GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA VEVCE-MEDVODE Nov zvitek papirja iz IV. papirnega stroja gre v dodelavo Obiskali smo tovarno »Rade Končar« Zagreb Elektro delavnica obrata Vevče in obrat Medvode sta priredila ekskurzijo v tovarno elektro strojev »Rade Končar« v Zagrebu. Udeležilo se je je 12 elanov kolektiva vevškega obrata in 14 članov iz obrata Mecjvode. V tovarno »Rade Končar« smo po vmesnem postanku v Makisimiru prispeli ob 1430, malo pozno, to pa zato, ker ekskurzijam v tovarni »Rade Končar« ne dovolijo obiska v dopoldanskem delovnem čaisu. Po prihodu v tovarno so nas najprej, kot vse ostale ekskurzije, peljali k spomeniku Rade Končarja, narodnega heroja in prvoborca za delavske pravice na HrvatSikem. Biti je eden prvih delavcev v tej tovarni. Tovarna ima njegovo ime in se mu je oddolžila z zelo lepim spomenikom, ki stoji v parku med obratnimi zgradbami. Nato smo isi ogledali obrat za izdelavo transformatorjev. Tu izdelujejo transformatorje trazličnih velikosti in moči, tokovne, merilne, napetostne itd. in to serijsko. Vise tehnološke postopke od rezanja trafo pločevine, sestavljanja jedra, navijanja tuljav, vstavljanja tuljav v jedra ter ostala montažna dela opravljajo v enem obratnem prostoru. V sosednji zgradbi izdelujejo elektromotorje in generatorje. Delo je strojno, razen vlaganja tuljav v utore. To delo pa opravljajo ženske na tekočem traku. Delo je serijsko in vsaka de-lav.Ka opravi samo določen postopek dela. Tako sodeluje pri navijanju enega motorja 20 delavk, pri' tem pa imajo tuljave že navite, prespani narezan in ves drugi material pripravljen. Pri vseh nostopkih dela je bilo toliko zanimivega, da je bilo škoda, da smo imeli kratek čas za ogled itovarne. Poleg tega pa še popoldanska izmena ni polno zasedena, talko da nekaterih obratov sploh nismo videli. Videli ■smo pa tiste procese dela, ki jih bomo lahko praktično uporabi,11 pri svojem delu za boljšo kvaliteto dela. Domov smo se vrnili zadovoljni, saj smo si ogledali za nas zanimivo podjetje in s tem strokovno dokaj pridobili. Ekskurzija je .tako popolnoma uspela. N. Z. k KONEC AVGUSTA V CELOVEC Naša počitniška družina je izvedla že vrsto uspelih izletov in srečanj z drugimi družinami po domovini. Iz dneva v dan je številnejša, trenutno šteje 35 članov, prav gotovo pa tudi pri tem številu ne bo ostalo. Konec avgusta nameravamo obiskati Koroško. Tudi Avstrijci in Italijani so bili že pri nas na shodu v Goriških brdih pred kakim mesecem in pol. Za izlet v Celovec je med našimi mladinci veliko zanimanja in nobenega dvoma ni, da bo uspel kakor vsi doslej. Naš mladinec v brigado na Poljsko Iz vrst najboljših brigadirjev, ki so se izkazali na avtocesti Bratstva in enotnosti, so formirali mednarodno brigado, ki bo sodelovala pri delovni akciji na Poljskem. S to brigado bo odpotoval 8. avgusta 1962 tudi naš mladinec tov. Franc Obreza. Ni nas presenetilo, ko smo zvedeli, da je tudi on med izbranimi najboljšimi, ki nas bodo zastopali v zamejstvu, ker je tudi v našem mladinskem aktivu eden najaktivnejših mladincev. Ob odhodu mu želimo vse najboljše. Š. V. Gibanje proizvodnje Celuloza 106 Beljena celuloza . . . . . 100 103 Lesovina ...... 104 Papir 93 Pinotan , . . 100 103 Proizvodni plan je bil izpolnjen pri vseh polizdelkih in izdelkih, razen pri papirju. Letni proizvodni plan, ki ga je sprejel delavski svet 21. 7. 1961, je predvideval določeno strukturo proizvodnje, s katero bi podjetje v tekočem letu izvršilo postavljeni plan. Proizvodnja papirja pa se je v državi v zadnjem času znatno povečala, kar je narekovalo spremembo v proizvodnji, nasproti s pianom predvidenim v začetku leta. Naše tržišče danes zahteva kvaliteten papir, ki ustreza ustaljenim uzancam. Razumljivo je, da je ta sprememba bistveno vplivala na naš asortiment in na količino proizvodnje, ki jo primerjamo z letnim planom. Ivan Mrhar Novi zunanjetrgovinski predpisi Zunanjetrgovinska izmenjava se vedno bolj povečuje. Ob takem prometu je bilo nujno urediti odnose na tem področju, ki je zaradi raznih anomalij, zlorab, neresničnih navajanj podatkov, podkupovanj in podobno kvarilo ugled naši državi na svetovnem tržišču. Poleg tega pa se je pojavilo v zunanji trgovini polno raznih podjetij, ki niso zmožna opravljati zunanjetrgovinskih poslov. Glede na vse to je Zvezna ljudska skupščina na svojem zasedanju dne 30. junija 1962 sprejela zakon o prometu blaga in storitev s tujino, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ st. 27 in je začel veljati 13. julija 1962, to je osmi dan po objavi. Značilnosti novega zakona so predvsem v tem, da je določil nov način registracije oziroma vpisa v zunanjetrgovinski register, postavil zahtevo po spoštovanju dobrih poslovnih običajev, varovanja državnih interesov in njenega ugleda v tujini, definiral posamezne vrste poslov (mednarodna špedicija, mednarodni 'transport Maga in potnikov, mednarodni proanetno-agen-cijski posli, turistični posli s tujino, kontrola kakovosti in količine blaga v mednarodnem prometu, izvajanje investicijskih del v tujini, zastopanje tujih firm in podjetja za pospeševanje zunanjetrgovinske izmenjave) kot tudi, kaj pomeni nelojalna konkurenca ter način poslovanja s tujino soloh. Omeniti je še treba, da je poostril tudi sankcije, v nekaterih primerih celo do 10,000,000 dinarjev za gospodarsko organizacijo, do 300.000 dinarjev pa za odgovorno osebo, če opravlja zunanjetrgovinske posle v nasprotju s tem zakonom. Register gospodarskih organizacij za opravljanje zunanjetrgo-vinskih poslov se vodi pri pristojnem gospodarskem sodišču. Doslej je vodil ta register komite za zunanjo trgovino, ki je bil nedavno ukinjen. Gospodarska organizacija, ki hoče opravljati zunanjetrgovinske posle in se vpisati v ta register mora izpolnjevati naslednje pogoje: pravilno mora poslovati, imeti mora določeni minimum sred-istev, nadalje potrebno tehnično opremo in kadre s strokovno izobrazbo, ki je potrebna za opravljanje ustreznih zunanje-trgovinskiih poslov. Potrdilo, da gospodarska organizacija pravilno posluje im da ima ipreapisani minimum sredstev izda na njeno zahtevo pristojno družbeno knjigovodstvo. Zakon je tudi definiral, kdaj gospodarska organizacija pravilno posluje (če uporablja družbena sredstva in z njimi razpolaga v skladu z veljavnimi predpisi, če v redu izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti, bank in drugih upnikov itd.). Minimum sredstev pa, ki jih bo moralo podjetje imeti za opravljanje zunanjetrgovinskih po- slov, bo določil zvezni državni sekretariat za zunanjo trgovino (ta je bil ustanovljen po ukinitvi komiteja za zunanjo trgovino) v