št. 41 (1124) Leto XXII NOVO MESTO četrtek, 14. oktobra 1971 BREŽICE - Upravni odbor sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad se na ponedeljkovi seji ni dokončno odločil, koliko nagrad bo predlagal skupščini za letošnjo podelitev - dve ali tri. Na voljo je 10.000 din. KOČEVJE - Včeraj popoldne je bila seja izvršnega odbora občinske koiiferenče SZDL, na kateri so razpravljali o imenovanju sodnikov porotnikov občinskega sodišča in dnevnem redu prihodnje seje konference SZDL KRŠKA VAS - V soboto bodo odprli vaščani nov vodovod, ki so si ga napeljali iz Brežic. METLIKA - V ponedeljek je zasedala občinska konferenca SZDL, na kateri so med 5 kandidati za 2 mesti v slovenski delegaciji zbora narodov potrdili kandidaturi domačina Nika Belopavloviča in Majde Gaspari i NOVO MESTO - V ponedeljek ob 19.30 bo ljubljansko Mestno gledališče uprizorilo Petana, Fritza'in Kodra satirično glasbeno komedijo Raj ni razprodan ali reforma v paradižu. 7 BREŽICE - V nedeljo ob 14. uri prireja AMD Brežice pod pokroviteljstvom občinske skupščine tretjo motokros dirico ekipn^a prvenstva SFRJ „Finale 71“. Po tekmovanju bo ribiški piknik ob novem ribniku. NOVO MESTO - V torek popoldne se je pri občinskem zdru-zenju borcev sestala posebna komisija, ki je razpravljala o prh pravi zbornika plošč in spomenikov iz NOB v novomeški občini. DBH Klub dolenjskih poslancev je imel prejšnji četrtek, 7. oktobra, svoje sedmo posvetovanje. Poslanci in drugi družbeno-politični delavci iz dolenjskih občin so si ob tej priložnosti o^edali proizvodnjo v IMV in v Novolesu, popoldne pa so v Dolenjskih Toplicah govorili o dopolnilih ustave SRS Slovenije. Na diki: Ivo Štebljaj razlaga v prostorih IMV v Novem mestu gostom potek najnovejše proizvodnje: ob njem dr. Jože Brilej, Viktor Auer, Marjan Jenko, Miloš Poljanšek in dr. Albin Pečaver. \ (Foto: Slavko Dokl) Podražitve, nesrečne podražitve... Za 18 odst. dražji tisk, za dobrih 16 odst. dražj'e reprodukcije, medtem ko je dostavnina za raznašanje časnika že s 1. januarjem 1971 poskočila za 25 odst. — V kratkem še podražitev rotopapirja ,,Zaradi stalnega naraščanja cen, režijskega materiala iz domače proizvodnje, posebno pa še uvoženega .materiala, smo prisiljeni dvigniti cene našim storitvam. - Dosedanje cene so bile formirane še pred devalvacijo. V cenah naših storitev so obseženi stroški za fototehnični material, filme, najrazličnejše kemikalije, tiskovne plošče, barve itd. Večina materija je nabavljena iz uvoza. Cene tega materiala se dvigajo na svetovnem tržišču, z devalvacijo dinaija pa so cene tako narasle, da smo to prisiljeni upoštevati v cenah naših storitev ...“ čanih stroških seveda v bodoče s sedanjo naročnino ne bo več mogoče izdajati tako obsežnega domačna lista ali pa se bodo njegovi ustanovitelji le morali odločiti za ustrezno družbeno pomoč za kritje razlik med proizvodno in prodajno ceno lista. NOVO MESTO ■JE VAŠA BANKA ZLASTI vOKTOBRU -MESECU VARČEVANJA . To je uvod iz pisma, ki smo ga pred kratkim dobili iz tiskarne Ljudske pravice v Ljubljani, kjer tiskamo naš tednik. Čeprav v celoti razumemo položaj tiskarskili delavcev in njihovih podjetij, moramo vendarle vsem našim naročnikom in bralcem takoj povedati, da pomenijo nove podražitve tiskarskih stroškov tudi za naš list dodatne milijonske izdatke - kar lahko povemo po domače tudi tako, da se bo že tako skromni dobiček lista še zmanjšal. Štejemo za našo dolžnost, da obvestimo vse prijatelje domačega pokrajinskega gasila SZDL, da smo letos zabeležili naslednje podražitve: — tiskarski stroški so se po 1. oktobru povečali v poprečju za 18 odst., stroški za izdelavo repro- dukcij (klišejev) pa za poprečno-16,30 odst.; ^ - Združeno podjetje za PTT promet Slovenije nam je pr^ meseci podražilo dostavne tarife za raznašanje našega lista na domove naročnikov za 25 odst. (podražitev velja že od 1. januarja letos dalje!); - iz „zanedjivih virov‘^ (ki pa so vedno dokaj natančni!) smo tudi zvedeli, da bo časopisni papir za naš list v kratkem dražji za pet do šest odst.; - zaradi večjih stroškov pri odpremi lista iz podjetja ,,Ljubljanski dnevnik“ se bodo podražili tudi stroški ekspedita. Seveda so dražje tudi različne druge usluge, glede katerih smo odvisni od industrije, trgovine in obrtnikov, kar vse se spet pozna pri naraščanju stroškov, ki jih teija redno izhajanje našega lista. Pri tako pove- Do konca tedna se bo nadaljevalo suho vreme z jutranjo ali dopoldan^o meglo po kotlinsdi. Večjih ohladitev ne bo. Nočne temperature bodo malo nad ničlo. O USTAVNIH DOPOLNILIH Občinska konferenca SZDL Novo mesto je v torek dopoldne pripravila posvet o tistih ustavnih dopolnilih, ki se po vsebini nanašajo na družbenopolitični sistem in položaj krajevnih skupnosti. Razpravo je vodil Podpredsednik izvršnega sveta dr. rance Hočevar. Z neddjske otvoritve otroškega vrtca na Senovem, prve vzgojno-varstvene ustanove, ki je zrasla v krški občini po sprejetju petletnega načrta razvoja otroškega varstva. Varovanci so presenetili goste na otvoritvi s prisrčnim sporedom. (Foto: J. Teppey) KLUB DOLENJSKIH POSLANCEV Oi USTAVNIH DOPOLNILIH Pravice in dolžnosti v praksi Poslanci področnega kluba in predstavniki družbeno-političnih organizacij s tega območja so si 7. oktobra dopoldne ogledali proizvodne prostore IMV v Novem mestu in delo lesnega kombinata NOVOLES v Straži. Zanimali so se za delo in'življenje obeh kolektivov, bili pa so presenečeni nad proizvodnimi dosežki obeh delovnih organizacij. Popoldne so se člani kluba dolenjskih poslancev sestali v Dol. Toplicah, kjer so govorili o ustavnih dopolnUfii. Osnovna izhodišča osnutkov ustavnih amandmajev je razložil dr. France Hočevar. V razpravi so se poslanci in drugi ustavili predvsem pri vprašanjih, ki zadevajo temeljno organizacijo združenega dela s stališč praktičnega uveljavljanja pravic in dolžnosti temeljne organizacije združenega dela. Minulo delo kot eno eno izmed osnov za določanje posebnega dohodka delavca razlagajo marsikje zelo različno; zato so poslanci v razpravi poudarili, da je treba to vprašanje tako s teoretičnega kot s praktičnega stališča opredeliti bolj določno. Ko so govorili o tistem delu 30. amandmaja, ki govori o zemljiškem maksimumu, so menili, da ni potrebe, da bi to vprašanje urejali z ustavo, ker naj bi ga uredil zakon. Poslanci so posvetili tudi precej časa razpravi o vlogi predsedstva skupščine, njegovem sestavu in od- nosu do izvršnega sveta. Beseda je tekla tudi o ustavni opredelitvi položaja krajevne skupnosti, o postopku za kandidiranje za predsedstvo SFRJ in o nekaterih drugih vprašanjih področja ustavnih dopolnil. Na posvetu pa so med drugim tudi kritično ocenili odnos sredstev javnega informiranja (DELA, RTV), v katerih je vse premalo informacij z območja Dolenjske. Tudi tega srečanja poslancev se ni udeležil nihče izmed predstavnikov tiska in RTV, čeprav so bili vsi pismeno obveščeni. Se posebej niso bili poslanci zadovoljni z odnosom Dolenjskega lista, ki ne šteje za potrebno, da bi na taka posvetovanja pošiljal svojega zastopnika. Zato so na posvetu pooblastili nekatere člane kluba, da se s predstavniki javnega obveščanja osebno pogovorijo o vzrokih za pasiven odnos do informiranja o dogajanjih na Dolenjskem oz. z območja, ki ga pokriva Klub dolenjskih po-slaiKev. FRANC BEG Hrabri in simpatični Krčan Ivan Molan je z osvojitvijo naslova državnega prvaka v speedwayu pred svojimi navijači v Krškem žal prezgodaj končal svojo uspešno športno kariero. Kaj je navedlo Krčana, da zapušča športno borišče nam ni znano. Na sliki: zadnji Molanov nastop pred domačo puUiko. (Foto: S. Dokl) Titove besede na velikem ljudskem zborovanju v Karlovcu so^preteklo soboto mogočno odjeknile doma in po svetu. Prrasednik republike je znova povedal, da hočemo samo mir - da pa bi ga imeli, se tudi pripravljamo, da bi ga ohranili! Tovariš Tito je med drugim v Kanovcu dejal: „Znana resnica je, da je vsaka revducija vredna toliko, kdikor je sposobna, da se stalno razvija in da brani svoje pridobitve. Mi smo tudi na teh manevrih dokazali svojo pri- pravljenost iri sposobnost, da našo revducijo pridobitve narodnoosvobo(Unega boja, samoupravni socializem, bratstvo in enotnost ter nacionalno enakopravnost narodov in narodnosti — branimo in obranimo pred vsako nevarnostjo. “ Več o poteku manevrov SVOBODA 71 poročamo danes na 4., 8. in 9. strani našega lista. - Na fotografiji: maršal Tito s sodelavci ob odhodu z opazovalnice jnanevrov v Lipovači, (Foto: M. Legan) t - v "H: ^”lr iv C^v SUU.l l-ILlC^) [-1 tedenski mozaik Kaže, da so „bitja z drugih planetov"' zopet prišla na obisk - tako bi bilo vsaj moč sklepati spričo nenavadnega števila novic o neznanih letečih predmetih na nebu. Poročila o tem ne prihajajo samo iz inozemstva, marveč tudi iz naših krajev. Zdaj so videli nekaj takega tu, zdaj tam, človek bi kar mislil, da kani nekdo „osvojiti"' ta naš planet. Strokovnjaki samo zmigujejo z rameni in pravijo, da gre za optične prevare in bujno (preveč) domišljijio. .. saj ni čudno, ko pa so navajani Redati na nebo - za cenami, ki nenehno skačejo tja gor... Medtem pa se je v Združenih državah Amerike znana filmska igralka Jane Fonda odločila, da bo priredila v Vietnamu protivojni show: predstavo, na kateri bodo obsodili vojno v tej državi Prosila je že za dovoljenje predsednika Nixona, pa pravi, da si ne obeta pozitivnega odgovora ... kdo pa je še v lastno skledo pljuval, marne? ... In ko smo že pri Vietnamu: neka četa amerišJdh padalcev se je uprla ukazu svojega poveljnika in ni hotelu v boj. Poslali so pismo senatorju Edwardu Kennedyju in zahtevali, naj se zavzame zanje... malokdo bi še rad zastonj nastavljal svojo glavo v vietnamskih džunglah. .. Ampak težave niso samo z živalmi, ki nočejo umreti, temveč tudi s tistimi, ki so se že morali posloviti od tega sveta: v San Franciscu so grobarji (o tem smo tukaj že poročali) začeli stavko in zahtevali boljše plače. Štiri mesece so vztrajali pri svojih zahtevah in tačas niso oblasti mogle pokopati nobenega pokojnika. Sele ta teden so se končno domenili za povišanje plač in grobarji so začeli svoje delo. Trajalo bo šest tednov, predno bodo prišli spet na normalno poslovanje, zakaj vse mestne mrtvašnice so polne trupel, ki jih med stavko niso pokopali ... živi so bili bolj trmasti od mrtvih... Kriza zadružništva Kmetje bi radi sodelovali, pa jih nasprotniki ovirajo — Kmečka društva namesto zadrug — Težko čakajo na nov zakon Pred kratkim sem slišal oceno, da se smisel in pripravljenost kmetov za medsebojno sodelovanje ter skupno delo zgubljata in je podoba, daje ideja zadružništva zašla v krizo. Ne veijamem, daje to res, čeprav veijamem kmetom, ki pravijo, da imajo slabe izkušnje z zadrugami, zato se je nabolje zanesti nase. Menim, da ni zašla v krizo ideja zadružništva, v krizi je sedanje zadružništvo. Če bi kmetom ustrezalo, pa bi bolje uspevalo. Nekateri v isti sapi, ko trdijo, moč, ki so se pred kratkim pre- da kmetje niso za medsebojno sodelovanje, menijo, da naj bi se ne udejstvovali le v krajevni skupnosti, kajti njihovo samoupravljanje da bi moralo biti veliko širše. Če so kmetje podjetni v krajevnih skupnostih, so torej za sodelovanje. To potrjujejo njihove odločitve, ko glasujejo za samoprispevke, ki so namenjeni za skupne potrebe. Pri delu krajevnih skupnosti pa sp podjetnejši kot pri sedanjih kmetij^ih oiganizacgah zaradi tega, ker tam lahko bolj odločajo o stva-rdi kot pri kmetijskih zadm-g^. Menim tiste z^ruge, s ka-terimi niso zadovoljni. Mno^ kmetje niso zadovoljni s sedanjim zadružništvom, niso pa proti zadružništvu nasploh. Zeliyo si take zadruge ali druge kmetijske organizacge, v katerih bi lahko odločali vsaj toliko kot v krajevnih skupnostih. To potrjujejo tudi bivša društva živinorejcev za vzajemno