12,8%, Plavajoči žerjav " višini 100 m v, sredini stavbe — Delavnice Maribor 5,3 % — Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana 4.8%. — Lesni obrat Škofja Loka 3,3 %, — Centrala s Projektivnim birojem 12.2 %, — Tuji gostje 9.6%. Vseh nočnin v domovih je bilo v letošnji sezoni 17.353 in če to številko delimo s kapaciteto ležišč, dobimo 103 nočnine na eno ležišče, kar ni malo. Nekaj naših članov kolektiva je izkoristilo svoj letni dopust v po eitmških domovih gradbenih podjetij »Rad« v Platu pri Dubrovniku, in pri podjetju Azotnih jedi-njenja, Gorazde v Dubrovniku, s katerimi smo napravili zamenjavo. Vsi naši člani kolektiva so se zelo pohvalno izrazili o zamenjavi in so bili navdušeni nad njihovim go stoljubjem. Te pozitivne ocene kažejo da bomo v prihodnjem letu napravili še več zamenjav.. 17 članov kolektiva pa je koristilo regres. M. C. Pri Vižinadi se nam je pokvaril avtobus Šofer Peter je zlezel pod avtobus, vsi ostali pa unpeto pričakujejo izjave tov. Petra ali bomo lahko nadaljevali vožnjo ali ne. ni mogoče ugoditi letovanju v zaželenem terminu. Na srečo je bilo letos takih gostov zelo malo. \'e!ik delež je k temu pripomogel novozgrajeni dom v Poreču in posebna skrb oseb. ki so bile zadolžene za organizacijo poslovanja domov. Y letošnji sezoni je koristilo naše domove 1982 oseb, od tega je bilo 49.24 % delavcev s svojci, 41.(2 % uslužbencev s svojci in 9,64% tujih gostov. Od navedenega števila oseb so v odstotku edinice koristile naše domove takole: — Gradbeno vodstvo Ljubljana 16,7 %, —- Gradbeno vodstvo Maribor 17,2 %. — Gradbeno vodstvo Cel je 4,0 %, — Gradbeno vodstvo Jesenice 4.4 %. — Gradbeno vodstvo Ravne 2,5%, — Gradbišče Kranj 3.9%. — Gradbišče Koper 0.7 %. — Gradbišče Ljubi jana - okolica 2 6 %. centralnih obratov