soglasju z zveznim državnim sekretariatom za finance za vsako vrsto zunanjetrgovinskih poslov posebej. Ta predpis še doslej ni izšel, vendar pa ga je pričakovati v najkrajšem času, da bo mogoče pravočasno na novo registrirati vsa zunanjetrgovinska podjetja. Prav tako bodo izšli predpisi o potrebni tehnični opremi, ki jo morajo imeti gospodarske organizacije, ki želrio opravljati zunanjetrgovinske posle. O strokov-nih kadrih, ki so potrebni za opravljanje teh poslov, pu presoja republiški upravni organ, ki je pristojen za trgovino. Ta bo tudi izdal na zahtevo podjetja ustrezno potrdilo, ki ga bo treba predložiti kot dokaz, da podjetje izpolnjuje pogoje, ob priliki vpisa v zunanjetrgovinski register pri okrožnem gospodarskem sodišču. Ta organ je istočasno pristojen, da izda proizvajalnim gospodarskim organizacijam, kakor bo to potrebno v našem primeru, soglasje k opravljanju zunanjetrgovinskih dejavnosti. Navedene določbe smo natančneje obdelali iz razloga, ker bo treba vsa navedena dokazila čimprej pripraviti za ponovni vpis. Zakon namreč določa, da smejo gospodarske organizacije, ki iso bile na dan uveljavitve tega zakona vpisane v zunanjetrgovinski register pri komiteju za zunanjo trgovino oziroma pri zveznem državnem sekretariatu za zunanjo trgovino, nadaljevati na podlagi dosedanjega vpisa z zunanjetrgovinskimi posli, za katere so vpisane, še šest mesecev od dneva, ko je začel veljati. Po preteku tega roka bodo smele lOpravljati zunanjetrgovinske posle samo tiste .gospodarske organizacije, ki bodo izpolnjevale pogoje iz tega zakona in ki bodo vpisane v registru pri pristojnem gospodarskem sodišču za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov. Osnovno pravilo zakona je, da isme gospodarska organizacija načeloma opravljati le tiste zu- nanjetrgovinske posle, za katere je vpisana v registru. Kljub temu določilu pa je dovoljeno, da sme proizvajalna gospodarska organizacija poleg vpisanih poslov opravljati med drugim še druge posle, kot: izvažati skupaj z blagom, ki ga je proizvedla, tudi blago, ki ga je proizvedla kakšna druga gospodarska organizacija, če ji tako blago služi kot potrebna dopolnitev asortimenta in kakovosti njenega blaga. Zlasti pomembno pa je, da sme kot član poslovnega združenja izvažati blago drugih njegovih članov in zanje uvažati blago, če je za to upravičena po pogodbi o ustanovitvi poslovnega združenja ali po posebni pogodbi, sklenjeni med člani združenja. Te pomembne določbe pridejo v poštev zlasti v našem primeru. Naše podjetje je postalo na podlagi sklepa centralnega delavskega sveta član novega poslovnega združenja papirne industrije in rudnikov, ki se imenuje »Papirlas« in ima svoj sedež v Ljubljani. Z registracijo za zunanjetrgovinsko poslovan je in na podlagi navedene pogodbe bo lahko za ostale člane združenja, kolikor pač bodo to želeli, opravljalo zunanjetrgovinske posle. Pomebna novost, ki jo omenjeni zakon prinaša, so predpisi o nelojalni konkurenci. 2e v začetku je bilo omenjeno, v kakšni obliki vise se pojavljajo odnosi s tujino glede blagovne izmenjave in da je bil že skrajni čas urediti te odnose z ustreznimi predpisi. Splošno znano je namreč, kako nekorektno nastopajo naše gospodarske organizacije druga nasproti drugi na zunanjem tržišču. To stanje je kritiziral tudi maršal Tito v svojem govoru v Splitu. Nujno je bilo tedaj, da se natančno opredeli, kaj pomeni nelojalna konkurenca, kii je doslej napravila toliko škode naši državi kakor tudi samim trgovcem, ki nastopajo na zunanjem tržišču. Poleg najvišje, že omenjene kazni, lahko izreče sodišče tudi varstveni ukrep prepovedi opravljanja ene ali več vrst zunanjetrgovinskih poslov. Sicer so načela o nelojalni konkurenci že doslej veljala, seveda na podlagi predpisov iz bivše Jugoslavije, vendar pa je bilo polno nejasnosti, kako naj se uporabljajo. Zakon je torej te nejasnosti dokončno odpravil. Omembe vredne so tudi določbe o prepovedi opravljanja zunanjetrgovinskih poslov za ti- (Nadaljevanje na 2. strani) Delo pri delilnem stroju. (Motiv iz obrata Vevče) Problemi mladine v samskem domu v Vevčah Tovarniški komite LMS je opazil, da so v dosedanjem delu mladinske organizacije zelo malo sodelovali mladinci iz samskih domov. Da hi odkrili vzroke neaktivnosti, smo siklicali dne 12. junija 1962 ob 19. uri sestanek v samskem domu v Dobru-njah. Na sestanku smo ugotovili, da nam pri našem delu lahko mnogo pomaga naš časopis. Ker delamo po večini v delovnih izmenah, se ne moremo nikdatr sestati vsi, medtem ko časopis bere vsak mladinec. Iz razprav so razvidni naslednji problemi mladine v samskem domu. V domu se pokrivajo s fiiici, ki so skoraj brez izjeme uma-zami (mastni). V zimskem času pa dva filca ne zadostujeta za pokrivanje. Predlagajo, da bi kupili za vsako posteljo odejo. Tla po hodnikih in sobah so hladna, zato predlagajo, da se položi lesen pod. Nujno je itreba popraviti vodovodne (straniščne) instalacije, ki ponekod zamakajo celo steno. V zimskem času bi rabili toplo vodo. Prav tako je potrebno redno zamenjavati pregorele žarnice —• v straniščih, hodnikih. Ureditev teh problemov bo prispevek k redu in higieni v domu. Na letni konferenci 16. 2. so sklenili, da morajo rjuhe menjati vsakih štirinajst dni. Toda od letne konference do tega sestanka so jih menjali samo dvakrat. Najbolj pereč problem je pomanjkanje kolesarnice za 50 koles in nekaj mopedov. Sedaj kolesa puščalo no hodnikih, ki so zaradi tega skoraj neprehodni, kar povzroča nered v domu. Kolesarnico, ki naj bi j-o zgradili, bi opremili z garnituro orodja za popravilo koles. Nujno potreben je -tudi prostor, kjer bi lahko sprejemali obiske. Kot, primer navajamo, kaj se je dogajalo do sedaj, ker ni bilo takega prostora: Npr.: Tovariša Andreja Ži- liča je -obiskala žena in prespala v -domu, zato mu je ekonom pobral posteljnino. Ko se je tov. Ži-lič vrnil iz nočne izmene, ga je namesto tople postelje čakala delovna knjižica. To je mogoče po predpisih samskega doma, ni pa človeško. V okolici samskega doma se vedno odlagajo odpadke, ki v poletnih dneh zastrupljajo zrak. Omare za nerilo in obleko so bo potrebno prepleskati okna in vrata. Obrat družbene prehrane Hrana v menzi je stalno dražja, medtem ko je kvantiteta nespremenjena, kvaliteta pa celo nazaduje. To nam ni razumljivo spričo dejstva, ker je -restavracija kot Obrat družbene prehrane manj obdavčena, razen tega pa ji še plačujemo dotacijo za obrdke. Opažamo, da higiena in postrežba v restavraciji ni zadovoljiva. Abonenti morajo čakati na hrano, ker je premalo strežnega osebja, po drugi strani absolutno premajhne. V najkrajšem času pa osebje odpuščajo po »tekočem traku«. Nujno je, da se v soboto podaljša večerja do osme ure. Nemalokrat se je zgodilo, da je ostal kdo brez večerje, ker je prišel ob 18. uri iz službe, verjetno -se je moral še umiti itd., in ni uspeli priti do 19. ure na večerjo. V komisiji za kontrolo obrata družbene prehrane naj bodo predvsem tisti, ki se tam hranijo in ki imajo interes, da se stanje izboljša. Absurd je, da ca. 100 ljudi iz samskih domov zastopata dva predstavnika. Dobro hi bilo, če bi v Vevčah odprli mlečno restavracijo; mogoče bi to pomagalo k stabilizaciji cen v obratu družbene prehrane. Koristniki ceste mimo samskega doma v gramozno jamo naj tudi skrbijo zanjo, da ne bo samski dom v poletnih dneh zavit v oblake prahu. Na sestanku smo ustanovili tričlansko komisijo LMS obrata Vevče za problematiko samskih domov. Sklenili smo, da bo kolektiv v samskem domu vplival z zgledom ,na tovariše, ki se ne držijo osnovnih norm življenja v kolektivu. š. v. * Nekaj o brigadnem življenju Glede na sklep letne konference naše mladine, da pošljemo na zvezno delovno akcijo naše mladince, je odšel o brigado tov. Milan Povše. Bil je v sestavu XII. ljubljanske MDB Maksa Perca, ki je delala na odseku avtoceste med Brianom in Sanico o bližini Svetozareoa. Prve dni so urejali naselje, nato pa začeli z zemeljskimi deli in planiranjem. Delali so 6 ur dnevno. Normo so presegli v povprečju za 135%. V prostem času so bila v naselju, ki je štelo 250 brigadirjev, organizirana športna srečanja in kulturno zabavne prireditve ob tabornem ognju za brigadirje in domačine. Domačini so bili veseli brigadirjev, saj so jim v njihovo enolično življenje vnesli mnogo poleta in vedrine. Po delu so imeli na razpolago tehnično, poljudno in zabavno literaturo. Vsak drugi dan pa so se na političnih predavanjih seznanjali z važnejšimi aktualnimi dogodki doma in o svetu. Na bfi-gadnih konferencah pa so obravnavali brigadno življenje. Brigada je bila zaradi stalnega preseganja norme in dobrih medsebojnih odnosov, proglašena štirikrat za udarno, trikrat specialno pohvaljena in je dobila bronasto plaketo. Kot najboljša MDB je bila poslana še na enomesečno delovno akcijo o Rovinj. Brigadirji so tu zgradili 2 km ceste okoli mladinskega počitniškega doma in uredili okolico. Mladinci, ki jih je zanimal tehnični pouk, so uspešno dokončali traktorski tečaj. med njimi je bil tudi naš Milan. M. J. Perspektiva osamosvajanja EE vzdrževanja Spremembe v družbeno-ekonomskem sistemu imajo za naše gospodarstvo v celoti, posebno pa še za posamezne gospodarske organizacije, velik pomen. Uvajanje novega gospodarskega sistema je dovedlo do velikih sprememb v poslovni politiki večine podjetij. Tako so bile nekatere gospodarske organizacije primorane poiskati nove proizvodne orientacije, izboljšati organizacijo in delitev dela, povečati izkoriščenost proizvodnih kapacitet, poiskati preostale notranje rezerve itd. Poseben pomen so imele in imajo za nadaljnji razvoj gospodarske stopnje notranjih odnosov v delovnih kolektivih oziroma delitev OD, posebno še za postopno in popolno afirmacijo delavcev kot proizvajavcev in upravljavcev. Ce torej izhajamo iz najbolj splošnih zahtev ekonomske politike, je cilj novega sistema delitve, da omogoči kar najhitrejši razvoj materialnih proizvodnih moči, najširše sodelovanje delovnih ljudi v upravljanju in uporabo principa delitve dohodka po deln. Znano je, da so v okviru naše gospodarske orgauiiza-cije obstajale in da boido verjetno tudi v bodoče razlike glede aikumula-tivnosti, oziroma •organskega sestava sredstev EE. Tako je za proizvodne enote seslavljen sistem cenikov po asortimentu, ki omogoča zasledovati vrednost proizvodnje, kakor 'tudi nagrajevanje po delu. Kljub temu pa so ostale še dovolj vidne razlike nasproti drugim EE, ki niso mogle biti odstranjene s samim postavljanjem novega sistema EE. Z nadaljnjim procesom in njegovim pravilnim usmerjanjem lahko pričakujemo, da se bodo ti odnosi vse bolj usklajevali in postopoma dovedli do približno enakih pogojev gospodarjenja vseh EE. Vsekakor pa bo razlik med EE 'toliko manj, kolikor se bodo vsi člaaii EE bolj trudili za zmanjšanje izgub v surovinah, delovni sili, posebno pa še pri reprodukcijskih materialih. Take izgube iso slieer stalni pojav procesa proizvodnje, potruditi pa se moramo, da bodo čim manjše. Razen vpeljanega tehnološkega procesa in pravilnih normativov pa postavlja sistematsko vzdrževanje najvažnejši problem. Ustavljanje strojev, povzročeno zaradi slabega vzdrževanja, praviloma pripelje do zelo visokih izgub, ki ise v večini primerov pozneje težko nadomestijo. Pravilno rokovanje s stroji, skrb zanje, vzdrževanje, stalna kontrola in dobro organizirani in tehnično izvedeni remonti, predstavljajo enega osnovnih pogojev za izvršitev planiranih proizvodnih nalog. Nepravočasni remonti in slabo vzdrževanje naprav povzroča daljše zastoje in prekinitve dela, kar znatno zmanjšuje proizvodnjo, povečuje stroške in podražuje vsako enoto proizvoda. Jasno je, da je interes naše gospodarske organizacije,, da _ je vzdrževanje naših strojev cim boljše. Posebno še, ker razpolagamo z sorazmerno velikimi, a tudi starimi in iztrošenimi napravami na eni strani, na drugi strani pa čutimo povečane zahteve tržišča po ooljši kvaliteti. Posebno zahteva tržišča po visoki kvaliteti pa terja, da so elementi strojev res tehnično dovršeno popravljeni tako glede na material, kakor tudi na izdelavo. To pa zahteva sodelovanje tehničnega kadra, ki mora v bližnji prihodnosti še izpopolniti in razviti industrijska sistem remontov in popravil. Danes je to še razmeroma težko, posebno zaradi primitivističnih lin lokali-stičnih gledanj nekaterih, kakor tudi teženj, da se po vsej sili nadaljuje, oziroma ostane na obrtniškem načinu poslovanja. Po dem načinu nimajo Eh vzdrževanja nobenih možnosti za samostojni obračun. Samostojnost naj bi pri članih teh EE vzbudila zanimanje za probleme posameznih enot, posebno pa čim hitrejšo realizacijo naročil. Ker pa samostojni obračun zahteva popolnoma točno zajemanje materialnih in iz delavnih stroškov je jasno, da je do mogoče doseči samo z največjim redom in disciplino, pravilno organizacijo in delitvijo dela pri strokovnem kadru in tehnični administraciji. To pa je že tako imenovani industrijski sistem remontov in popravil. Industrijski sistem remontov in popravil pa prinaša določene spremembe oziroma zahteve v sami organizaciji dela. Naf omenimo samo glavne: 1. Naročilo mora biti tehnično, to se pravi, da mora vsebovati vse tehnične podatke, ne pa samo ime naprave ali stroja. 2. Priprava materiala se mora izvršiti v skladišču po zahtev-nici na delovnem nalogu. 