po- imenovala v kmečka društva. V vsej Slovengi jih je že več kot 20, članov pa imajo najmanj toliko, kot je vseh pravdi kooperantov pri vseh kmetijskih organizacgah v republiki. Vznikla so brez moralne in gmotne pomoči od zunaj iz podjetnosti samih kmetov. Pečajo pa se s tako dejavnostjo, ki bi jo lahko ali celo morale opravljati kmetijske zadmge. Kme^'e čutijo, da si neorganizirani, razbiti posamezniki ne morejo pomagati. Menijo pa, da si lahko bolj pomagajo z dobrim društvom kot s dabo zadrugo, čeprav po predpisih ne more razvijati t^o široke dejavnosti kot zadružna organizacija. Društva ustanavljajo zaradi nestrpnosti, ker po sedanjih predpisih ne morejo imeti takih zadrug, kot so jim potrebne. Naveličali so se čakati na novi zakon, ki naj jim omogoči ustreznejše oblike zadmžnega povezovanja in sodelovanja. K V glavnem mestu Francije je še vedno neznanski prometni kaos, kajti uslužbenci podzemeljske želez-nke nikakor ne uspejo najti skupni jezik z upravo. Metroji že devet dni stojijo, Parižani pa si skušajo pomagati na vse mogoče načine, pri čemer nekateri uporabljajo tudi motorne čolne na Seini. (Tele-foto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE - Nova vlada je mož beseda, če obljubi, da se bo kaj podražilo, se tisto zares podraži. ustanavljanju . društev jih sili tudi gospodarska nuja. Ne morejo se zadovoljiti le s tolažbo, da bi bilo vse prav, če bi kmetijski pridelki imeli le višjo.ceno. Ideja zadružništva pri kmetih torej ni zamrla niti ni zašla v krizo. Oni dobro vedo, kaj potrebujejo — uresničujejo pa tisto, kar je v sedanjih razmerah možno. Imamo pa tudi take ljudi, ki še vedno z nezaupanjem opazujejo podjetnost kmetov v društvih in se bojijo takih zadrug, ki bi jih upravljali kmetje. Na-, sprotujejo kmetom, namesto da bi se zmenili za tako sodelovanje, ki bi koristilo vsem. Saj l^e^e ne zahtevajo vdiko. Želijo le izboljšati svoje življenjske razmere. Pa še to ne na škodo ddavcev, temveč predvsem z zmanjšanjem razlike med odkupnimi cenami in tistimi, ki jih morajo plačati ddavciv mestih, in z znižanjem pridelovalnih stroškov. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V minulih dneh so bili nedvomno veliki manevri SVOBODA 71 tisti osrednji dogodek pri nas, ki je zasenčil vse ostalo — čeprav te velike vojaške vaje naše obrambne moči, ki je docela potrdila našo svojstveno koncepcijo splošnega ljudskega odpora proti morebitnemu napadajočemu sovražniku, resda ne moremo brez pridržka prišteti med tista notranja dogajanja, ki jim na tem mestu posvečamo vsakotedensko pozornost. Lahko pa takoj napišemo — ko tehtamo, katera notranjepolitična oziroma gospodarska dogajanja so bila v minulih dneh v ospredju pozornosti — da je bilo v dneh zadnjega tedna izrečenih precej otipljivih napovedi v zvezi z neposrednimi UKREPI PROTI NELIKVIDNOSTI, tako da si lahko že v bližnjih dneh obetamo nekatere nadaljnje stabilizacijske prijeme, ki jih napoveduje zvezni izvršni svet. Določneje je o teh nadaljnjih STABILIZACIJSKIH UKREPIH govoril podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič (pravzapravjih je samo napovedal), ki je minuli četrtek sodeloval na seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije - ko so na tem forumu razpravljali o aktualnih vprašanjih v zvezi s stabilizacijo našega gospodarskega stanja. Podpredsednik ZIS je dejal, da bo zvezni izvršni svet že 25. in 26. oktobra posredoval zvezni skupščini devet novih zakonskih predlogov za ublažitev pereče nelikvidnosti. Kot je dejal, bodo v zvezni skupščini (vsaj takšen bo predlog) po hitrem postopku sprejeli določen zakonski predpis, po katerem bodo morale vse družbenopolitične skupnosti evidentirati svoje gmotne obveznosti — in le-te so, kot vemo, precejšnje žarišče naše splošne nelikvidnosti. Ob tem bodo v zvezni skupščini sprejemali tudi zakon o revalorizaciji osnovnih sredstev. Naslednji dan - minuli petek - je bil podpredsednik ZIS dr. Sirotkovič še določnejši, ko je na tiskovni konferenci orisal najpomembnejše ukrepe, ki se jih lahko nadejamo že v prihodnjih dneh in ki naj bi pripomogli k učinkovitosti našega splošnega stabilizacijskega programa. CENE bodo za sedaj še ostale zamrznjene — je dejal dr. Sirotkovič — kar pomeni, da bo nad njimi še nadalje ohra- Vojna napoved nelikvidnosti stva. „Ni mogoče več trpeti tega,“ je dejal Janko Smole, „da SDK npr. odlaša z izplačevanjem dospelih nalogov, in sicer zaradi tega, da bi rešila primarno likvidnost poslovnih bank — s tem pa razšiija verigo nelikvid-nosti!“ Podatki o gibanjih na našem tržišču — v mislih imamo vso državo — žal še vedno ne kažejo posebno rožnate slike, ampak pričajo, nasprotno, o precejšnjem porastu ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV v vsem letošnjem letu. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se življenjski stroški letos v prvih devetih mesecih zvišali kar za 14,8 % (v prime rjavi z lanskoletnimi), samo v septembru pa celo za 19,4 %. Kot je pričakovati, se bo ta porast življenjskih stroškov do konca leta še nadaljeval - do 18 % v primerjavi z lanskoletnimi. Najbolj sta se podražili kurjava in razsvetljava, pa promet in živila. Skrb j zbuja zlasti tudi naraščanje cen INDUSTRIJSKIH IZDELKOV, ki so se v septembru v poprečju podražili za 16,6% v primeijavi z lanskoletnimi cenami. Čeprav se zdi to v nasprotju s tistim, kar smo malo prej napisali — da ostajajo cene še vedno pod nadzorstvom pristojnih organov - je pa vendarle res, da dosedanja ,,zamrznitev“ cen vsaj kolikor toliko le še zavira njihovo divjanje, ki z rastočimi življenjskimi stroški že občutno ogroža naš življenjski standard. Konec minulega tedna - v petek - je v Sloveniji potekel rok za verifikacijo SAMOUPRAVNIH • SPORAZUMOV v zvezi z usmerjanjem delitve , : dohodka, kar predpisuje zakon. Doslej je bilo v i naši republiki verificiranih 23 samoupravnih sporazumov (s katerimi je zajetih okrog 290.000 zaposlenih v Sloveniji, kar je nekako polovica). Za področje gospodarstva je vloženih pri veri!ikacijski komisiji skupno 35 sporazumov (vsi kajpak še niso prišli na vrsto, da bi jih preverili in odobrili), za področje družbenih služb pa jih je od 33 predvidenih prispelo v roke komisiji šele 27. Republiški izvršni svet je konec minulega tedna sprejel odlok o odobrenih premijah za kravje mleko do konca letošnjega leta, pa bodo potemtakem pogoji gospodarjenja v delovnih organizacijah, ki imajo neposredno opravka z mlekom, ostali nespremenjeni - kljub UKINJENIM ZVEZNIM PR KM 1 JAM v ta namen. Ker je republika zagotovila lastna sredstva za te premije, bodo minimalne odkupne in maloprodajne cene za mleko in mlečne izdelke do nadaljnjega ostale takšne, kakršne so bile doslej. tedenski zunanjepolitiHni pregled \ Prvič v zgodovini Avstrije je na nedeljskih volitvah socialistična stranka dobila absolutno večino. Socialisti so z 92 mandati porazili konservativno ljudsko stranko, ki jih je zbrala le 80. Svobodnjaki so dobili 10 mandatov. Volilo je okoli 90 odstotkov volilnih upravičencev. Predsednik socialistične stranke dr. Bmno Kreisky je že začel posvetovanja za sestavo nove avstrijske vlade, vendar do trenutka, ko to poročamo, še vedno niso znani rezultati njegovih pogovorov. V pariamen-tu, ki šteje 183 poslancev, bodo imeli socialisti sicer večino, vendar pa to ne pomeni, kot sed^ stvari stojijo, da bodo čisto brez skrbi. Uspeh na volitvah greni namreč v tem hipu še vedno negotovost, kako je z usodo enega samega mandata — 93 mandata socialistične stranke. Ker je položaj malce zapleten, dolgujemo pojasnflo; doslej so namreč v Avstriji prešteli že vse volilne pasove, razen tistih, ki jih je oddalo okoli 105.000 državljanov v pismih — medtem, ko so bili odsotni. To je po avstrijskih zakonih mogoče, toda prav zaradi tega seje stvar tudi zapletla. Še vedno namreč ni jasno, kako se je odločilo ter 105.000 državljanov — ali za socialiste ali za koga drugega. Če so se za socialiste, potem bodo ti lahko brez skrbi, ker bodo imeli v parlamentu absolutno večino, toda če se niso, bo moral dr. Bruno Kreisky spretno balansirati ob nekaterih pomembnejših vprašanjih. Stvar je namreč v tem, da mora stranka, ki je zmagala na volitvah, izbrati iz svojih vrst poslanca, ki bo presednik parlamenta. Toda ta čast je varljiva: predsednik namreč nima pravice glasovati in tako so se sedaj znašli socialisti v položaju, ko imajo sicer absolutno večino v parlamentu (namreč 92 mandatov od 183), toda brž ko bodo nekoga izmed svojih podancev izbrali za predsednika pariamenta, bodo izgubili en glas (in jih bodo imeli le še 91) in tako tudi precej možnosti za bolj svobodno ukrepanje v pariamentu. In tako sedjy na Dunaju še vedno nestrpno pričakujejo, komu je poudarilo zaupanje tistih 105.000 ,»pisemskih volivcev“. Dokler se to ne bo razjasnflo, bo položaj skorajda neodločen. Na volitvah je konservativna stranka izgubila ndcako dva odstotka ^asov, dolgo ča.sa je bila brez pravega vodstva in je zanjo veljalo, da je v krizi. Komunistična stranka je socer dobila 60.000 glasov (nekaj več kot odstotek), kar je 25.000 več kot lani, vendar pa je bilo to prem;do za vsaj eno poslansko mesto. So pa prvič po letu 1956 napredovali, čeprav ne preveč opazno. Iz d^jnega Pekinga pa je medtem prišla novica, da je predsednSc Mao Ce Tung čil in zdrav. Precej časa je bilo moč v zadnjem obdobju dišati vse mogoče napovedi (ndcateri so celo trdili, da je mrtev oziroma zelo hudo bdan!) o kitajskem pred-sednku in v zvezi s ton tudi o položaju v tej vdiki deželi sploh — o tem smo malce podrobneje Zmaga socialistov i govorili v naši rubriki prejšnji teden. Toda Mao je demantir^ vse te govorice (namreč govorice, ki šo zadevale njegove osebno zdravje), ko je sprejei etiopsk^a suverena Haile Sela-sieja, ki se te dni mudi na državniškem obisku v Pekingu. Medtem pa so se razširili glasovi, da je bolan maršal Lin Piao, uradni naslednik sedanjega šefa Kitajske. Koliko je v tem resnice in koliko zgolj ugibanj, je seveda težko povedati. Toda naj bo položaj na Kitajskem tak ali drugačen in naj bodo dmge vodilne osebnosti bolj ali manj dobrega zdravja (osebnega in političnega), eno nedvomno drži: da je Mao Ce Tung živ in zdrav in da ta trenutdc ni videti konca njegovega obdobja. Sovjetska zveza je naposled reagiraJa na masovni izgon njenih trgovinskih in diplomat^cih predstavnikov iz Velike Britanije: iz Moskve so izgnali 18 britanskih državljanov in tako uresničili grožnjo, napovedano v noti. Medtem je sicer iz Bruslja izginil še en sovjetski predstavnik (in iz Londona neka Čehinja), toda vse kaže, da se bodo razmere vendarle normalizirale, kajti očitno je, da imata obe strani vendarle več želja po soži^u in sodelovanju kot pa po diplomatsko-vohunskih zdrahi. Predsednik Tito je odpotoval na obisk v Iran, kjer se bo udeležil 2500. letnice ustanovitve cesarstva. Gre sicer za predvsem nepolitičen in bolj protokolaren obide, vendar je verjetno, da bodo priložnost izrabili tudi za kratko bmenjavo mnenj o nekaterih problemih, ki zanimata obe strani. Iz Irana bo naš predsednik odšd v Indijo in se prek Kaira vrnil nazaj — samo za ne kaj dni, kajti konec meseca bo j znova odšel na pot, to pot v Združene države Amerike in s. Kanado. TELEGRAM NEW DM.m Več kakor 600.000 delavcev indijskih podjetij javnega sektorja bodo kot prvi v različnih oblikiih sodelovali pri upravljanju svojih podjetij. njeno nadzorstvo in jih ne bo mogoče žviše-vati brez vsakokratnega dovoljenja pristojnih organov; v kreditno-monetarni sferi si lahko obetamo nekatere UTESNITVE, kar je razumljivo, če želimo zajeziti inflacijske pojave, ki jim, ne nazadnje, botrujejo obsežne nepokrite investicije; in na zunanjetrgovinskem področju bomo uvedli za IZVOZ nove, spodbudnejše ukrepe. Proti celotni rfelikvidnosti bomo naredili PODROBEN NAČRT