List 52.
Pogled v Švajco in njeno živinorejo.
Tirolski živinozdravnik S. Pelšimovsky, ki je nedavno potoval po Svajci, kjer je živinoreja prav na visoki stopinji, je v časniku „Landw. Blatter aus Tirol", ravnokar naznanil, kar je ondi videl.
1.  Svajcarji v Simenski dolini, kjer je najžlahnejši Svajcarski rod, parijo zmirom in zmirom isto čisto pleme z istim čistim plemenom; nikoli ne mešajo različnih plemen.
2.   Junca ne spuščajo nikoli pred drugim letom, in izbirajo si še med temi le krepko in popolnoma zdravo živino. Od tacih juncev in krav jim zrastejo močna teleta, ktera so že prav mlada veliko več vredna kakor marsiktera naša telica.
3.   Teleta ne sesajo pri materah, ampak oni po-molzejo krave in skozi 14 dni jim mleko dajejo v go-lidah piti, ko so jih navadili, da sama mleko pij6, tako, da prvikrat vtakne hlapec ali dekla svoj prst v mleko in ga kviško moli, da ga tele kakor sesec prime in se tako samo piti navadi. Prvih 14 dni jim dajejo le mleko lastne matere, pozneje pa skozi 12 do 14 tednov mleko druzih krav; med tem pa jim pokla-dajo zmirom tudi nekoliko send, da se ga počasi navadijo. Mlada živina pri tej izreji tako hitro raste in močna prihaja, da je čudo. Krave po prvem teletu va-gajo že 10 do 12 centov žive teže, in po srednji meri dad6 9 do 10 bokalov mastnega mleka.
Naj bi si naši umni gospodarji Svajcarje vsaj nekoliko v izgled vzeli, da sčasoma tudi mi povzdignemo našo živinorejo tam, kjer je kraj za to in tacih krajev imamo dokaj.