5. Poentiranje ,se mora izvajati doslednejše (registracija začetka in konca dela). 4. Urediti se mora skladišče reparaturnega materiala (glede na točko 2), klasificirati rezervne dele in jih skladiščiti posebej, urediti ,se mora skladišče odpadnega materiala. 5. Potrebno je določiti ustrezne elemente za obračun. Delo oddelka za vzdrževanje se prične tedaj, ko dobi oddelek od proizvodnih enot naročilo. Toda, ker vsako delo zahteva svoj red in disciplino, tako je tudi v tehniki določen dn tudi priznan tehnični postopek naročanja dela. Vsako naročilo pa zahteva določen čas za realizacijo. Tem halj pa to velja za individualno delo kakršno je ravno v vzdrževanju, kjer enako delo nastopa po daljšem obdobju celo nekaj let. Nd samo to važno, da se stroj »vrti«, bolj je važno kako ise »vrti« in koliko časa se »vrti«. To, posebno zadnje, pa posega v ekonomske račune vsakega naročnika, oziroma vsake g os pod a.r.ske o r ga n iz a oi j e. Vzemimo primer: Neki del stroja se pokvari. Ker je navadno istrahovita nuja, se vstavi nov del, ki je bil napravljen iz materiala. ki konstruktivno povsem ne ustreza, čeprav se »pravilni« material dobi na tržišču, samo ne ob vsakem času. Zaradi omejenih obratnih isredstev pa tudi ni mogoče imeti večjih količin na skladišču. Predvidevajmo, da bi pravi material moral zdržati reeihio pet 'let, na novo vstavljeni pa je bil po enem letu uničen. Največkrat povzroči taka okvara še izpad proizvodnje, kar nam da dvojno škodo. Torej pri tehnično dovršenem popravilu se zahteva čas. Ker pa pri eventualnem izpadu le nimamo možnosti, da bi strokovno obdelovali posamezne probleme na škodo proizvodnje, je nujno, da preidemo na izdelavo rezervnih delov vseh občutljivejših oziroma bolj obremenjenih strojnih delov, čeprav itak način veže določena obratna sredstva. Podjetju oziroma proizvodnim EE pa bi Zavese v našem Rdečem kotičku so res da stare in raztrgane, toda tudi to ima dobro stran. Vsak mimoidoči lahko skozi odprtine na zavesah — upamo, da jih vidite na sliki — pogleda, če se dogaja v kotičku kaj zanimivega ... tak način gotovo pripomogel k povečanju finančnega uspeha, posebno še, ker se v celoti vzeta obratna sredstva ne bi povečala, ker bi ise morala sprostiti sredstva, ki so sedaj vezana v grobem materialu. Precej krajši pa bi bili tudi zastoji strojev ali naprav. Težavno vprašanje je tudi določanje elementov obračuna oziroma kalkulacije. Najtežje pa je določanje izdelavnih časov. V proizvodnji sta hitrost stroja in teža papirja dve vrednosti na osnovi katerih je sorazmerno enostavno določati lastno ceno proizvoda določene kvalitete. V delavnicah odd. za vzdrževanja pa ni tako. Zelo težko se pravilno ugotovi čas izdelave ne glede na nekatere izkustvene modatKe, ker je popravilo odvisno od različnih faktorjev. Npr. okvaro v zaprtih gonilih je nemogoče predvideti dokler gonilo ni odprto, rjavenje podaljšuje npr. piredvideni čas demontaže in podobno. V sistemu EE, ki je uveden pri nas, temelji ,samostojni obračun EE vzdrževanja na osnovi individualnih kalkulacij. To je: za vsako delo, ki se v delavnicah izvrši, je potrebna posebna pred-kalkulaciija. Ta pa je odvisna v precejšnji meri od človeka, ki to dela, oz. pni nas od priprave dela, vendar bo v vsakem primeru .subjektivnega značaja, ker ne moremo računati s fiksnimi elementi kalkulacije kot so npr. hitrost, teža ipd., ki lahko dajo čisto točen matematični rezultat, kateremu se mora nato proizvodnja čimbolj približati oziroma ga preseči. Ce pa neki element kalkulacije lahko variira (npr. globina zareze na glaidiinem va-lju, ki se je ne da točno določiti na obdelovalnem stroju pa določa število rezov kar da cas izdelave) je jasno, da lahKo variira tudi lastna cena proizvoda, to se pravi, naknadna kalkulacija bo različna od predkalkiuHacije. Ta razlika pa je ravno tisti element ki določa uspeh oziroma neuspeh posamezne EE v vzdrževanju. Predpogoj, da se taka pred-kalkulacija izdela, pa je točna tehnična dokumentacija, ^kar posebej velja za obsežnejša dela. Vsaka sprememba po dogovoru na nivoju mojstrov brez vednosti oddelka, ki delo pripravi, pomeni spremembo kalkulacije, s tem pa v največ primerih finančno izgubo EE. Ker ise v našem podjetju razvija proces decentralizacije samoupravljanja, kar •pomeni, da dolžnosti in pravice posameznih EE rastejo čedalje bolj, lahko predvidevamo, 'da bodo tudi vzdrževalne enote (delavnice) morale preiti v najkrajšem času na samostojni obračun. Potrebno pa je predhodno urediti zgoraj navedene probleme in (rigorozno odstranili vse negativne subjektivne pojave, ki zavirajo razvoj modernejše organizacije dela, delitve dela ter poslovanja EE. Pri itako omejenih pogojih dela in poslovanja obstajajo realne možnosti, da se EE vzdrževanja postopoma osamosvojijo im ob strmuilaitivnem nagrajevanju povečajo produktivnost, ter s tem pripomorejo podjetju do višje realizacije. Ing. Franc Vide NOVI ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI (Nadaljevanje s 1. strani) ste osebe, k'i so bile obsojene za kakšno kaznivo dejanje zoper ljudstvo iin državo, zoper uradno dolžnost, za večino kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo ter zoper družbeno in zasebno premoženje. Taka prepoved traja pet let po prestani, odpuščeni ali zastarani kazni. Zakon tudi napoveduje nove predpise o izobrazbi vodilnih in strokovnih uslužbencev gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z zunanje trgovinskim poslovanjem. Dokler ti predpisi ne bodo izšli, velja dosedanji! pravilnik, ki je bil objavljen v Uradnem liist« FLRJ st. 46/66. Jože Polanc Popravek pravilnika o delitvi osebnega dohodka KADROVSKA SLUŽBA POROČA V Uradnem listu FLRJ,-št. 28/62 je izšlo navodilo, da gospodarske organizacije lahko povečajo osebne dohodke tistim delavcem, katerih čisti prejemki ne presegajo 25.000 diin mesečno. S tem povečanjem naj bi se doseglo usklajevanje osebnih dohodkov z dviganjem življenjskih stroškov. Povečanje sredstev za osebne dohodke sme znašati največ 3 °/o skuipnega zneska vrednosti delovnih mest določenih posameznim delavcem v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Navodilo pravi dalje, da mora gospodarska organizacija sredstva za povečanje osebnih dohodkov razporediti tako, da prizna praviloma največje povečanje delavcem z najnižjimi vrednostmi delovmih mest. Pri tem pa mora gledati na to, da se ne spreminjajo bistvena razmerja nasproti delavcem, katerih vrednost delovnega mesta presega čistih 25.000 din. Centralni delavski svet je glede na omenjeno navodilo na svoji redni seji dne 2. 8. 