boja, ki ga bodo sestavljali novi dodatni ukrepi v naši gospodarski politiki. Dodatni ukrepi iz tekoče gospodarske politike bodo usmerjeni predvsem v umiritev velikega domačega povpraševanja na tržišču — še posebno pa bodo namenjeni umiritvi porabe REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA. Dr. Sirotkovič je ob tem izrazil pre- pričanje, da ti novi ukrepi vendarle ne bodo zavrli naraščanja domače industrijske proizvodnje — saj si, razumljivo, ne smemo dovoliti, da bi tu prišlo do kakršnihkoli večjih zastojev. Pravcato VOJNO NAPOVED NELIKVIDNOSTI je na seji upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice (ta ponedeljek) izrekel tudi zvezni sekretar za finance Janko Smole, ki je govoril o predlogih novih stabilizacijskih ukrepov. Med ukrepi, predvidenimi za zakonske predpise (ki naj bi jih zvezna skupščina, kot rečeno, sprejela po hitrem postopku), so po njegovem najpomembnejši tisti predpisi, ki bodo zavezovali negospodarske činitelje - torej družbenopolitične skupnosti s federacijo na čelu — in pa banke, da bodo poravnali svoje DOLGOVE GOSPODARSTVU. Zvezni sekretar za finance je tudi dejal, da njegov resor terja po hitrem postopku uresničitev velikih sprememb v bančništvu in v službi družbenega knjigovod- ii i 11 Pred nekaj dnevi so v metli^ tovarni BETI odprli nov lokal, lepo in sodobno urejen. V njem prodajajo lastne izdelke s precejšnjim popustom, pa tudi izdelke drugih tovarn. Strankam, ki prihajajo nakupovat tudi od drugod, je zdaj omogočena večja izbira in boljša postrežba. (Foto: Ria Bačer) Trebanjsko podjetje ,,Trimo“ gradi telovadnico za osnovno šolo „Milan Majcen“ v Šentjanžu. Zatijujejo, da bo telovadnica, ki bo nedvomno velika pridobitev za šolo in kajpak tudi za sam kraj, do proslave 24. oktobra že pod streho. (Foto: I. Zoran) Na vrtnariji Agrarie na Čatežu montirajo spet nov rastlinjak. To bo zadnja pokrita greda v obdobju 1969—1971. Vrtnarijo bodo širili še naprej, četudi bi zmanjkalo termalne vode za ogrevanje. Agraria bo prihodnje leto cve^'e izvažala! (Foto: Jožica Teppey) credn» ••• Požar, ki je prejšnjo sredo upepelil večino gospodarskih poslopij kmeta Sutarja v Gorenjem Gradišču pri Šentjerneju in ogrozU tudi sosednja poslopja, je spet odprl staro razpravo o perečem zavarovanju: poslopja so bila zavarovana za 27 tisočakov, samo kozolec, zgrajen pred tremi leti, je bil vreden gotovo dvakrat toliko! Zaman je bil skrušen jok gospodarja, da je mislil prav prihodnje dni zavarovati svojo imovino za polno ceno! Prav gotovo bodo vaščani priskočili na pomoč pogo-relcu - a veliko laže bi bilo preboleti izgubo, ko bi bilo premoženje zavarovano. Podobno lahko zapišemo za vse bolj številne avtomobiliste, ki vse preradi „obujejo“ svoja vozila že takrat, ko so gume povsem izlizane. Bati se je, da bo poslej še hujše, ker se bodo avtomobilske gume podražile. Veliko bo namreč takih, ki se bodo vozili do skrajnih meja zmogljivosti gum. In ob tem ni težko uganiti, da bodo nekateri nujno morali imeti nesrečo: kdor jo bo odnesel z razbitim avtomobilom, jo bo poceni obnesel Žal ta dva primera nista tako osamljena za dokazovanje, da ^udje vse preradi varčujemo tam, kjer ne bi smeli: tam, kjer bi nam pameten pogled naprej dopovedal, da je denar pametno vložen Bolje je namreč preprečevati kakor zdraviti! Tega pa se vse premalo zavedamo. DRUGOD JE ŽE NAVADA, PRI NAS PA ŠE ZAČELI NISMO Mar tako pomagamo bolnim? Kontrola je samo ena izmed oblik za zmanjšanje staleža bolnih, odpravljanje vzrokov za bolezni in dejanska pomoč bolniku s strani delovne organizacije pa so za nas še neznanke Turistični barometer „Stalež bolnih se je lani močno povečal, največ je prehladnih obolenj, ki im^o za posledico nevarnejša in dolgotrajnejša obolenja. Delavski svet je zato sklenil, da se bo najostreje boril proti neupravičenim bolnikom, da se uvede kontrola na domu in da je treba navajati delavce k temu, da bodo sami pokazali neupravičene bolnike.“ Takšnih ugotovitev o bolniški bi najbrž v zapisnikih sej naših delavskih svetov lahko nabrali kar za cel koš. Po svoje so te ugotovitve zelo enostranske in kažejo tudi na to, da smo v svojih razmišljanjih m o bolnikih še vedno zelo nehumani in komaj v začetku poti. Odkar so pri zavodih za socialno zavarovanje po reformi močno omejili zdravili3co zdravljenje, je v večjih podjetjih že prišlo v navado, da podjetja sama, na svoje stroške, pošiljajo v sodelovanju z zdravstveno službo svoje delavce na takšno zdravljenje in počitek. Posamezni delovni kolektivi, ki so ubrali to pot, imajo sklenjene z zdravilišči pogodbe, po katerih pošiljajo na leto tudi po sto in 220 delavcev na zdravljenje. Takšeiv^način boja proti bolezni je vsekakor bolj učinkovit, kot pa zgolj, lahko bi rekli „poli- cijski“ načini, ki jih na našem območju žal še vedno poznamo kot edine. Ko smo povprašali v zdraviliščih Dolenjske in Šmarješke Toplice, koliko delavcev iz naših delovnih organizacij so imeli letos na takšnem zdravljanju, smo zvedeli: v Dolenjskih Toplicah kakšnih 10, v Šmarjeških Toplicah pa 5. Za blizu Oškodovani so v primeru bolezni Sindikalna organizacija bo pomagala delavcem pri zasebnikih Občinski svet Zveze sindikatov Ribnica .je bil 1. oktobra gostitelj predsednikov in tonikov občinskih sindikalnih svetov Dolenjske in Spodnjega Posavja.v domu na Travni gori. Na posvetu so razpravljali o samoupravnem sporazumevanju in delitvi dohodka voljenih oseb v sindikalnih organizacijah ter delavcev, zaposlenih v političnih organizacijah. V drugem delu posveta so spregovorili o zaposlenih pri zasebnikih. Največ takin delavcev imajo v novomeški občini, in sicer nad 800, v brežiški občini nek^j manj kot 800 itd. Povedano je bilo, da nekateri delodajalci še vedno prijavljajo na socialnem zavarovanju manj^ osebne dohodke svojih delavcev, kot pa ti dejansko zaslužijo. Le-ti so zato prikrajšani pri nadomestilu v času bo- Sejmišča BREŽICE Na sobotni sejem v Brežicah so pripeljali 756 praličev, od tega jih je bilo 34 starejših. Prodali so jih S8S, za mlajše so zahtevali do 11 dinarjev Za kilogram žive teže, za s.arejie pa 8 din za kilogram. NOVO MESTO Promet na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu je bil znatno boljši kot prejšnji teden, cene pa so v glavnem ostale ne»rcmenjene. Na sejem ySo pripeljali 711 prašičev, prodali so jih 4il. Za do 12 tednov stare so morali kupci odšteti ISO do 200 dinarjev, za starejše pa 210 do 3iO dinarjev. lezni in ob upokojitvi, ker imajo manjšo pokojnmsko osnovo, Te in podobne pomanjkljivosti bodo odpravljene, če bodo delavci sindikalno organizirani. Zato so vodilni ljudje dolenjskih sindikatov sprejeli sklep, da do konca leta organizirajo v vseh desetih občinah sindikalne organizacije delavcev, zapo- slenih pri zasebnikih. Organizatorji računajo, da se bo v začetku vključilo manjše število delavcev. Tem pa se bodo kasneje pridružili še ostali. Naj povemo, da je doslej v Slove-.niji le osem sindikalnih organizacij delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju. Tuje ponudbe za elektrarno Strokovnjake zanjo iščejo v obeh republikah — Obisk inž. Ivana Zupana Tnreetioijska skupina za graditev jedrske eleKtraim v Krškem ima polne roke dela. Trenutno dela v njej 12 strokovnjakov. V petek, 8. oktobra, jo je obiskal član izvršnega sveta SRS in predsednik komiteja za energetiko inž. Ivan Zupan. Gosta so seznanili, kako poteka vrednotenje ponudb za oprenjp jedrske centrale. Ponudbe prih^ajo iz runih dežel. Za sedaj so strokovnjaki, bilo jih je 50, dobili v roke šele tehnični del. Komercialne ponudbe bo investicijska skupina zahtevala konec leta. V razgovoru z inž. Zupanom so prišli strokovnjaki, ki delajo v investicijski skupini v Krškem, na dan tudi z vsemi težavami, ki nastajajo pri delu in ki jih je pogosto treba reševati z usklajevanjem čez republiško mejo. Za krško jedrsko elektrarno, ki bo začela obratovati sredi 1977. leta, bodo morali v Sloveniji in na Hrvaškem takoj začeti iskati strokovnjake, so poudarili na petkovem srečanju. NOVO MESTO: SLAVJE PROSTOVOLJCEV Pod pokroviteljstvom občinskega predsednika Francija Kuharja so v nedeljo borci - prostovoljci za severno mejo na spominski proslavi razvili svoj prapor. Ob tej prilož-riosti so pripravili tudi kulturni program, že med tednom pa so odborniki na občinski seji sklenili, da bodo prostovoljni onoti borcev za severno mejo, ki sc je imenovala po nadporočniku Otonu Gregoriču, podelili tudi domicil. Ob Krki dol Množica besed, izrečenih o vse bolj umazani Krki, je dobila doslej najbolj konkretno pobudo za reševanje težav na zadnji občinski seji v Novem mestu. Odborniki so zavzeto spregovorili o tem biseru naših voda, kot se radi pohvalimo, hkrati pa so trezno preudarili: poiskati bo potrebno tako rešitev, da bo Krka ostala zelena, industrgskemu razvoju pa to ne bo v oviro. Tiskar Krajec je pred 70 leti v Dolenjskih novicah zapisal, da slovečih rakov v reki ne bomo še kmalu imeli: če bi živel danes, bi dejal, da bo dobro, samo da bomo ohranili ribe. Čistilne naprave v Novem mestu, ki naj bi jih zgradili v naslednjih letih, pa kajpak ne bodo predstavljale dokončne rešitve za reko. Razumljivo je namreč, da Krke ne mažejo samo v Novem mestu, in prav ima Jurij Levičnik, ki meni, da tudi iz kanalov prihaja vse več umazanije. Torej bo potrebno, da bodo za rešitev zelene Krke skrbele vse občine, kjer se vijuga reka, in da bodo poslej inšpektoiji ostrejši, kajti od samih groženj posebnega učinka doslej ni bilo. Medobčinsko sodelovanje pa bi se lahko izkazalo tudi v tem primeru. Razumljivo je, da bodo tudi turistična in gostinska podjetja morala pomagati po svojih močeh — saj od čiste Krke tudi največ dobijo. 30.000 zaposlenih v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje je to zelo m^ghen odstotek. Tudi odgovor, ki smo ga dobili pri ustrezni strokovni službi v Zdravstvenem domu Novo mesto, ni bil nič bolj razveseljiv. Povedali so, da organiziranega pošiljanja delavcev na zdraviliško zdravljenje v naših delovnih organizacijah še ne poznajo. »Dolenjski list« v vsako družino v ambulante prihaja dan za dnem veliko delavcev, ki so svoje zdravje zapravili pri delu. Največkrat jim ambulantna pomoč ne zaleže veliko, razen nje pa so v kolektivu deležni kvečjemu hudih pogledov in grdih namigovanj. Dva tisoč din, s katerimi bi omogočili okrevanje temu, ki je svoje zdravje zapravil pri delu, ni veliko, prizadeti pa bi se razen tega boljše počutil in prej ozdravel. Tudi marsikatero tego bolezen bi lahko prerečili na ta način. Zakaj ne delamo tako? MILOS JAKOPEC Čeprav uradnih statističnih podatkov še ni, lahko skoraj zanesljivo trdimo, da bo Dolenjska v slovenskem merilu pokrajina, ki je letos po številu prenočitev in prometa najbolj napredovala. Ze ob polletju je bil promet za dobro petino večji kot lani — tudi na račun inflacije! — prav tako pa se je za več kot 20 odstotkov povečalo tudi število prenočitev, Ker je tudi zdaj na Dolenjskem še sorazmerno veliko turistov, lahko pričakujemo, da bodo lanski uspehi še močno preseženi, Čatež pa bo najbrž postavil tudi absolutni letni rekord v številu prenočitev. Toplice in zasebniki so imeli namreč že po prvi polovici leta blizu 30.000 prenočitev. Sicer pa računajo, da se je slovenski turistični promet, izražen v prenočitvah, povečd za okrog 15 odstotkov, V Jugosla-vgi je največji napredek dosegla Cma gora, ki pa kajpak v skupni številki še daleč zaostaja za Hrvatsko, ki je rekorder po prenočitvah. Kmetijski nasveti Vitel dobiva veljavo Kljub nekaterim nespornim dobrim lastnostim se terasasti vinogradi v zasebnem vinogradništvu ne uveljavljajo. Poglavitni vzrok je v tem, ker sorazmerno majhne vinogradniške površine, ki jih imajo kmetje, s pomočjo teras slabše izkoristijo, ker terase veliko stanejo in ker jih je mogoče delati le takrat, ko se zanje odloči večje število kmetov. Terasasti vinogradi imajo tudi slabo stran: težko je kositi strme nabrežine. Ker kaže, da bodo vertikalni vinogradi še dolgo v čislih, poglejmo, kako je z mdianizacijo nel;.aterih del, predvsem obdelave. Za položnejše lege je primeren pregibni traktor s štirikolesnim pogonom, če pa.je naklon zemljišča nad 40 odst., pa tudi s traktoiji več ne gre. Na pomoč je prišel vitel, naprava, ki omogoča strojno obdelavo tudi pri 100-odstotnem vzponu. Vitel so izumili Nemci, vendar je sprva kazalo, da to ne bo posebna pridobitev za vinogradništvo. Obdelava z vitlom je dražja od traktorske ali od obdelave s konji, vendar pa vseeno precej cenejša od ročne obdelave. Ker je delo z vitlom precej zapleteho in nerodno, so ga začeli opuščati, zdaj pa spet prihaja do veljave. Obdelovati z vitlom pomeni, da s pomočjo vlečne jeklene vrvi traktor, ki stoji na poti nad vinogradom, \deče plug ali kak drug obdelovalni stroj po vinogradu navzgor, navzdol pa ga spravi vinogradnik sam. Daje mogoče vinog^ tako obdelovati, morajo biti trsi v vrstah. Vinogradnik se na obdelovalnem stroju lahko vozi ali pa samo hodi za njim. Vitel lahko poganja elektrika, kar bi bilo sicer najbolje (a je le malo kje uresničljivo), ali pa motor traktorja. Zdaj, ko je v rokah kmetov že veliko traktorjev, je obdelovanje z vitlbm dostopnejše. Uporaben je zlasti bočni vitel, izdelek kake poznane nemške ali švicarske tvrdke. Inž. M. L. 41 (1124) — 14. oktobra 1971 Stran uredil: JOŽE SPLICHAL . bOLENJSKI 4_IS1 VRHOVNI KOMANDANT MARSAL TITO JE VES CAS SPREMLJAL POTEK MANEVROV ,JSVOBODA 71“. VEjLIK PREIZKUS NASEiGA NAČINA VOJSKOVANJA »SVOBODA 71« zaradi naše svobode Vtisi z največjih povojnih manevrov v Jugoslaviji Bila je le igra, vojaška igra v miru, manever, s katerim naj bi preizkusili, kako smo pripra^jeni, če bi ^o zares. To smo vsi vedeli, zato smo bili na dan ,J)“, ko seje nad Vinico razšla noč, še bolj presenečeni. Vinica, trg ob Kolpi, prek katerega naj bi v 7 km širokem pasu udaril „napa^ec“, je bila prazna, sovražno razpoložena. Na plotovih in hi^ so viseli lepaki z besedami ,J)anes — prezir“, lističi z otroško pisavo: ,ySovražniki, pojdite domov!“, proglasi klubov OZN z razmišljajočo vsebino, kolikšno goije prinaša vojna človeštvu, posebno otrokom, starcem in ženam. Tako so naši ljudje pričakali namišljenega sovražnika. Ce je ne znaš najti na zemljevidu, kako oni kot „napadalci" doživljajo bila vojaška operacija, ki je spominjala na zavezniško izkicevanje v Normandiji in ki je prav tako nosila oznako „D“. Plavi so bili kar se da sodobno opremljeni, z oklopno brigado, s kakimi sto tanki, amfibijami,' oklopnimi vozUi in drugo opremo za prehod preko reke. Sile plavih so bile namenoma močnejše od sil „rdečih". Ko se je na dan „D“ začel prodor, je na bregovih Kolpe nastal pra- vprašaj za pot kmeta. Ta stari nasvet v manevr^ih dneh ni več veljal. Vsaj ne za sovražnika v naši domovini, kjer načrtno in vztrajno uresničujemo zamisel o vseljudski obrambi, oprti na zgodovinsko resnico, da vojsko lahko, naroda pa ne more nihče premagati. Polkovnik Stanko Mihalič, ki je s svojo 12. oklopno brigado in desetinami najsodobnejših tankov čakal v gozdu na znak napada, je bU skorajda užaljen, ko smo ga povprašali. Franc Leskošek-Luka, prvi komandant slovenskih partizanov, med obedom protinapada rdečih pri Drežniku. sprgem prebivalstva. „Pa poslušajte, vi, novinarji, pretiravate, mi nismo napadalci, naša redna vojska smo, ki pomaga prikazati boj jekla s partizanskim načinom vojskovanja! Ljudje berejo o a^esorjih, ustvarjajo si svojo podobo in potem se zgodi, da prileti kamen v vetrobransko stekb džipa. To ni več šala. Prosim, tudi to se je zgodilo." Belokranjci, ki imajo prirojen odpor do okupatorja, so Sli celo - predaleč. Ni jim bil dovolj popoln bojkot „sovražnika”. Pekel na bregovih Kolpe Naš manever, prirejen ob 30-let-nici vstaje, tretji in hkrati največji v povojnem času (prvi je bil 1949. leta, drugi pa 1953. leta), je že ime samo najbolje simboliziralo. SVOBODA 71. Svoboda 71, ne „tigrski skok“ ali kaka druga podobna oznaka, s katero poimenujejo manevre v svetu, čemer že na zunaj pokažejo, da je mišljeno napadalno vojskovanje. Mi ne nameravamo napadati nikogar. Ne potrebujemo vojne ali vojne slave, potrebujemo pa mir in svobodo! Toda če hočemo preizkusiti partizansko vojskovanje in sodelovanje redne vojske s civilnim prebivalstvom, mora nekdo i^ati „napa-dalca“. Ta mora biti sodobno oborožen z namenom, da v bliskovitem napadu zavzame zemljišče in ga skuša obdržati. Na petdeset, deset, pet metrov daleč smo opazovali prodor „plavih" prek Kolpe pri Vinici. To je Rekli so: General-podpolkovnik STANE POTOČAR, komandant „napadalcev": ,JNapa-dalec ix) naredil največjo napako, če bo računal le na vojsko, ne pa na narod. Ta napaka je enaka porazu. “ Generalpolkovnik SREČKO MANOLA v svoji oceni: „Niti zavedali se nismo prave vrednosti, ki jo je pokazal narod. “ MICHEL DEBRE, francoski obrambni minister, ki si je ogledal priprave na manever: „Taksna koncepcija, ko se sovražniku upre ves narod, zasluži najvišje spoštovanje. “ vi pekel. Porumenele krošnje dreves so se stresale ob eksplozijah, ko je železen „škoreiy“ napadalcev lomastil po naši zemlji. Polovica tankov, ki gredo tudi pod vodo, če je treba, ki streljjgo in se gibljejo ponoči, če so take zahteve, je prešla Kolpo, ne da bi čakala na graditev pontonskega mostu. Nekako polovica Jih je čakala na pontonirsko četo, ki je v manj kot pol ure (norma je 50 minut) postavila tako trden pontonski most, da so mogli MOST NA KOLPI - Ob zvokih nenehnih eksplozij so se pognali prek pontonskega mostu če/. Kolpo tanki plavih, ki so prvi dan prodrli do 30 km globoko v ozemlje rdečih. po trije tanki hkrati z veliko hitrostjo prek reke. Vse to delo so ^remljale neprestane eksplozije bomb, ko so jih sejali strmo^avci z neba. Pri postavljanju mostu je imela bfcsedo tehnika, še bolje rečeno izvrstna izučenost naših vojakov, ki so delali natančno in hitro kot ura. Most so sestavili iz 14 orjaških kovinskih členov, izmed katerih vsak lahko nos po 20 ton. Ko je bilo delo končano, se je začel prehod prek Kolpe. Dva klina tankovskih kolon sta se ob nenehnih poletih reaktivcev zarivala v ozemlje rdečih. Sovražnik je prvi dan napredoval 30 kilometrov globoko. Zmagoval je, toda kako dolgo? V hrbet In boke udarja »osvojena zemlja« Ko je umolknilo streljanje in ko sta se obe strani pripravljali na nove spopade, sva jo s kolegom iz skopskega „Večera" mahnila v Belo krajino. Komajda sva se znašla na poti. Kažipoti so bUi prekriti ali obrnjeni, celo postavljeni, vas Grm je bila drugje kot pred spopadom, tako tudi druge. Belokranjski partizanski odred, sestavljen iz dveh bataljonov e skupaj z odredi civilne zaščite in s prebivalstvom Bele krajine že udaril sovražniku v hrbet. Vse bolj ga bo bolela ta rana, zakaj dregnil je v osišče, ki bo pikalo, dokler bo moglo. Plavi so morali pustiti v Beli krajii dva bataljona. Dva bataljona sta bila tako že izgubljena za glavno udarno moč. Bataljone so morali v naslednjih dneh puščati povsod, na vsa- Naša zamisel o vseljudski obrambi črpa svojo moč iz moralne veličine naših narodov in narodnosti in iz njihove pravice, da žive neodvisno in ustvarjajo družbo ter bodočnost, kakršno sami želijo! - Ljudstvo, ki je pripravljeno za ceno največjih in najdražjih žrtev obraniti svojo deželo, je nepremagljivo! - Na naših mejah hočemo imeti trajen mir! kem ozemlju, ki so ga zasedli. V Kordunu, Baniji in Liki sojih vezale nove in nove partizanske enote. Mladinski odredi, partizanske čete, ki so se rojevale ob klicu organizatorjev, da je v nevarnosti svoboda domovine. Z maršalom Titom na opazovalnici S podporo letalskih in helikopterskih desantov (zračnih napadov) so plavi poskušali v štirih smereh prodirati proti svojemu cilju Bihaću, kjer je bilo med NOB prvo zasedanje AVNOJ. Odločilna jo bila srdita bitka za Slunj, kjer se je v bližini Ljudstva ne uničiš! Potrjene in dopolnjene bodo dragocene zamisli o splošnem ljudskem odporu Poročilo o vojaškem pomenu manevra SVOBODA 71 ne bi bilo popolno, če mu vsaj v najbolj zgoščenih besedah ne dodamo še pregleda, kako se je raz-vU in potekel splošni ljudski odpor v Beli krajinu V slehernem kraju je bilo čutiti delovanje odborov za SLO: iz njih so prišle vse pobude za delovanje civilne zaščite in Rdečega križa, mladine in pionirjev, žena, očetov in mater, ki so vsak na svoj način branili domače ognjišče in skupno domovino: kot partizani v enotah Belokranjskega odreda ali kot obveščevalci, zaupniki, aktivisti in odborniki v vrstah organov ljudske oblasti na „zasedenem" ozemlju. Vojne organizacije ZK, OF, sindikatov in odbori za SLO v delovnih organizacijah so skupaj z izvršnima odboroma (oblastjo) v Črnomlju in Metliki, ki sta se umaknila iz mest med ljudstvo na teren, vodile celoten odpor. Z roko v roki z enotami „rdečih", z JLA torej, so delovale vse niti upora proti okupatorjem. Obsežna in izredno dobro pripravljena propagandna dejavnost je tolkla napadalce kot orjaški stroj: ilegalni partizanski Dolenjski list je prihajal vsak dan v sleherno hišo.. Z letaki, razpasi, listkovnimi trosilnimi akcijami, napisi in s podtikanjem propagandnega gradiva je bila deželica ob Kolpi zasuta! Ilegalne radijske postaje BELA KRAJINA okupator ni mogel ustaviti. Zlasti se je izkazala mladina: bila je z eno besedo odlična, pa naj je šlo za pomoč partizanom ali enotam „rdečih" ^i za samo- stojne diverzantske in druge (^nevne ter nočne akcije. Odporniški duh je preveval Belo krajino kot v letih NOB. še več: strnjeni okoli partije in OF, so Belokranjci tudi zdaj pokazali, da je zamisel o splošnem ljudskem odporu posebnost našega boja za svobodo in neodvisnost. Četa, brigada, celo divizija lahko izgubi bitko ali spopad s sovražnikom, a ljudstva, ki ve, zakaj se bori, in je za svobodo pripravljeno žrtvovati vse, pa ne more uničiti noben sovr^ Za dopolnilo in še večjo učinkovitost vseh oblik boja v okviru splošnega ljudskega odpora so bili manevri SVOBODA 71 več kot odličen in uspešen preizkus! «iKv v y _ fr ^ tv#*- To je bil „pozdrav“ sovražniku na dan ,JD‘ 1 vasi Drežnik plavi poskušal rešiti s poslednjim desantom. Bil sem na opazovalnici na Lipo-vači, prav tam, kjer je maršal Tito skupaj s komandantom generalštaba generalpolkovnikom Viktorjem Bubnjem in sekretarjem za narodno obrambo generalom armade Nikolom Ljubičićem ter političnimi in vojaškimi voditelji iz vs^ republik opazoval začetek konca plavih. Težko je opisati veličasten prizor, ko se je po hudem obstreljevanju migov, jastrebov in kraguljev pojavila na nebu jata transportnih letal. Nebo se je v hipu razcvetelo od padalskih kupol, še v zraku se je vnela bitka z letalci, s pomočjo katerih so plavi skušali okrepiti svoje sile za prodor proti Bihaću, toda tedaj so začeli z ofenzivo rdeči. Iz grmovja so na prostrano planjavo planili tanki oklopne brigade polkovnika Ivana Simoniča. Začel se je protinapad. Plavi so poskušali zadnjič. Na pomoč so jim prišli helikopterji. Iz njihovih orjaških trupel so se usule desetine vojakov, toda vojnega toka niso mogli več obrniti Prodori plavih, izpostavljeni bočnim in čelnim napadom rdečih in teritorialnih enot: bihačkega partizanskega odreda, bihačkega mladinskega odreda, bataljona liŠce partizanske brigade in carin^e teritorialne čete, so bili ustavljeni. Napredovati so začeli rdeči. ,3ežite, plavi, Kordun vas davi!" - ta parola mladincev se je začela uresničevati. Zadovoljen je bil tovariš maršal, ko je ob odhodu za hip postal tudi pri nas, reporterjih. Zadovoljen, ker je vaja pokazala, da premoremo dovolj sposobnosti in volje, da lahko branimo našo domovino. Tekst in slike: MARJAN LEGAN ZANIMIVOSTI IZ ZALEDJA ODREŠILNA KNJIŽICA -Neka stara ženska iz vasi Medjedje, ki je ostala doma, vojakom ni hotela dati vode. Sele ko so ji pokazali knjižico, se je razveselila: „Tudi jaz imam tako, vi ste naši. Pyte, kolikor hočete." MARJANA DERŽAJ NE BI MCXiLA PETI — Poseben bojkot so plavim pripravili v vasi Bre-. Žani. Vojaki so oteli pripraviti kulturno prireditev, na kateri n^ bi nastopila celo Marjana Deižaj. Prebivalci vasi se niso udeležili, niso hoteli dati niti električnega priljučka za razsvetlitev dvorane. VZETO ZARES — Vojaki so vajo vzeli nadvse resno. Tako je ■ prišel k nekem mostu kmet in prosil stražarja, naj ga pusti čezenj. Vojak ga je ustavil, rekoč: „Nemogoče, most je podrt." „Poslušajte, tovariš kapetan, kaj pravi vojak," se je pritožil kmet starešini. „Ne slišim, jaz sem mrtev," je odgovoril kapetan. STRUP ZA SOVRAŽNIKA -V bližini vasi pri Karlovcu se je spustila s helikopterji sovražna enota. Ko so šolski otroci videli, da je na helikopterjih bela strelica, so začeli pisati po vodnjaku: voda zatrovana (za- strupljena). VOJSKA PRESKRBI VODO - V Pokuplju je dolgotr^na suša spraznila vodiyake. Kmetje so .morali zelo daleč voditi živino, če so jo hoteli napojiti. Pa se je spomnil neki vaščan: „Vojsko prosimo, ti imajo cisterne!" Vojakom ni bilo treba dvakrat reči. Ljudem so navozili vode, kolikor so hoteli. Eden izmed tisočerih naših vojakov, ki so se izkazali v tej največji preizkušnji našega načina boja. SLOVENIJA - DRŽAVA DELAVSKEGA RAZREDA Tudi „ekonoms! i“ amandmaji XXXI — XXXV imajo še posebej nekaj skupnega. Vsi namreč urejajo vprašanja, pomembna za funkcioniranje enotnega tržišča na območju vse države. — V prvi točid XXXI. amandmaja so našteti elementi enotnega trga, s ! a-terimi se 2^gotavlja delavcem temeljne organizacije združenega dela, da ustvaijajo dohodek in razpolagajo z njim, da del svojega dohodka združujejo z drugimi, torej zagota\djajo pravice iz zveznSi jiamandmajev XXI. in XXII. na celotnem jugoslovanskem prostoru. Pogoj za to pa so svobodno gibanje delovne sile, delovnih in finančnih sredstev, menjava blaga in storitev ter znanja brez omejitev po ožjih družbeno-političnih skupnostih, po domače povedano: brez diskriminacije na ozemlju vse Jugoslavije. Enalfo pomembni pogoji so tudi konkurenca na tržišču, preprečevanje monopolov, enoten denarni in kreditni sistem, enoten sistem ekonoms!okrajinama pri zagotavljanju temeljev enotnega trga na ravni federacge v smislu 2. točke obravnavanega amandmaja, saj se bodo vprašanja enotnega denarnega m deviznega sistema, carinskega in deviznega sistema in druga že navedena vprašanja tudi v bodoče urejala z zveznimi zakoni in zveznimi ukrepi, vendar po poprejšnjem so-Jasju republik. V sklopu obravnavanih vprašanj ^vzemajo posebej vidno mesto nadomestila oziroma kot pravijo gospodarstveniki „kompenzacije", vsebovane v 4. točki Gre za gospodarstvo izredno pomembno kategorijo administrativnih ukrepov in povračil za škodo, ki jo gospodarstvo utrpi zaradi takih ukrepov državnih organov oziroma njihovih posegov v pravico delavca iz XXVI. republiškega amandmaja, da na trgu ustvarja dohodek. V vsakdanjem življenju poznamo kompenzacije kot premije in regrese za kmetijske pridelke, na primer za tobak, volno, mleko in nekatere pomembnejše vrste repromateriala, kot na primer umetna gnojila, tar kot garantirane cene za pšenico, o^je itd. Večina omenjenih kompenzacij že prehaja iz pristojnosti federacije na republike, tako da bodo v bodoče priznavali zvezna nadomešča le izjemoma za tiste proizvode, ^ so v resnici pomembni za delovne ljudi z območja vse države. XXXII. amandma je namenjen družbenemu planu Slovenije. Novost je v tem, da je postavljen od spodaj navzgor kot družben dogovor delovnih ljudi, samoupravnih organizacij in občin o skupnem ekonomskem in družbenem razvoju. Skupaj z družbenimi plani drugih republik in avtonomnih pokrajin, izraženimi v družbenem planu Jugoslavije, je pomemben element enotnega trži-Jča. Amandma XXXIII je posvečen ^^arodni banki Slovenije, v katero se bo preusmerila sedanja Centrala narodne banke Jugoslavije za Slovenijo. Naloge narodne banke Slovenije so dvojne. V prvi točki tega amandmaja so navedene tiste, ki jih bo opravljala skupaj z narodno banko Jugoslavije in narodnimi bankami drugih republik in avtonomnih pokrajin kot ustanova enotnega monetarnega sistema zaradi zagotovitve ^notnega tržišča. Sem spada predvsem sodelovanje pri uresničevanju I skupne emisijske politike, stabilnosti valute in splošne plačilne likvidnosti. V drugi in četrti točki I amandmaja pa so opredeljene naloge, ki jih narodna banka Slovenije t opravlja na področju emisijske in , kreditne politike za potrebe naše re-I publike, z zakonom določena fi-*iančno-tehniČna opravila pa za republiko in tudi občine. Podrobnejše določbe o statusu narodne banke Slovenije, njenih organih in nalogah bodo vsebovali zakoni, ki jih že pripravljajo. Služba družbenega knjigovodstva je v našem XXXIV. amandmaju izvzeta iz bančnega in monetarnega sistema in se obravnava samostojno. To je razumljivo, saj gre za posebno finančno-nadzorno službo, ki mora imeti zagotovljeno docela samostojno in od raznih vplivov neodvisno delovanje. SAMOSTOJNOST REPUBUKE PRI DAVCNI POLITIKI XXXV. amandma opredeljuje pristojnosti SR,Slovenije na področju davkov, določa temelje davčnega sistema in hkrati predstavlja konkretizacijo 1. odstavka 9. točke XXVI. amandmaja. Najpomembnejši sta določbi 1. točke XXXV. amandmaja, po katerih so dohodki proračunov družbenopolitičnih skupnosti samo davščine (davki, takse in druge davščine) ter da sistem, vire in vrste teh davščin določa republiški zakon in ne več zvezni zakon, kot je-bilo sedaj. Gre torej za izrazito samostojnost republik na področju davčne politike. Ker pa je prevelik razkorak med davčnimi sistemi posameznih republik lahko v škodo enotnosti jugoslovanskega tržišč^ je v 6. točki istega amandmaja ponovljena zvezna določba, (h SR Slovenija usklajuje z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama temelje davčne politike in davčnega sistema. Pomembnejše je tudi načelo, da so davčni obvezniki dolžni prispevati v skladu s svojimi dohodki, ki naj bi postalo odločilen regulativ pri odpravljanju prevelike diferenciacije; nadalje načelo o tem, zakaj vse se uporabljajo sredstva republiškega proračuna, med katerimi je treba še posebej opozoriti na pomoč nerazvitim območjem republike; in načelo, da republika, občine in samoupravne interesne skupnosti usklajujejo obveznosti delovnih ljudi in organizacij, kar se sicer v praksi dogaja že sedaj, z namenom zagotoviti približno enake davčne in prispevne obveznosti na območju vse republike. Končno velja omeniti še določbo o prispevku republike za pokrivanje potreb federacije, znanem pod imenom „kotizacija", ki v skladu z zveznimi amandmaji postavlja financiranje federacije na povsem nove temelje. Federacija namreč po zvez-• nem XXXIV. amandmjyu, razen carin in zveznih taks, nima več pomembnejših neposrednih virov financiranja. Ker pa opravlja v sporazumu z republikami federacija tudi v bodoče določene skupne naloge, so ji potrebna sredstva dolžne zagotoviti republike s svojim prispevkom. XXXVI. amandma spada med ekonomske amandmaje zato, ker ureja materialno podlago za samoupravno živUenje občanov v krajevni skupnosti, nedvideni so praktično vsi možni viri za pokrivanje skupnih potreb občanov v okviru teh skupnosti. Posebej velja opozoriti na krajevni samoprispevek, ki je z obravnavanim amandmajem končno izločen iz davčnega sistema kot posebna prostovoljna oblika združevanja sredstev občanov za določene namene. Predloženi amandma torej rešuje le materialna vprašanja krajevne skupnosti, vsa ostala vprašanja teh skupnosti, ki se že pojavljajo tudi v javni razpravi, pa ostajajo odprta do naslednje faze ustavnih sprememb, ki bo zajela tudi komunalni sistem vključno s krajevno skupnostjo. FEDOR TOMINŠEK PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! /uOć 225 let novomeške gimnazije 1746—1971 je naslov zbornika, ki ga izdaja gimnazija v Novem mestu ob svoji dvestopetindvajset-letnici in bo izšel konec oktobra 1971. V Zborniku bo poleg zgodovine gimnazije od nje> ne ustanovitve, pregleda rokopisnih listov in življenjepisov nekdanjih dijakov in profesorjev, ki so med narodnoosvobodilnim bojem žrtvovali svoja življenja, tudi seznam vseh, ki so na njej učili in vseh njenih dijakov-absolventov. V knjigi bo okrog 70 fotografij. Obsegala bo približno 400 strani in bo vezana v platno. V prednaročilu je cena zborniku 50 din. Naročite zbornik pravočasno. NAROČILNICA Podpisani .......................................... po poklicu .............................-........... stanujoč v kraju ................................... ulica ...................! pošta ................... naročam .................... izvod ................. knjige «-225 let novomeške gimnazije«. Knjigo p>ošljite na moj naslov. Denar sem nakazal na vaš žiro račun št. 521-603-43 Gimnazija Novo mesto, dne ...................... Podpis: Izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Gimnazija, Cesta herojev 5, 68001 Novo mesto. SLOVENIJALES LJUBLJANA Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme »STILLES« — SEVNICA OBJAVLJA prosta delovna mesta: 1. obratavno-blagovnega knjigovodjo 2. knjigovodja ostalih evidenc 3. tehnika lesnoindustrijske smeri za delo v tehničnem sektorju POGOJI: podi.srednja ekonomska šola s 3 leti prakse na delih v knjigovodstvu pod 2. srednja ekonomska šola z 2 letoma prakse v knjigovodstvu pod 3. srednja tehnična šola lesne stroke, zaželena praksa Kandidati naj pismene vloge pošljejo v* 15 dneh na naslov podjetja. Kmetijsko in trgovsko podjetje »Agraria« Brežice, 1 komisija za medsebojna deIo\'na razmerja razpisuje prosto delovno mesto mojstra klavnice Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele: 1. VKD mesar ali KD z najmanj 10 leti delovnih izkušenj, 2. vojaščine prost. Stanovanje* ni zagotovljeno. — Osebni dohodek -po pravilniku o OD podjetja. Pismene ponudbe je treba poslati upravi podjetja najpozneje do 31. oktobra 1971. RAZPIS Komisija občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja RAZPISUJE naslednja vodilna delovna mesta 1. tajnika občinske skupščine 2. občinskega sodnika za prekrške 3. ravnatelja zdravstvene šole v Novem mestu POGOJI; Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja ter splošne družbeno-politične razgledanosti in aktivnosti morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba pravne .smeri in 5 let delovnih izkušenj; pod 2. diplomirani pravnik, ki izpolnjuje pogoje iz 15. člena zakona o organih za kaznova-nej prekrškov (tJr. 1. SRS, št. 13/66); pod 3. profesor s petimi leti pedagoškega dela in opravljenim p>edagoškim strokovnim izpdtom Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa komisiji občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja. ljubljanska banka Podružnica za kmetijstvo CELJE, Vrunčeva 1 Edina za kmetijstvo specializirana banka v Sloveniji Sodeluje s preko 30.000 kmetovalci Pridružite se! K OTLI EMOTERM *0* 4*i 04* isal Žarko Petan. To bo prva abonmajska predstava prvega abonmaja, ki ga v sezoni 1971/72 uvajajo v Črnomlju. Abonmajske prireditve bo organiziral Zavod za kulturo, poleg gostujočih poklicnih ^edaUšč bodo v spored vključili tudi domače gledališke skupine. IGRALČEVA SOBA V torek, 19. oktobra, bodo v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu odprli razstavo novomeških tiskov in spominsko sobo po-kojn^a Janeza Cesaija, odličnega gledališkega i^alca, ki je bil rojen na Težki vodi pri Novem mestu. S tem pomembnim dejanjem, ki je med drugim posvečeno tudi letošnjemu občinskemu pr^niku, se bo osrednja knjižničarska ustanova na Dolenjskem naposled — z