1962 razpravljal o predlogu, ki ga je dal oddelek za nagrajevanje po predhodni razpravi s komisijo za nagrajevanje. Po razoravi o predloženem predlogu je sprejel .sklep, da se popraviijo naslednja delovna mesta: Delovno mesto nanosLvec na hoLan.dcih L, n., HI. in IV. PS Iklejar na hoLamdcih . ii i=« || lil Ji! c/. . 71 74 . 71 74 Stalna vrednost Ekonomska enota za uro-tono po sedanjem ceniku I. papirni stroj 147 II. papirni stroj 142 III. papirni stroj 141 IV. papirni stroj 146 belilnica 720 brusilnica 1400—1575—1800 strojna dodelava 227 ročna dodelava 117 ostale ekon. enote 372 Po novem ceniku za enoto proizvoda se bodo obračunavali osebni dohodki od 1. julija 1962 dalje. Navedeno povečanje vrednosti delovnih mest se nanaša samo na obrat Vevče, Iker je obratni delavski svet obrata Medvode na svoji seji dne 50. VI. 1962 že Pred objavljenim .navodilom v Uradnem listu sprejel popravek za nekatera delovna mesta. Pa ta popravek je izdelala predlog obratna komisija za nagrajevanje na osnovi delavskega sveta dne 22. V. 1962 in je pri tem predlogu upoštevala naslednje: 1. Popravki naj se izvedejo za tista delovna mesta pri katerih je osebni dohodek v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom iz leta 1961 nižji, kot letos v obdobju januar—april. 2. Vsi povpravki naj se izvedejo v okviru veljavnih cenikov po enoti proizvoda. 3. Razpravljati je treba o vseh oklepih l.n predlogih ekonomskih enot. 4. Popravki ne smejo bistveno vplivati’ na višino gibljivega dela. 5. Popravki naj se uveljavijo od 1. VI. 1962 dalje. 6. Upoštevati Sklep ekonomskih enot »pinotan«, da se v tej ekonomski enoti vrednosti delovnih mest ne spremeni. Obratni delavski svet je na predlog komisije sprejel sklep, da se popravi vrednost na naslednjih delovnih mestih: Vrednost delovnega mesta neto din Delovno mesto na uro — mesec sedanja po popravku Namestnik direktorja . 70.000 60.000 Tehn. vodja .... . 50.000 55.000 Vodja računovodstva . 62.000 54.000 Vodja komerciale . 40.000 48.000 Vodja kadr. in splošnih služb . 45.000 48.000 ^om. tehn. (vodja . . . 43.700 50.000 Vodja proizvodnje . . 43.700 46.000 Vodja belilmice v izgr — 45.000 Vodja vzdrževanj a . . 38.100 46.000 Vodj a Laboratorija . . 35.300 45.000 Vodja energetike . . . 34.300 38.000 Vodja analitske sl. . — 40.000 Delovno mesto N •5-2 !i !i! Ji! paznik filtra...............71 74 vodja koLodroba .... 71 74 paznik pri PS...............71 74 pomočnik koladroba . . 69 72 sekavec celuloze .... 69 72 čistivec lesa...............71 74 preddelavec v žistMnici . 74 76 vozač lesa................. 72 75 snemaivee lesovine ... 69 72 pom. pri rezalnem stroju 71 74 pom. pri prevljalnem str. 71 74 pospravljavec izmeta . . 76 79 itehtarica................. 72 75 prebiraivflca papirja ... 67 70 števka papirja............. 69 72 zavijavka papirja .... 69 72 zgibavlka papirja .... 67 70 fasanirka papirja .... 67 70 vzorčarka papirja .... 67 72 dovažavfca papirja ... 67 70 etikeitarica............... 67 70 zaznamovavec .bal.... 67 70 delivka papirja............ 69 72 črtavka papirja............ 69 72 voznik dvigala............. 69 72 razna pom. dela .... 60 65 znaživka obrata .... 64 68 snažlvka pisarn............ 64 68 pom. delavec............... 64 70 vzdrževanje proge ... 75 7 8 delavec na žagi .... 69 72 pom. žagpvodje .... 77 79 merivec lesa............... 78 79 pom. skladiščnika ... 74 22 proidajavka v bifeju ... 74 77 kopališka strežnica ... 69 72 pom. v tiskarni............ 74 77 delavka na vrtu .... 64 58 Zaradi Povečanja vrednosti navedenih delovnih mesi je delavski svet sklenil, da se .spremeni cenik za enoto iproizvoda po posameznih enotah takole: Popravek zaradi Stalna vrednost povečanja vrednosti . za uro-tono po delovnega mesta po popravku 3 150 2 144 2 143 1 147 3 723 20 1420— 1593— 1820 2 229 4 121 2 374 Vrednost delovnega mesta neto din Delovno mesto na uro — mesec sedanja popravku Vodja pripravljalnice lesa 27.300 30.000 Knjigovodja investicij 32.000 33.000 Izmenski delovodja . . 31.200 34.000 Delovodja Lesnega prostora 33.800 Vodja pripravljalne kisline 32.000 35.000 Vodja kovinske del. . . 31.200 35.000 Vodja elektrodel. . . 27.300 30.000 V odj a m izarSke del. 123 30.000 Vodja zidarske del. . . 27.300 30.000 Vodja strojn.vzdrž. . . — 31.000 Gradbeni referent . . 28.500 31.000 Varnostni tehnik . . . 27.500 30.000 Vodj a montažne grupe 27.300 30.000 Glavni knjigovodja . . 32.000 33.000 Vodja/knjig. ek. en . . 27.800 29.000 Laborant 21.000 23.000 Vodja ekspediita . . . 110 115 Prevzemavec lesa . 98 115 Šofer B kategorije . . 99 110 Cestar 69 72 Perica 69 72 Praznivec somvniih jam 80 86 II. pom. izžemal. stroja 90 86 Čistivec izžemail. stroja 70 76 Snaživka pisarn . . . 64 67 Snažlvka obrata . . . 64 67 Razen omenjenega .popravka vrednosti delovnih mest je obratni delavlsfld svet na isti isejii sprejel sklep, da na nekaterih delovnih mestili popravi norme in akorde. Tako je kolektiv v obratu Medvode v sorazmerno kratkem času rešil vprašanje nekaterih nesorazmerij v delitvi osebnih dohodkov in s stalno večjo proizvodnjo izpolnjuje zadane mu naloge. Vprašanje notranje delitve osebnih dohodkov v Obratu Vevče pa mi povsem zadovoljivo. Ze od marca letošnjega leta dalje je v razpravi ipopravak vrednosti delovnih mest, 'ki naj bi odpravil nekatera nesorazmerja, ki so nastala po ukinitvi faktorjev na delovnih mestih visoko in višje strokovnih uslužbencev. Vendar so po mnenju številnih delavcev tudi nižja delovna mesta prenizko ovrednotena. Izdelan je bil zato predlog v splošnem popravku vrednosti de- lovnih mest. Novi predlog zajema 26.6 odstotno povišanje vrednosti delovnih mest. Obravnavale so ga vse ekonomske enote na svojih sestankih skupaj s komisijo za nagrajevanje. S tem povečanjem vrednosti delovnih mest pa bi občutno zajeli gibljivi del osebnih dohodkov, ki je znašal za L polletje povprečno na mesec z rezervnim skladom vred 42 %>. Doseženi osebni dohodki po obstoječih merilih pa so iz meseca v mesec zelo nihali, tako da je znašal gibljivi del za mesec maj komaj 7 °/o. Glede na to, da so podobna nihanja v 11. polletju še možna, je povečanje vrednosti delovnih mesit v višini 26.6 odstotkov previsoko. Če ta odstotek znižujemo pa spet nastane vprašanje nesorazmerij, predvsem piri visoko im višje strokovnih delovnih mestili, ki pri povečanju niso bila dovolj upoštevana. K vsej lej razpravi bi morali dati odločno besedo obratni in centralni delavski svet, da bi talko to vprašanje, ki prav gotovo zavira proizvodnjo, spravili z dnevnega reda. S. K. IZ OBRATA VEVČE Prišli so v mesecu juliju 1962: Cernak. Alojz,, nosdvec na holajoid-cih Pečnik Marija, ročna dodelava Šircelj Ivana, ročna dodelava Močnik Stanislav, n. pom. pri PS Štros Janez, obratni laborant Pogorelec Stane, razkladavec Veselko Josip, razklada ve c Zabukovec Alibdin, strojni tehnik 2Ivkovič Anton, razkladavec Štefan Joža, snažilka Hrovat Marija, ročna dodelava šubelj Marijan, pomožni delavec Levec Anton, n. piom. pri PS Lavrič Jože, H. pom. pri PS Šinkovec Franc, nanosivec na ho-landcih Lavrič Alojzij, nanosivec na holand-ciih Habič Gabrijela, ročna dodelava Čeme Štefka, ročna dodelava Lavrič Anica, ročna dodelava Zabukovec Marta, ročna dodelava Odšli meseca julija 1962: N j egov ec Vekoslav, neopravičeno izostal 7 dni Ferlin Anton, neopravičeno izostal 7 dni Bevc Vid, sporazumno' Jaiger Jože, odšel na lastno željo UPOKOJENI SO BILI Paola HUMAR — hči delavske družine o kateri je bilo 9 otrok. Ze njen pokojni oče je bil zaposlen n papirnici Veoče. Z malim zaslužkom >si je zgradil hišico o Zadobrovi za soojo šteoilno družino, saj družine z mnogimi otroki niso bili dobri goslači o nobeni hiši. Paola, eden izmed njegovih starejših otrok pripoveduje: »Kupili smo zemljo, oso zaraslo s trnjem in raznim grmičevjem. Očistiti jo je bilo treba in pripraviti temelje za novo hišo. Z očetom sva delala od jutra do večera ob koruznem hlebčku kruha in oodi. Zidali smo, tudi tam sem očetu pomagala, končno smo se preselili, toda dokončali je nismo. Vsi otroci smo morali po končani šoli takoj od doma za koščkom kruha. Grenak je bil tuj kruh, vendar ga je bilo oeč kot doma.c V soojem življenju ni poznala počitka, bila je velika opora sooji bolehni materi, skrbela je zanjo do konca njenih dni. Leta 1943. se je zaposlila o papirnici Vevče kot kuharica obratne menze. Težave, ki so tedaj bile z nabaoo hrane poosod, tudi papirnici Veoče niso prizanesle. Ukinili so kuhinjo, ose delavke so premestili o sortirnico. Delala je kot zaoijaoka papirja polnih 18 let. Težko se je privadila novemu delu, toda čas premosti ose; vzljubila ga je in vztrajala na njem do konca. Bila je zelo vestna na soojem delovnem mestu, delavke so ji zaupale, bila je 5 let član delavskega sveta in kot taka bila tudi nagrajena. Zadnja leta službovanja je bolehala. V veliko oporo ji je bil naš obratni zdravnik dr.Moškon Boris, kateremu se s tega mesta iskreno zahvaljuje. Tovarišica Paola uživa sedaj zasluženi pokoj o sooji lično urejeni hišici ob malem vrtu, ki ga ureja za zabaoo in za sovje potrebe in ob šivalnem stroju, ki jo zamoti in ji krajša čas. Paola, osi tvoji sodelavci, ki smo še o delovnem razmerju, ti želimo še vrsto zdravih in srečnih let. Marija SMIRNOV - je iz delavske družine, rojena o Podgorici pri Domžalah. Ze o zgodnji mladosti se je morala tudi ona vključiti o delo. Leta 1938 se je poročila in preselila o Slape k Ci-mermanooim. Njen mož je bil že pred vojno vključen o KP. Njen prvi mož je bil leta 1943. ustreljen. Postala je vdova z nedoraslim sinom. Leta 1944. so tudi njo internirali o Raoensbrucku, šele tri mesece po osvoboditvi se je vrnila v domovino. Po vojni je sodelovala v organizacijah RK in ZB terena Polje. Kol odooa z malim otrokom se je meseca novembra 1943 znova zaposlila o papirnici Veoče. Delala je o sortirnici papirja ose do upokojitoe. Pri delu je bila vestna in pridna. S soojo dobro ooljo in humorjem je bila priljubljena med svojimi sodelavkami. V pokoj je šla predčasno, saj še ni dopolnila 30 let sooje starosti. Upokojena je bila po členu 72. in 78. zakona o delovnem razmerju. Marija Smirnov V nooi hišici, ki jo je zgradila skupno s pomočjo svojega drugega moža Maksa, ji želi kolektiv papirnice Veoče še mnogo zdravih let. Alojz VERET1K — je nastopil službo že 2.6. 1923 kot 16 letni deček. Zaradi mladoletnosti je delal 2 leti pri zidarjih. Z izpolnjenimi 18 leti je bil premeščen o brusilnico, od tam je šel služit vojaški rok za 3 leta. Po odslužitvi oojaškega roka se je znova zaposlil o brusilnici do leta 1934. Nato je brusilnico zamenjal s ho-landci do 1948 leta. Ker ga je izmensko delo posebno ponoči utrujalo, se je zaposlil kot razkladavec surovin, kjer je imel tudi boljši zaslužek, na tem delovnem mestu je delal dp leta 1959. Zbolel je, bil je skoraj 2 leti o zdravilišču Valdoltri, operirali so mu nogo toda potem ni mogel oeč opravljati težaškega dela. Zaposlil se je na lažjem delovnem mestu in tam ostal ose do upokojitoe. Bil je dober in vesten delavec, dober družinski oče, saj je sooji-jna dvema hčerkama še pred vojno zgradil hišico, hčerke pa je šolal tako, da je ena učiteljica, druga pa strojni tehnik. Priskrbel jima je boljši kos kruha, kot ga je imel sam. Med oojno je sodeloval z OF o tonami in na terenu. Marsikatero noč je prebredel Ljubljanico in prenašal razni material za partizane. Težki so spomini na preteklo oojno, toda to tone že o pozabo z željo, da se ne bi povrnila oeč. Ferlin. SlaivJro, neopravičeno izostal 7 dni Vidic Alojz, neopravičeno izostal 7 dni Veselko Ivan, neopravičeno izostal 7 dni Resnik Vinko, k vojakom Vinkov® Ivam, neopravičeno izostal 7 dni Šinkovec Franc, odšel v poskusni dolbi Alič Anton, odšel na lastno željo Stefan Joža, odpuščena v poskusni dobi Babnik Avgust, odšel sporazumno na lastno željo Povše Janez, odšel sporazumno Džuržavič Cveto, neopravičeno izostal 7 dni Ložar Anton, upokojen Sevšek Andrej, upokojen Seme Anton, odšel sporazumno Pogačnik Franc, upokojen Parovel Viktor, upokojen Plazer Teodor, na lastno željo Ambrož Rudolf, upokojen Cernak Alojzij, odšel v poskusni dobi Šircelj Viktor, upokojen Primožič ing. Janez, premeščen v obrat Medvode IZ OBRATA MEDVODE V mesecu juliju 1962 so se zaposlili: Bantalkovič Antun, II. pomočnik iz-žemaiinega stroja Stjepanovič Slavo, pripravljavec kisline Fras Miroslav, vodja, strojnega vzdrževanja Fic Emil, čistivec lesa. Vujasdnovič Vlado, laborant Bertoncelj Emil, strojni ključavnL čar Tehovnik Ivan, strojni ključavničar Stale Vinko, traktorist V mesecu juliju so zapustili obrat: Lukančič Vinko, sodar-ekspediteor, Upokojen Ferlež Leopold, razkladavec surovin, sporazumno Saihinovič Rasim izprazni evavec snovnih, jam, odpuščen-kaznovan Semič Muhamed, čistivec lesa, odpuščen — 135. čl, ZDR Gabrovšek Janez, parni sušivec, odhod v JLA Križaj Janez, izparivec pinota,na, upokojen Čarman Vinko, II. pom. kuharja celuloze, odlhod v JLA Sarlah Ida, fateturist, upokojena Rojstvo: V .družini razMaldavca lesa Franca Jamnika se je rodila hčerka,. Iskreno čestitamo. Sedaj doma opravlja razna domača dela in ob negi njegove skrbne žene o zadovoljstvu uživa sooj pokoj. Kolektiv papirnice Vevče mu želi še na mnoga leta! Tov. Alojz Veretik v Valdoltri PARTIZANSKI HUMOR VSE SILE ZANJE Med narodnoosvobodilno borbo je hotel neki laški častnik zvedeti, kako radi imajo Istrani laško vojsko. Zato je vprašal nekega Slovenca: »Kaj bi storil za angleškega vojaka?