družbeno pomočjo — oddolžila pomembnemu kulturnemu delavcu. Dolenjski zavod: želje DA, možnosti NE Nad našimi kulturnozgodovinskimi spomeniki bodo še naprej bdeli konservatorji in drugi strokovnjaki z ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo — V Novem mestu potrebuje služba svoj urad Strokovnjaki ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo že nekaj let — kajpak pogodbeno — bdijo tudi nad dolenjskimi kulturno-zgodovinskir^ spomeniki in še posebej nad spomeniki NOB. Pogodbeno pomeni: kolikor denaqa, toliko muzike. Pa so začeli ljudje šušljati, kam vendar gredo tisti „milijoni”, kijih ta služba dobi, ko pa se zunaj tako malo pozna. Trojki novomeških odbornikov se je zato zdelo potrebno, da dobi odgovor iz „prve roke“, zato je prek občinske skupščine naslovila na ljubljanski zavod već vprašanj. Takle odgovor je bil glede denaija: leta 1970 je prejel zavod za spomeniško varstvena dela v novomeški občini 296.000 din. Od tega je šlo za Žužemberk 72.000 din. Sotesko 20.000, Hmeljnik 100.000, Prežek 100.000 in Cvibelj 4000 din. Za ta denar so na Dolenjsko, bolje v novomeško občino hodili: umetnostni zgodovinar, arheolog, etnograf, krajinar, varstvenik narave, referent za spomenike NOB in arhitekt (projektant). Nadalje je zavod predlagal, da bi spomeniškovarstveno službo v novomeški občini najbolje rešili, če bi ustanovili pokrajinski zavod ter mu zagotovili dovolj strokovnjakov in denaija. Tega pa po presoji zavoda in tudi že po presoji poprečnega Dolenjca, ki pač ve, koliko premore mošnjiček njegove občine, ni možno doseči od danes do jutri in morda tudi v nekaj letih ne. Zato pač ne kaže drugega, kot delati s tistim, ki že prihaja k nam. Kaj ni v redu, so Ljubljančani povedali v drugem delu odgovora. Tu so zlasti navedli nujne naloge, ki ne trpijo odlašanja. Tako je potrebno z doku- menti zavarovati v občini spomeniški fond in krajinske dele, zavarovati spomeniško jedro Novega mesta (za to tudi napraviti načrt revitalizacije — oživitve), urbanistično in drugo dokumentacijo za spomeniška območja oblikovati po posvetih s konservatoiji oziroma strokovnjaki in podobno. Poleg vsega tega bi služba spomeniškega varstva potrebovala v Novem mestu svoj urad: tam bi vsaj enkrat na teden — v uradnih dneh — reševala vloge občanov, hkrati pa bi bil ta prostor tudi za vso opremo, Id jo konservatoiji potrebujejo za varstvo spomenikov. Kajpak je tudi za vse to potreben denar, ki bi ga morali v občini zagotoviti glede na spomeniSci fond, ki ga premorejo, I. ZORAN fcfe p® Ml I St I ii| 11 i SREBRNI JUBILEJ V OPERI -Sopranistka Vilma Bukovec, prvakinja ^ub^anske Opere, praznuje te dni 2S-letnico umetnišk^a dela. Hk’-ati z njo praznujeta srebrni jubilej prvaka ljubljanske Opere tenorist Rudolf Franci in baritonist Samo Smerkoy. Vsi trije bodo drevi in v soboto nastopili v slavnostni predstavi Puccinijeve „Tosce** v ljubljanski Operi. Umetnikom iskrene čestitke za visok umetniški jubilej, še posebne čestitke pa dolenjski roj^i-nji Vflmi Bukovec, doma iz Trebnjega! RAZSTAVLJAL BO DOMACIN ^ Anton Zgonc, učitelj likovnega pouka v osnovni šoli „Milan Maj-cen“, bo prihodnji teden razstavljal svoja slikarska dela. Prireditev bo v čast 24. oktobra, ko bodo v Šentjanžu odkrili spomenik in doprsji partizanskima junakoma Milanu Majcnu in Jančetu Mevžlju. JUBILEJ „NOVINARSKE** FAKULTETE - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo pri ljubljanski univerzi praznuje letos 10-letnico obstoja. Predstavniki smeri in usmeri ev na tej fakulteuti (dr. Stane' Južnič, dr. Vladimir Benko, Zdenko ,Roter, dr. Veljko Rus, mag. France Vreg in Tomo Martelanc) so za zadnje Naše razglede zapisali besede o. pomenu te naše f*lil tP SPET NATEČAJ - V Črnomlju so te dni sklenili razpisati natečaj za tradicionalno Župančičevo nagrado. Kulturna revqa bo predvidoma marca ali aprila prihodnje leto. Ce se bodo natečaja udeležile tudi skupine iz metUške občine,, bo revija še naprej belokranjska, sicer bo izgubila ta pomen in bo samo občinska (črnomaljska). LETOS PRVIC SEVERJEVE NAGRADE - Na pobudo škofjeloške predilnice ustanovljeni sklad Staneta Severja bo letos prvič podelil nagrade zaslužnim gle^liščnikom in štipendije študentom, ki študirajo na Akademiji za gledališče, radio, film in televiz^o. Slavnostna podelitev bo 18. decembra - na prvo obletnico smrti velikega slovenskega gledališkega igralca in umetnika Staneta Severja. MUZEJSKI TEDEN - Narodni muzej. Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej slavijo letos 150. obletnico ustanovitve, hkrati pa vse slovenske muzejske in galerijske ustanove stopetde-set let muzejstva na Slovenskem. V počastitev tega visokega kulturnega jubileja bodo danes odprli vrsto pomembnih razstav (Zoisova zbirka mineralov. Panonska ljudska hiša), posebne razstavne zbirke so pripravili za ogled številni muzeji. V Narodnem muzeju se bo začel danes simpozij o antičnem steklu v Jugoslaviji, jutri in pojutrišnjem pa bo v ljubljanskem Klubu poslancev zasedal tudi Vll. kongres Zveze muzejskih društev Jugoslavije. Pa brez zamere Tujk ni prepovedano uporabljati, a če se le da, jim raje poiščimo ustrezne domače besede. Od nekdaj je veljalo, da če že moraš, uporabljaj tujke takrat, kadar jih znaš izgovoriti in napisati, predvsem pa jim veš pomen. Nabralo se mije nekaj primerov napačne rabe; pobral sem jih iz uradnih besedil ali pa sem si jih zapisal, kakor so jih bili uporabili govOT-niki oziroma razpravljavci na sestankih. K stvari! Na seji občinske skupščine je vodilni človek odbornikom na dolgo in široko razlagal uspeh zadnjega obdobja, ko se jim je posrečilo „kontinente“ prodati celo v tujino. Mož je očitno slišala za tujko kontingent (količina) J^er pa si je ni dobro zapomnil, je izustil nesmisel. Le kdo je že slišal, da občine izvažajo zemljine (naša beseda za kontinent)! Na seji „strokovnega” odbora pri nekem zavodu je predsedujoči na koncu sleherne^ sklepa pristavil, kako je „zdaj vse to odak-ta“, da pa bodo morali prihodnjič obravnavati „aperi-tivno“ akcijo. Medtem ko so prvo in večkrat ponovljeno nepravilnost (prav je ad acta, beri ad akta, pomeni pa: stvar je končana), navzoči spustili neopazno mimo, jim je pri „aperitivni akciji” ušel smeh. Kako ne bi, saj jih je predsednik pozval, naj se pripravijo na pitje, vsi pa so vedeli, da jih čaka opera-, tivna akcija (dejavnost s tem in tem namenom). Vse pa je „posekal” možakar, fa je na zboru volivcev javno napadel novinaije, češ da včasih preveč brskajo po zasebnih zadevah občanov in bi bilo malce treba pogledati, kaj pravi o tem njihov „podeks ‘. (To tujko sem si zapisal v beležko že pred tremi ali štirimi leti in se spet do onemoglosti nare-žal. v Verbinčevem „Slo-vaiju tujk” piše, da ta tako učena latinska beseda v slovenščini pomeni samo ,4>re-svitio” zadnjico.) Kajpak je hotel možakar govoriti o kodeksu (zbirki pravil, načel), pa je spričo slabega poznavanja tujke privlekel za grivo grešnega kozla. TolSco se mi je zapisalo danes — iz prakse za prakso. Morda bo takie zapis prihodnjič zasoljen in napopran s še večjo količino napaberkovanih cvetk iz spisov in izpred mikrofonov. Za konec samo še novomeški primerek brezupnega plakata za film, ki so ga v kinu ,JKrka” vrteli pred kratkim. „Gdo je morilec? ” je s plakata bodla v oči spa-kedrimščina. Da, le kdo je morilec knjižne slovenske besede? , IVAN ZORAN J v soboto, 16. oktobra ob 17. uri, bodo v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo kipaija Janka Dolenca iz Vuzenice. Uvodno besedo bo imel likovni kritik dr. Mirko Juter-šek, razstava pa bo odprta do 3 L oktobra vsak dan dopoldne in popoldne. VABLJENI! V Severjev spomin 18. oktobra se bo začelo v Mariboru Borštnikovo srečanje. Do 27. oktobra, ko bo to srečanje končano, bodo v tej severni slovenski prestolnici ob Dravi nastopila vsa slovenska poklicna in polpoklicna gledališča z odličnimi predstavami s sporedom domačih in tujih del. Ljubitelji odrske besede bodo lahko pozdravili v svoji sredini tudi Slovensko gledališče iz Trsta in gledališčnike iz akademije za gledališče, radio in televizgo v Ljubljani. Letošnje Borštnikovo srečanje bo v Seveijev spomin. V avli mariborske Drame bodo temu velikemu slovenskemu igralcu odkrili spomenik, v Ribnici na Pohoiju, kjer je Stane Sever po predstavi „Gledališča enega” nenadoma omahnil v smrt, pa spominsko ploščo. In še nekaj je treba omeniti v zvezi s tem slovenskim igralcem; lanskoletna pobuda Scof- jeloške predilnice, naj bi ustanovili sklad Staneta Seveija, je bila vsestransko podprta in t^o bodo letos prvič na slovenskih tieh podelili Seveijeve nagrade. Mojstri samouki V Kostanjevici so obogatili prireditve XVI. dolenjskega kulturnega festivala z razstavo „Mojstri naivnega slikarstva**, odprto 9. oktobra v Lamutovem likovnem salonu. Občinstvu so se predstavili slikarji: Drago Jurak, mizar iz Pušče pri Zagorcih Selih - z osmimi deli, Ivan Rabuzin, včasih mizarski mojster, danes samo slikar, rojen v Ključu -z osmimi olji na platnu, Matija Skurjeni, upokojenec iz Veternice - z devetimi olji in Stjepan Stolnik, kmet iz Stolnikov pri Vod Donji -s štirinajstimi olji na steklu. Vsi sli-kaiji so IZ hrvašk^a Zagona, kar diha tudi iz razstavljenih del. Kritik Vladimir Malekovič je ocenil, da je to njihovo slikarstvo ,,globoko osebno, posebno in samozavestno, saj vrača sodobnemu ustvaijanju polnost življenja, bogastvo ganotja in srečo duševnosti** Slovesne otvoritve razstave sta se med drugim udeležila akademik, slikar Božidar Jakac in filmski režiser, avtor „Ne-retve“ Veljko Bulajič. Muhov Janez si je bil izbral kot poleg peči in je mučil klarinet, pri njem pa je sedel še Zavratarjev Ton- Ob smreki je slonela in zobala borov- nice če in je tlačil harmoniko v rokah. Oba sta napravljala godbo, da so se vaški psi zbrali pred Polonovcem tuleč proti nebu, prav kakor da je napočil sodni dan. V hiši pa so plesali goijanci in tolkli s petami ob podnice, da se je vse potreslo in da se je vzdigoval gost prah. Vse bi bil prenapolnil, da ni prišla časih domača dekla ter metala iz velikega lonca vodo med plesalce, ne glede, kam je padalo, ali na tla ali pa na široka krila plesalk. Kričali so, napivali si in vsi so bili prepričani, da lepšega življenja biti ne more, kakor so ga uživali tisti dan v zatohli in vroči pivski sobi. Tudi Cetrtnikova Lučaje prišla s svo jim možem. Prodala je bila prašička m sgmu in sedaj je nosila denar pri sebi Ples je ljubila nadvse in skoraj ganljive je bilo Redati, kako je lovila plesalcev ki zanjo marali niso, ker je bila stara ir grda, ako sc to sploh sme reči o kak] ženski Z Blažetom sta sedel? pri mizi in od daleč zrla na plešoči svet sredi hiše. „Še plesati se nisi naučil, grdoba!” se je togotila nanj. „In vendar bi imela danes tako lep čas in prostora je tudi dosti!” „Bo že bolje! Bo že!” je odgovoril Blaže, ki je na vse drugo prej mislil kakor na ples. „Hej, Blaže!” je zakričal pijani Frjan-ček izpred Mosta, ,,pelji jo no plesat! Kaj se boš skrival, ko jo imaš, da je v devetih vaseh ni take!” „Ali te še pretepa vsak dan? “ se je oglasil tudi Mihoica izpod Skale. „Le počakžg, ko boš ti v njenih letih, jo boš tepel pa ti, to se reče, če ne boš takšen zajec, kakor si danes!” Blaže je molčal, Luca pa se je z vsem srcem poprijela Frjana; „Pij, pij, Fijan, potem me pa pelji enkrat, da se malo zasučeva, ker sva bila prijatelja od mladih nog!” „Ako boš dobro za vino plačala, sem pa že takšen, da me ne bo sram, če se zasučeva!” Takoj je iz pil pobi kozarec ter s hrbtom odrinil Blažeta, da je dobil prostor tik Luce; taje potem vse popoldne dajala za vino, ^ ga je naš Pijanček taico zelo rad pil. Časih sta tudi vstala in prav nerodno zaplesala; posebno smešno se je nosil plačani plesalec Pijan, pritiskajoč z vso gorečnostjo staro plesalko k sebi. C € ,Pij, pij, Fijan, potem me pa pelji enkrat, da se malo zasučeva . . „Ne bodi jezen sosed!” se je opravičeval Blažetu, ,,saj si tudi ti čas^ pri sosedu izposodž voliča, da moreš preorati njivo. Rajši pa še imam vola k^or tvojo Luco, ha, ha!” „Pij no, pg no! Potem pa zaplešiva še eno!” Lučaje vse pretrpela, samo daje imela stalnega plesalca. Ko je bilo vse v najglasnejšem hrupu, v največjem veselju, se je priril v sobo stap Veharček. Štefan Veharček, ki so mu dejali tudi Sraka, česar pa ni rad slišal. Šival in krpal je po pogoiju staro obleko in ljudi je obiral. Vedno je imel polno toibo novic, kijih je prodajal za vino, če jih je kdo hotel plačevati. ,,Dobro se imate, ljudje božji! Juij!” Obstal je sredi sobe in vzdigal svoja stegenca. „Imaš li kaj novic? ” je vprašal Miha izpod Skale, ,,prej ne dobiš rdeče kaplje, dokler nam ne poveš kaj novega!” „Ce bi na tvoje čakal, potem bi danes ne vedel, kako se vino pije,” se je razjezil Štefan. „No, pa je tu nekaj poštenih glav, nekaj mož, Id jih imam rad. Ali že veste? ” „Kaj? Kaj? ” je odgovorflo deset glasov. ,,Dajte mi piti in potem vas še enkrat vprašam: ali že veste? ” Zdajci se mu je ponudilo deset kozarcev, toda Štefe je v svoji ponižnosti izpraznil samo enega, na zdravje vsem poštenim ljudem, ki za vino dajejo in vdovam in sirotam zasluženega plačila ne trgajo. ,,Zdaj pa govori!” je ijul Miha izpod Skale. IIBII i| « Črnomelj - Pionirji in mladinci so v času velikih vojaških manevrov v Črnomlju popisali vse, kar se 'je dalo, od cest do prometnih ogledal. Med drugim smo opazili, da je nekdo pol^ napisov Živel Tito! in OF pripisal - Brisati smrtno nevarno. Vendar tega opozorila po končanem manevru niso vzeli resno in so vseeno napise zbrisali. NOVO MESTO — Na osnovni šoli Grm so imeli ob dnevu pionirjev, 29. septembru pionirsko konferenco, nato pa še prijateljsko rokometno tekmo med učenci z Grma in pionirji z osnovne šole Katja Rupe-na. Konferenca je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu so nastopili pevski zbor, recitatorji in harmonikarji glasbene šole. Nato pa sd vodje raznih krožkov poročali o načrtih za delo in svoji dejavnosti; izvolili so tudi vodstvo pionirskega odreda. Šmihel pri novem mestu - V sredo, 29. septembra so imeli na osnovni šoli Milke Sobar-Nataše pionirsko odredno konferenco. Na konferenci so izvolili predsedstvo šole; tovarišica, ki je vodila konferenco, pa je seznanila učence s pravili, po - katerih se bodo morali ucenci ravnati v tem letu. Na šoli imajo več krožkov. Ob koncu šolskega leta bodo dejavnost krožkov razstavili na posebni razstavi. Na programu je precej tekmovanj, pomerili se bodo v znanju, disciplini in higieni. Kot ponavadi bodo imeli tudi športna srečanja z učenci grmske šole in .vrstniki iz Ehige Rese. RIBNICA - V počastitev tedna 8 otroka so na osnovni šoli sprejeli ‘ med člane Rdečega križa blizu 90 prvošolčkov. Na večji slovesnosti so cicibane seznanili z dejavnostmi Rdečega križa, jim podelili izkaznice in značke ter jih pogostili Do-^ govorili so se tudi za konkretno akcijo. Ob občinskem prazniku marca prihodnje leto bodo obiskali ostarele občane in jim nudili potrebno pomoč. • KOČEVJE - Komisija za splošni ljudski odpor pri ZMS Kočevje bo priredila zanimivo akcijo mladih, hodili bodo „ob mejnikih revolucije". K sodelovanju bodo pritegnili člane različnih specializiranih organizacij. Izdelali so tudi poseben program, ki je zelo pester in privlačen za mlade. Nameravajo, izdati tudi ■posebno brošuro, v kateri bodo fotografije vseh spomenikov in opis dogodkov, zaradi katerih so postavljeni. Pričakujejo, da bo ta akcija precej poživila delo mladih. VELIKO ZANIMANJE ZA NOVO DELO Naš znani filmski režiser Veljko Bulajić, ki se je proslavil s filmsko epopejo iz NOB „Bitka na Neretvi", je zelo zadovoljen, ker je doma in v svetu veliko zanimanja za njegovo novo delo „Življenjepis predsednika Tita.“ Delo, ki ga snema za zagrebško televizijo, bo gotovo, kot kaže, Jeseni 1973. y mladi in Marica je bila kurirka Marica in hribovske vasi Pleš na meji med novameško in črnomaljsko občino, se je kot nešteto mladih ob zadnjih manevrih vživela v vlogo partizanskega kurirčka Na manevru ,JSvoboda 71“ je v številnih organiziranih in neorganiziranih akcijah sodelovalo tudi veliko število mladih. Bili so kurirji, diverzanti, izvajalci napisnih in trosilnih akcij ter podobnŠi dejai^*, ki so presenečala „sovražnika“. Med mladimi kuriiji naj omenimo 14-letno Marico Mauser iz vasi Pleš, ki šteje vsega štiri hiše in dvajset duš. Marica je nesla v dolino posebno zaupno partizansko pošto, na položaje pa se je vrnila z ilegalnimi številkami Partizanskega Dolenj^ega lista. ustavil in ^raševal, kaj delam v tej naši divjini." - Kako se počutiš v rojstni vasici, ki je precej od rok? „Človek se navadi, najhuje pa je pozimi, ko sneg dobesedno zamete. Včasih sem po več dni ostala doma, nisem mogla v šolo.“ - Ali bi rada šla v dolino? „Mislim, da sta človeku danes potrebni predvsem voda in elektrika. Tega pri nas ni, zato življenje ni posuto z rožicami. Težko je priti tudi do denarja, zato so moji pogledi usmeijeni v dolino. Tukaj ne bo življenja zame. Bojim se, kaj bom delala, saj imam samo štiri razrede osnovne šole.“ - Kaj pa ostali mladi ljudje v vasi? „Večina si je poiskala boljši svet. Saj razumete, da v tem našem kraju, kjer gospodari še kruta narava, za nas, ki vemo za boljši svet, ne bo kruha.“ - Kaj pa šola? „Prepričana sem, da bom dobila primerno delovno mesto, nadaljevala pa bom šolanje, če bodo le dani pogoji.“ - Kako bo s starši? „Močno so navezani na svoj rojstni kraj, košček borne zemlje in veter, ki ob temnih večerih prepeva svojo otožno pesem.“ SLAVKO DOKL - Kakšen občutek si imela, ko si postala partizanska kurirka? „Vživela sem se v vlogo, ki so jo imeli resnični kurirčki. V šoli smo se velikokrat pogovarjali o njih. Zato sem z veseljem sprejela zaupano nalogo." — Ali te je bilo kaj strah? „Čeprav sem na eno Stran šla sama skozi gozdove, nisem nikoli pomislila, da me bo kdo Mladi naj se jih spomnijo! Skrb za grobove in grobišča naj ne bo prepuščena samo mladini — Zanje moramo skrbeti vsi! Širom po naši domovini so posejani znani in neznani grobovi, v katerih trohnijo kosti tistih, ki so za boljše življenje darovali svoje najdražje — življenje. Večina grobov in grobišč je lepo urejena, tako da nas ne more biti sram. Med tistimi, ki oskrbujejo grobove, je tudi šol^a mladina, ki skrbno ureja in skrbi za grobišča pod vodstvom svojih vzgojiteljev. Le redke so izjeme, da naletimo na zapuščene grobove. Danes ne bi navajdi konkretnih primerov, vendar takih, če bi že morali naštevati, ne bi bilo ravno malo. Nekateri se spomnijo na padle samo pred dnevom mrtvih, tedaj je vse počiščeno in urejeno. Čim bolj pa se dan žalovanja oddaljuje, tem slabše je. Na grobove in spominska obeležja bi morali paziti vsi. V večini primerov je oskrbovanje zaupano posameznim šolam, kar je v redu in prav. Vendar ne bi smeli računati samo na mladino. Čeprav je ta prva dolžna, da skrbi zanje, ker se ob tej priložnosti najlažje spominja borcev, ki so svoja imena vtkali v preprogo revo-• lucije. Opozorili bi radi tudi starejše. Tudi oni se morajo spomniti na padle, toda ne samo ob raznih slovesnostih, grobovi morajo biti vedno urejeni. Kajti številni tujci, ki zahajajo k nam, kaj radi op;izijo pomanjkljivosti in jih potem razpihu- jejo. Po tem, kako imamo urejena grobišča, pa si ustvarjajo svojo sodbo. _ K. L. NOVO MESTO — V nedeljo dopoldne bo v Novem mestu občinska konferenca Zveze mladine Slovenije, na kateri bodo razpravljali o dejavnosti, sprejeli nov delovni program in izvolUi novo mladinsko občinsko vodstvo. MOZIRJE - V soboto, 16. oktobra, bo v tem kraju veliko mladinsko zborovanje, na katerem bo sodelovala tudi mladina z Dolenjske. Poleg kulturnega in zabavnega programa bo na sporedu še obisk partizanskih krajev in politični shod. NOVO MESTO - Jutri bo v Novem mestu pokrajinsko posvetovanje vodstev občinskih in mladinskih organizacij, na katerem bodo razpravljali o osnutkih enoletnega programa dejavnosti mladine ter še o nekaterih drugih vprašanjih. \ S Največje bogastvo vsake družbe so zdravi otroci. Ne moremo reči, da je v naši skupnosti družbena skrb fa zdravo in normalno rast mladega rodu zadostna; če se samo spomnimo na vse tiste malčke, ki so še nven vzgojnovarstvenih ustanov in na vse tiste, ki nimajo primernega varstva, smo kaj blizu resnice, ki ^ovomo kaže, da smo šele na začetku dolge poti. Na šli^: zdravstvena skrb za doraščajočo mladino je zadostna, redni pregled dojenčkov v novomeškem zdravstvenem domu. DRŽAVNI PRVAK NE BO VEČ TEKMOVAL Slovo Molana in Babiča Krčan Ivan Molan osvojil naslov državnega prvaka in se poslovil od tekmovalne arene — Viden prodor drugega Krčana, nadarjenega Evalda Babiča, ki je te dni že oblekel vojaško suknjo Ko športniki zapuščajo tekmovališča, nam je navadno hudo. Posebno težko prebolimo izgubo svojih ljubljencev, če se poslovijo od nas, ko so še na vihunCu svojih dosežkov. Takšnemu primeru smo priče v mestu speedwaya — Krškem. Kot kaže, bo l6ško še imelo speedway prireditve, vendar bodo na njih nastopali samo tuji tekmovalci. Najboljša naša speedway vozača Ivan Molan (za stalno) in Evald Babič (za krajši čas) ne bosta nastopala. Vse ljubitelje športa, posebno še speedwaya, bo verjetno presenetila vest, da trenutno naš najboljši speedway vozač Krčan Ivan Molan zapušča športno areno. Odločitev je po zatrjevanju simpatičnega Ivana dokončna, ni nam pa znano, zakaj se je odločil za takšen korak. V razgovoru, ki sva ga imela v nedeljo v Krškem, je sicer navedel nekaj razlogov, vendar kaj določenega, konkretnega, oprijemljivega ni povedal. V pogovoru je omenil, da gre to nedeljo še na zadnje tekmovanje, star tal bo na Madžarskem. S svojimi zvestimi navijači pa se je torej poslovil že to nedeljo. Ko mi je zaupal svojo odločitev, sem imel občutek, da Ivana nekaj tišči pri srcu. Pravi, da mu je najbolj žal za gledalce, ki so ga zvesto spremljali na vseh tekmovanjih doma in na tujem. Njim se preko našega tednika zahvaljuje za vso podporo. Cfvakratn^a državnega prvaka, ki je Krškemu prinesel že šesti naslov (štirikrat je bil prvi Franc Babič), sern povprašal za mnenje o nadaljnjem razvoju speedwaya pri nas. Zmajal je z glavo in odgovoril: „Čeprav imamo nadarjene fante (nedvomno je največji talent Evald), s tem športom ne bomo prišli na zeleno vejo. Pogoji so slabi, premalo je naraščaja, ravno tako manjka tekmovanj. Ker teh ni, kakovost tekem Končni rezultati V. dirke za državno prvenstvo v speedwayu 1. Babič (Krško) 15 točk; 2.] Oršič (Remetinec) 14; 3. Molan (Krško) 13; 4. Tomažič (Lj) 11; 7. Breznik (G. Radgona) 8; 8. Kekec 8; 9. Miler 6; 10. Šauperl (Vsi TAM) 6; 11. Lazbaher 5; 12. Kepiš (oba G. Radgona) 5; 15. Kotnik (G. Radgona) 3 točke. Končni vrstni red po petih dirkah: 1. Molan (Krško) 57 točk, 2. Oršič 55, 3. Babič 54, 4. Stojkovič (Svetozarevo) 49, 5. Miler 45 itd. pada, s tem pa tudi zgubljamo gledalce. Precej bi bilo treba spreme-niti!