«. »Ničesar,« mu odgovori Slovenec. »Pa za partizane?« »Tudi nič.« »Pa za laške soldate?« je nadaljeval častnik. »Zanje bi delal ose življenje.« »Krasno, zelo dobro, to sem tudi pričakoval. Kaj pa si po poklicu?« »Grobar!« se je odrezal Slovenec. KOLEKTIVOV PANDME INDUSTRIJE SLOVENIJE Po lanskem srečanju: tov. Robida v imenu zmagovalne ekipe sprejema šopek (kopriv in podobnih rastlin) Pomembna obletnica Za letošnji mesec julij laihiko rečemo, da j£ bil mesec športa delovnih Ikoilelctivov v naši republiki. Ob mnogih kvalitetnih rednih športnih dogodkih v našem vrhunskem športu so vzbujala pozornost tudi tradicionalna športna tekmovanja delovnih kolektivov različnih industrijskih pa>-nog. V Štorah so se pomerili metalurgi iz vise Jugoslavije. V Šoštanju so priredili športna srečanja za zvezo sindikalnih športnih aktivov ELEKTRE, v Kočevju pa so se v različnih športnih disciplinah »borili« športniki-za-stopniki sindikatov delovnih kolektivov slovenskih grafikov. Tudi slovenski papirničarji so nadaljevali svojo športno traiddcdjo. V dneh od 12. do 15. julija so se v Domžalah zbrali športniki delovnih kolektivov tovarne celuloze in papirja VIDEM-KRSKO, tovarne celuloze in papirja VEVCE-MEDVODE, papirnice KOLIČEVO, tovarne kartona in papirja SLADKI VRH, tovarne dokumentnega ih kartnega papirja RADEČE ter zastopniki sindikata industrijskega biroja dz LJUBLJANE. Letošnje tradicionalne športne igre slovenskih papimičarj ev so 11. po vršiti. Organiziral jih je na pobudo republiškega odbora sindikata tiska in papirja delovni kolektiv papirnice KOLIČEVO. Prve športne igre papir-ndičarjev so bile leta 1951. Vevški papirničarji si štejejo v čast, da so bili oni dniciatorji in organizatorji teh prvih papirniških športnih srečanj Kot vedno do sedaj so ta športna srečanja v svoji osnovi bila tovariška srečanja in spodbuda rekreativne športne dejavnosti v podjetjih. To je tudi njihov osnovni namen. Uvrstitev in rekordi sta bila cilj sekundarnega pomena, tovariško spoznavanje, poglobitev vezi in odnosov med delovnimi kolektivi, rekreacija pa najpomembnejši del. Z letošnjimi ,11. športnimi igrami prehajamo v drugo desetletje te športne tra dioij e. POTEK IN REZULTATI TEKMOVANJA Na programu so bile naslednje discipline: lahka atletika, nogomet, odbojka, plavanje, streljanje, kegljanje, namizni tenis in šah. Tekmovanja so trajala tri dni. Prvi dan: Po končani paradi športnikov in svečanosti uradne otvoritve iger, so se začele prve borbe v lahki atletiki. Prva idiisciplina je bila skok v višino. Višinska lestvica se je dvigala do 165 om. Od 12 prijavljenih je kar 5 preskočilo1 to višino, kar je dokaz zelo izenačene konkurence. Lestvica najboljših: 1. Tatič Drago, Vevče-Medvode, 165 cm; 2. Hiršelj Ivan, Radeče, 165 cm; 3. Černe Silvo, Vevče-Medvode, 165 centimetrov; Kunc Milan, Ind. Biro, 165 cm ; 5. Koren Marjan, Radeče, 165 cm itd. Tek na 100 m: 1. Kunc Milan, In. Biro, 12.d sek; 2. Koren Marjan, Radeče, 12.2 sek; 3. Hiršelj Ivan, Radeče, 12,4 sek; 4. Košak Marjan, Količevo, 12.4 sek; itd. Tek na 1500 m: V tej najbolj naporni disciplini lahke atletike je že tretjič zapored sigurno zmagal zastopnik Sladkega Vrha, Kikelj Franc s časom 4 minute in 31.7 sekund. Drugi je bil član kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode Knific Rajko s časom 4 minute in 40.5 sekund. Tretji 2a-liing Franc, Sladki Vrh s časom 4 minute 41.5 sekund. Istočasno se je na prostoru za met krogle in diska odvijala borba za daljino v krogli in disku. Krogla: 1. Runovec Sandi, Videm, 10.39 m; 2. Rihter Sandi, Količevo, 10.21 m; 3. • Novak Tone, Vevče-Medvode, 10.15 m. Disk: 1. Jovin Miiarad, Ind. Biro, 31.30 m; 2. Mihovec Janez, Vevče-Medvode, 31.20 m; 3. Novak Tone, Vevče-Medvode 31.06 m — itd. Met kopja: 1. Mihovec Janez, Vevče-Medvode, 45.42 m; 2. Kunc Milan, Ind. Biro, 40.60 m; 3. Novak ing. N., Vevče-Medvode, 40.18 m itd. Skok v daljino: 1. Kunc iMilan, Ind. Biro, 5.96 m; 2. Mihelj Karl, Količevo, 5.75 m; 3. Novak Drago, V id em-Krško, 5.54 m. Troskok: 1. Kunc Milan, Ind. Biro, 12.64m; 2. Hiršelj Ivan, Radeče, 12.09 m; 3. Koren Marjan, Radeče, 11.79 m. Z dvemi prvimi mesti, dvemi drugimi mesti in štirimi tretjima mesti iz predvidenih disciplin smo zbrali 7276 točk, kar je zadostovalo, da smo v skupni oceni odnesli prvo mesto v lahki atletiki. Vrstni red: 1. Vevče-Medvode 7276 točk, 2. Radeče 7208 točk, 3. Količevo 6574 točk, 4. Videm-Krško 6449 točk, 5. Sladki Vrh 5961 točk, 6. Ind. Biro 5716 .točk. Vse tekme smo odigrali neodločeno: z Radečami 3:3, s Količevim 0:0, z Vidmom 0:0, in Sladkim Vrhom 1:1. Tako smo iz štirih tekem zbrali štiri točke in z gol razliko' 4:4 zasedli tretje meslto na lestvici. Ce nas ne bi na tekmi s Količevim oškodoval sodnik za očitno ll-metrovko bi izgle-dala lestvica vsekakor drugače, bolj ugodno za nas. To bi tudi spremenilo vrstni red v končnem plasmaju. Lestvica: KOLIČEVO VIDEM VEVČE RADEČE SLADKI VRH IND. BIRO V odbojki smo zasedli drugo mesto pred Ind. birojem, ki je efektno dobil vse tekme in brez poraza ostal na prvem mestu. Edini .poraz smo doživeli v srečanju z njimi z rezultatom 0:2, medtem ko smo ostale tekme dobili: z Vidmom 2:1, z Radečami 2:0, z Količevim 2:0, ter s Sladkim Vrhom 2:0. Naj lepša in najbolj razburljiva tekma je bila med Vidmom in našimi odbojkarji. Ponovila se je lanskoletna »drama« na 10. igrah pri nas. Prvi set smo dobili s 15:5, drugi set 15:9 za njih, tretji set pa je bil set živcev. Ob navdušenem bodrenju publike smo povedli, nato so Videm-čani prevzeli igro v svoje roke, hitro izenačili in povedli z 12:6. Pričakovali smo poraz. Nato se je našim »odprlo«. Z močnejšimi živci in boljšo igro smo izenačili na 12:12 in končno s 15:13 rešili zadnji set v svojo korist. Konec tekme in 2:1 za nas. To je tudi edina razlika od lanskoletnega srečanja, ker so jo lani Vi-demčani z 2:1 odločili v svojo korist. Letos pa smo zmagovavci 'bili mi. Namizni tenis: Najslabše smo se plasarali v namiznem tenisu. Naši igravci so izgubili vsa srečanja. Od odigranih 5 tekem sto dobili samo 5 setov. Kegljanje: V skupnem plasmaju smo pred Količevim z 2266 podrtih lesov zasedli drugo mesto. Naš najboljši posamez- plasmaju je bil Jeriha Ciril s 461 podrtim lesom. Lestvica: 1. Količevo 2391 lesov, 2. Vevče 2206 lesov, 3. IND. BIRO 2134 lesov, 4. Videm 2125 lesov, 5. Radeče 2099 lesov, 6. Sladki Vrh — brez. Posamezniki: 1. Vavpotič Vido, Količevo, 428; 2. Volčini Anton, Količevo, 422; 3. Jeriha Ciril, Vevče-Medvode, 401 itd. Streljanje: 1. Videm 2. Količevo 3. Vevče 4. Radeče itd. Posamezniki: 1. Rihtar Stane, Videm, 135 krogov; 2. Mihelj Karl, Količevo, 130 krogov; 3. Primožič ing. J., Vevče-Medvode, 129 krogov. Sah: Naša ekipa v sestavi Novak ing. N., Mrhar Ivan, Krašovec Ivan, Zibert Jože in Brinšek Franc sd) je iz štirih srečanj priborila dve zmagi. Igrali smo: z Vidmom 1:4, s Količevim 2:3, z Radečami 3:2 ter s Sladkim Vrhom 3,5:1,5. Plavanje: Tretji dan iger je bila kot zadnja disciplina na vrsti plavanje. V 66-metrskem bazenu v Domžalah smo z enim prvim mestom posameznikov, drugim mestom v štafeti 3 X 66 m tor dvemi tretjimi mesti posameznikov zasedli v skupni oceni drugo mesto. Lestvica: 1. Videm 2. Vevče-Medvode 3. Radeče 4. Količevo 5. Sladki Vrh 6. Ind. Biro Naj bolj ši p osamezniki: 66 m prsno: 1. Lampič Bogdan, Vevče-Medvode, 0.41,3 sek; 2. NaragLav Marjan, Videm, 0.41,4 sek; 3. Černe Silvo, Vevče-Medvode, 0.41,9 sek itd. 66 m prosto: 1. Humer Franc, Videm, 0.29,6 sek; 2. Naraglav Marjan, Videm, 0.30,4 sek; 3. Golij ar Boris, Vevče-Medvode, 0.31,6 sek. Naša štafeta je v sestavi Trtnik. Mihelič, Goljah s časom 1 min. 42.3 sekund zasedla H. mesto. Za končno skupno uvrstitev smo z doseženimi rezultati iz vseh tekmovalnih disciplin zbrali 182 točk in se uvrstili na tretje mesto. Lestvica končne razvrstitve — moški: 1. Videm-Krško 197 točk 2. Količevo 195 točk 3. Vevče-Medvode 182 točk 4. Radeče 158 točk 5. Slad/ki Vrh 126 točk 6. Ind. Biro 117 točk Istočasno, ko so se odvijale borbe v moški konkurenci so tekmovale tudi ženske in sicer v lahki atletiki, odbojki, namiznem tenisu in streljanju. Naše članice so tekmovale samo v streljanju in namiznem tenisu. V streljanju smo pred Vidmom s 516 krogov zasedli drugo mesto, v namiznem tenisu pa prvo mesto. Naše zastopnice v namiznem tenisu: Žagar Anica in Vode Mimi so vse tekme z efektno igro z lahkoto rešile v svojo korist. Demonstrirale so namizni tenis za cel razred boljši od drugih. Te dni poteka leto, kar je bila odigrana na nogometnem igrišču »Slavija« v Polju »pomembna« tekma med takozvanim »levim« in »desnim« bregom naše papirnice. Gledavci uspele tekme so si edini v tem, da je nudila tekma prav poseben športni užitek. Ker ni šlo za borbo za točke, kot pri ligaških tekmah, so imeli igravci možnost in priliko, da razvijejo res športno igro v duhu klasičnega nogometa. Res je pa tudi, da obe moštvi nista odigrali homogene nogometne igre, ker je prišla preveč do izraza individualna nota, ali bolje, pri nekaterih ig-ravcih posamezna nogometna šala, To smo opazili pri bekovskemu paru Polanc - Lovro, kjer je prvi Pred dvemi leti sploh nismo imeli zastopnic v tej disciplini. Lani so nastopile prvič bolj simbolično kot športno. 2e letos pa so se vpisale med zmagcvavce. To je lep primer kaj se vse lahko doseže z rednim in resnim treningom. Končni skupni plasma članic: 1. Videm 2. Radeče 3. Vevče-Medvode 4. Ind. Biro 5. Količevo 6. Sladki Vrh Drago Tatič S ŠPORTNIH IGER — ZA SMEH IZ RESTAVRACIJE V restavraciji pri kosilu eden od športnikov toži: ■^Nepopisno. Nič mi ne vpaše«.. Te hrane sploh ne prenašam. S spanjem ni nič. Slabo sem se plasiral. Nobene prave ženske družbe ni. Ne vem kaj je z mojim želodcem. Ze tri dni me mat-ra, pa tudi glava me blazno boli.«: »Pravilno,« se oglasi nekdo od sosedne mize. »Naj tudi želodec in glava občutita kako ti stradaš.« NA BAZENU Plavanje je bila zadnja disciplina tekmovanja: Napovedovavec po mikrofonu naproša: »Cenjeni gledavci, ne sedite na robu bazena in ne namakajte nog v vodi, tekmovanje se bo takoj začelo. Plava se: trikrat 66 m prosto, 66 m prsno, 66 m prosto... »... in 66 m kar tako,« se oglasi eden, ki še vedno namaka noge in copate o vodi. Pozneje smo zvedeli, da je ta bil tisti, ki je takoj po končanem uradnem tekmovanju za točke oblečen preplaval širino bazena za »premijo« v znesku 500 din. Z NOGOMETNE TEKME Ko je sodnik na nogometni tekmi Količevo : Vevče-Medvode napravil največjo napako, ker ni dosodil enajstmetrovke o korist Veočanov, so simpatizerji našega moštva na ves glas komentirali: »Nemogoče. To je višek nesramnosti!« »Že, že,« se oglasi nekdo, »samo beseda višek ni več moderna. Gibljivi del se reče.« igral izrazito dunajski, drugi pa madžarski nogomet, pri čemer sta se držala taktike naprej pomaknjenega beka, kar se jima je nekajkrat maščevalo, ker je nasprotna napadalna vrsta, igrajoč angleški sistem dvojnega JV, obšla tako formirano ost obrambe in nato še temelj obrambe, torej fiksnega Lovrota, ter na ta način dvakrat zatresla mrežo. Pohvaliti posamezne igravce bi bila nehvaležna naloga, ker so osi zaigrali res odličen nogomet; ne moremo si kaj, da bi ne omenili tovarišev Frenka in Lampiča, ki sta res briljirala nad ostalimi dvajsetimi igravci. Oba srednja krilca, ali kot pravijo nogometaši center halfa nasproti si stoječih moštev, sta diktirala in vzdržala peklenski tempo igre. Amaterska vnema in borbenost tovariša Staneta se je pokazala ob kritičnem momentu neljubega faula, ko je svoje moštvo harangiral v napad z vzklikom: Uli, Tone auf Črnuče. Rezultat tekme je bil: 3 :2 za levi breg. Vendar bi bilo napak oceniti igro po doseženih golih. Pravilno bi bilo oceniti ose one zrele šanse, spletene na nogometni šahovnici kot precizen fUigram nogometne umetnosti. Da je temu tako, nam zgovorno dokazuje nepretrgana zaposlenost obeh gol-manoo, ki sta se kot dva panterja samomomo metala za žogami, ki so švigale proti njihovim mrežam. Pravilno je eden izmed gle-davceo rekel: Buh, ne Zamora in ne Plenička ne bi tako branila. Res je bilo vroče pred golom, ki sta ga oblegali obe napadalni vrsti. Zdelo se nam je, da gledamo strnjene napadalne trume Na-bukadnezarja. Obe obrambi pa sta bili — Spanci pri Termopilah! Tekmo je vodil s športno strokovnostjo, objektivno in avtoritativno tov. Edo Tomažič. Po končani tekmi so bili izmenjani športni pozdravi in cvetje. Bilo je ganljivo gledali stare športne veterane. Zanimiva tekma je privlekla na igrišče preko 500 gledavceo: vse se je drenjalo in avtomobili so si komaj utirali pot. Videli smo precej športnih novinarjev in zdelo se nam je, da so se tudi načele resne kombinacije, kako pritegniti nekaj igravceo v vodilne nogometne klube. Takih tekem bi si še želeli, kajti: Zdrava duša v zdravem nogometu. Aleksander Martelanc Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — odgovorni urednik Tone Novak — uredniški odbor: inž. Majda Bahovec, Majda Fras, Franci Hribar, Ciril Jeriha, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Do-majnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani ni]k in tretje plasirani v skupnem uamszm teuis omm eš/pa i 2 S 4. 5 6 f>orxiJr $oh