“ Po zadnji vožnji nedeljskega sporeda sem poiskal še mladega Babiča, ki kljub zasluženi zmagi ni bil posebno razpoložen. Kot Damoklejev meč mu namreč nad tilnikom visi vojaška suknja, ki jo bo oblekel še ta teden. S tem bo normalno prekinjen meteorski v^on mladega lOrčana, ki je presenetil vse poznavalce tega športa. Prepričanje, damu bodo vojaške oblasti šle na roko in ga po obveznem drilu premestile bliže domačemu kraju, kjer bo imel dobre možnosti za vadbo. SLAVKO DOKL Popoln poraz odbojkarjev^ Dolenjski odbojkarji so v nedeljo doživeli kar štiri poraze — Bolje so se odrezali rokometaši Pretekla športna nedelja za dolenjske športnike ni bila preveč uspešna. Najslabše so se odrezali odbojkarji, ki so pogoreli na vseh štirih frontah. Odbojkarice Novega mesta so gostovale pri drugouvrščeni ekipi na Jesenicah in kljub solidni in borbeni igri niso mogle domačinkam odščipniti več kot en niz. Brestaničanke so v Ljubljani kljub vodstvu 11:5 v prvem nizu dovolile, da sojih LjuWjančanke gladko porazile s 3:0. Novomeščani so zadnjeuvršče-nemu Bovcu podarili dve točki, ki jim bodo verjetno ob koncu prvenstva še zelo manjkali Trebanjci so se dobro upirali odlični ekipi Kamnika, vendar več kot poraza 3:0 niso mogli pričakovati. Rokometaši so imeli tokrat nekoliko okrnjen spored. Ker so Ribničani igrali mednarodno tekmo, je bil derbi med Sevnico in Ribnico preložen. Brežičani so pred velikim številom gledalcev komaj ugnali borbene Radgončane, ki so zelo nevaren nasprotnik. Dekleta Brežic pa so z zmago nad Poletom iz Murske Sobote zabeležile že četrto zmago in so trenutno na odličnem tretjem mestu. Najpomembnejši dogodek za športnike na Dolenjskem pa je prav gotovo bila peta dirka v speedwayu za prvenstvo Jugoslavije, kjer so se pomerili najboljši jugoslovanski vozači Presenetljivo dobro se je odrezal mladi Evald Babič, ki je osvojil prvo mesto in za las bil ob naslov vice šampiona, ki bi ga osvojil takoj za svojim klubskim tovarišem Ivanom Molanom. ki bi lahko bila še višja. Posebno sta se odlikovali razpoložena Bužanči-čeva in Vlasta Mišič. V. PODGORŠEK KOKOM hi BREŽICE : RADGONA 19:18 Brežice: Berglez, Rovan 2, Anto-lovič 2, Gorišek, Pavlič, Bosina 8, Iskra 6, Zore, Avsec, Jurišič 1, Blatnik, Mars. Tekma je bila zelo napeta, domačini so tik pred koncem izenačili; kljub temu da so v kritičnih minutah zastrcljali 3 sedemmetrovke, so končno izbojevali zasluženo zmago. V. PODGORŠEK BREŽICE : POLET 20:6 Brežice: Zorko, Bužančič 9, Molan 1, Bah, A. Mišič 2, Kolar, Kos, V. Mišič 7, Engel 1, Blatnik in Hribernik. V srečanju dveh neizkušenih ekip so domačinke slavile visoko zmago, RIBNICA : BUREVESNIK(SSSR) 25:28 Ribnica: Lovšin, Kersnič I, Kers-nič II 2, Radič 4, Šilc 7, Ponikvar 1, Andoljšek 4, Matelič 2, Mikulin 4, Tanko, Žuk 1, Erčulj, Puželj, Nosan. Ribničani so gostili odlično ekipi Burevesnika iz Tbilisija, ki zavzema četrto mesto na prvenstvu SSSR. Gostom je zaželel dobrodošlico predsednik ObS Bogo Abrahams-berg. Tekma je bila zelo lepa, polna presenečenj, tako da so bili številni ljubitelji rokometa zelo zadovoljni Spričo velike uigranosti gostov so se domačini kar dobro držali rezultat je za domačine kar ugoden. F. LEVSTEK Več kot 40 pionirjev iz Metlike, Semiča in Črnomlja se je zbralo na lepo pripravljenem atletskem igrišču gimnazije: pomerili so se na odprtem atletskem pionirskem prvenstvu Bele krajine. Zanimive boje je spremljalo okoli 200 gledalcev, ici so bili zelo zadovoljni z nastopi Najuspešnejša tekmovalca sta bila Jože Hudelja in Nina Golobič iz Črnomlja, ki sta osvojila štiri prva mesta. Rezultati: Pionirke - 50 metrov: 1. Resnik (Čr) 7,2, 2. Slane (Met) 7,4; 300 metrov: 1. Golobič (Čr) 49,0, 2. Matjašič (Met) 52,3; višina - 1. Ambrožič 125, 2. Slane (obe Met) 1,20; daljina: 1. Kralj 4,40, 2. Benčič (obe Črn) 3,95; 4x75 m: 1. Črnomelj 46,3, 2. Metlika 47,6 . Pionirji: 50 metrov - 1. Hudelja (Čr) 6,6, 2. Končar (Met) 6,8; 400 metrov: 1. Hudelja 58,0, 2. Stepič (oba Čr) 60,8; višina - 1. Vergot 1,55, 2. Pezdirc (oba Met) 1,45; daljina - 1. Hudelja 5,82, 2. Stepič (oba Čr) 5,32; 4x 75 m: 1. Črnomelj 42,8, 2. Metlika 43,2. KAMNIK : TREBNJE 3:0 Tehnično precej slabša ekipa Trebnjega se je v nedeljo še kar dostojno upirala odbojkarjem Kamnika, ki so najresnejši kandidat za prvo mesto v slovenski odbojkarski ligi in ki so v dosedanjih tekmah izgubili vsega dva niza. V eni uri trajajočem srečanju so pred 150 gledalci zmagali domači in sicer z rezultatom 3:0. Mii BREŽICE - Prvenstvena tekma zasavske rokometne lige med Brežicami B in Krmeljem se je končala z zmago gostov z 32:29. Tekma je bila zelo živ'ahna, ekipi sta se menjali v vodstvu, ob koncu srečanja pa so bih gostje boljši (B. D.) KOČEVJE - Klubi občinske lige v malem nogometu so odigrali dmgo kolo. Rezultati: Koprivnik : Dolga vas 6:3, Mahovnik : Mozelj 7:3, Bratstvo : Kovinar 1:3. Po drugem kolu vodi Koprivnik, ki ima štiri točke. (J. P.) GRIBLJE - Nogometaši Bratstva so odigrali nogometno tekmo z nogometaši Tornada iz Bubnjarcev, in zmagali z 1:0. Odločilni zadetek je dosegel S. Simec v 85. minuti (V. S.) NOVO MESTO - Končano je sindikalno občinsko odbojkarsko prvenstvo. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa novomeške Prosvete, med moškimi pa so ponovno osvojili prvo mesto odbojkarji Novoteksa. Končni vrstni red pri moških je naslednji: 1. Novo-teks, 2. Iskra (Žbk.), 3. Družbene službe, 4. IMV, 5. Krka, 6. Prosveta, 7. Pionir, 8. Novoles, 9. Iskra in 10. ELA. (M H). BREŽICE - Brežiški nogometaši so precej poceni prejeli dva zadetka v Ljubnem in srečanje z domačo ekipo izgubili 2:1. Glede na dogodke na terenu bi najbolj odgovarjal neodločen rezultat (Jol za Breži-čane je dosegel Božič. (V. P.) NOVO MESTO — Med tednom so namiznoteniški igralci Novega, mesta, ki igrajo v prvi republiški ligi, odigrali srečanje z ljubljansko Ilirijo in ga gladko izgubili z 5:0. Danes popoldne bodo Novomeščani igrali z vodilno ekipo ljubljanske Olimpije. (C. V.) BREŽICE - Ljubitelji moto-športa bodo po nedeljskih zanimivih' bojih v Krškem to nedeljo spremljali še vožnje najboljših jugoslovanskih vozačev motokrosa. Na novi stezi vPrilipah pri Čatežu bo stekla zadnja finalna vožnja za ekipno prvenstvo Jugoslavije. Med povabljenci so vsi najboljši domači tekmovalci, na čelu z državnim prvakom Zupinom ter Šoštaričem, Samcem, Vesenjakom in drugimi Prireditev organizira AMD Brežice in sodi v okvir praznovanja brežiškega občinskega praznika. (V. P.) ODHOJK \ JESENICE : NOVO MESTO 3:1 Odbojkarice Jesenic so imele kar dosti dela z borbeno ekipo Novega mesta, ki se je tokrat predstavila v zelo dobri luči Dekleta so pokazala lepo igro in bi zaslužila še ugodnejši rezultat. LJUBLJANA : BRESTANICA 3:0 Gostje so imele prvi niz že v svojih rokah, nato pa so popustile in dovolile, da sd jih Ljubljančanke nadigrale. Za Brestanico so nastopile: Fila, Fabijančič, Kuselj, Cizel, Habinc in Bajc. BOVEC : NOVO MESTO 3:1 Kljub dobri igri Marjana Breščaka so Novomeščani doživeli praz z zad-njeuvrščeno ekipo Bovca. Gostje so nekaj več pokazali samo v drugem nizu, ki so ga odločili v svojo korist. V BEiLI KRAJINI RASTE NOV ATLETSKI KADER Pionirski atletski nastop V Črnomlju se je na odprtem atletskem prvenstvu pionirjev pomerilo več kot 40 mladih atletov — Najuspešnejša sta bila Hudelja in Golobičeva r' Zlati Zlatko Škorir. Eden najboljših jugoslovanskih nogometnih vratarjev Zlatko Škoric, ki je uspešno varoval vrata zagrebškega Dinama in ljubljanske Olimpije, je našel ugodno okolje med nogometnimi profesionalci v Zahodni Nemčiji. Zlatko je že med našimi najbolj vidnimi nogometaši v tujini, temu primerno se zbirajo tudi nemške marke. Medtem pa se njegova odsotnost v vrstah ljubljanskega Ugaša močno pozna, saj je Olimpija senca tistega, kar je že bila! PIONIR NOVO MESTO TEL. 21-243 SEDAJ JE ČAS da zaščitite svoj avtomobil! V enem dnevu vam zaščitimo spodnji ustroj avtomobila s kvalitetnim premazom NOVOSEAL, ki ga izdeluje Tovarna zdravil KRKA, Novo mesto Cene so konkurenčne: — fičko, škoda, katrca itd. 1300, 125, R-10 itd. OBVEZNA PREDNAROČILA na telefon 21-243 180 din 230 din ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MEISTO RAZPISUJE v šolskem letu 1971/72 # oddelek za odrasle pri GŠ za poklic kuhar in natakar # oddelek za odrasle za Izučitev poklica za pomožni kuhar, pomožni natakar, gostilničar, točaj in servirka # gospodinjske tečaje s poudarkom za hitro pripravo jedi v domačem gospodinjstvu Prijavite se takoj na gornji naslov. Tovrstno izobraževanje bo v jesenskem in zimskem času. Sploino gradbeno podjetje »PIONIR« — Novo mesto ORG A*NI ŽIRA ZAČETNI STROJEPISNI TEČAJ Pogoj za prijavo; uspešno dokončana osnovna šola Prošnje s prOoženim šolskim spričevalom pošljite do 21. oktobra 1971 na naslov: SGP »PIONIR-«, Novo mesto, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37. Za kratek čas VODORAVNO: 1. briga, 5. tokovni odjemnik, drsnik, 7. veselje, 9. pamet, 10. slavni perzijski krij, 11. ozka pot v snegu, 13. simbol za gadoliniji 14. belgijsko gorstvo, 16. alžirsko pristaniško mesto, 17. zmota, napaka, 19. francoski pisatelj (Ariana), 20. francoski dramatik, 23. avtomobilska oznaka Novega Sada, 24. velika posoda, 25. staro-judovski kralj, 27. simbol za bismut, 28. vrsta minerala (kalijev klorid), 30. otroško vozilo, 31. veliko jezero v SZ. NAVPIČNO: 1. rečno korito, 2. popotni prodajalec, 3. rasa, pleme, 4. večstanovanjsko poslopje, 6. naslovljenec denarnega nakazila, 8. slovenski pisatelj (Bajke in povesti o Gorjancih), 12. naš delavec v tujini, 15. pesnik ljubezenskih pesmi, 17. gora v Grčiji, simbol pesništva, 18. grški bogataš, mož Jacquelline Ken-nedy, 21. kar je nabrano, 22. vrsta fotografskega razvijalca, 26. sinjska viteška igra, 29. izvir. PRAV TAKO KOT PREID 30 LETI Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Dovršena trgatev (Na Dunaju) so osmi dan tega meseca zopet odprli vrata one hiše, kjer avstrijski poslanci kujejo postave za nas podložne. Prišli so skoraj vsi poslanci: ali znano je, da je pa dosti tacih, ki jo preradi zopet brž zapuste. (Minister za finance) je podal proračun za drugo leto. O tem ima Avstrija leta 1892 - 584 milijonov 620 tisoč gld. strokov — pa 585 milijonov 240 tisoč gld. prihodkov -tako da bode za 517 tisoč gld. presežkov. (V Italiji) ali kakor pravimo na Laškem, se godi od dne do dne lepše, kar kaže, kako prav imajo sv. oče, ki se pritožujejo, da niso prosti. (Predsednik) mlade republike Brazilije v južnej Ameriki je baje bolan. Pravijo, da bodo izvolili druzega. (Trgatev) so ljudje večinoitia dovršili. Kakova je? Kakor čujemo, so dobili naši vino-rejci, kjer so vinogradi še zdravi, precej grozdja, ki je prav dobro dozorelo. Vino bode, tako trdijo, slajše in močnejše mimo lanskega -i in kjer ni bilo kakove nezgode, ga bode tudi več nateklo v sode. (Iz Karlovca) Naš domorodec, veleč. o. Gilbert Gravl, Slovenec, je dne 4. oktobra v Karlovcu v cerkvi presvete Trojice slavil 50-let-nico svojih slovesnfli redovnili obljub. (Velikega sulca), kateri je tehtal 26 starih funtov, ujel je g. St. pod jezom pri mest- nem mlinu. V naši Krki se še vedno ujamejo lepe ribe, toda po vsem svetu slovečih krapov ne bodemo še kmalu v njej imeli. (Iz Dolnjih Reti j) se poroča, da je Levstikovo rojstno hišo kupil Franc Tomšič, krojač iz Srobotnika. Ta klasična hiša je bila ddgo časa brez vsega prometa. A zdaj se nado-mestuje lesena stena z zidom. (Na lovu) Lovec pastirjev: Ali nisi videl tu mimo teči zajca? Pastir: O pač! Lovec: Xedaj in kam se je obmol? Pastri: Na svetega Martina dan bo že dve leti, kar je tu mimo tekel. (Razglas) Zaradi oddaje popravljanja in novega p rek rit j a. zvonik a s ploščevino in beljenje cerkve in zvonika v Adlešičih. vršila se bo 26. oktobra 1891 ob 10. uri zjutraj v farovžu v Adlešičih zmanjševalna licitacija - Ivan Sašelj, načelnik in župnik. (Natakarica) ne prestara, katera ume nekoliko jedi pripravljati in je zmožna v računstvu se sprejme, v službo 1. novembra proti mesečni plači 8 gld., kje pove iz prijaznosti vpravništvo ,,Dol. Novic“. (Kupuje se) oves. Ponudbe z naznanilom cene in množine naj se pošljejo ,,Dolenjskim Novicam“ v Novem mestu. (Iz DOLENJSKIH NOVIC / 15. oktobra 1891) Tako bi se branili, če bi bilo potrebno Tito v Karlovcu: »Vsi naši delovni ljudje na območju manevrov so pokaiali visoko mobilnost in vsak izmed njih je delal tisto, kar se je od njega pričakovalo. Zlasti sem pnesenečen nad dejavnost* jo in navdušenjem naše mladine...« Predsednik je dobil na Vinici Partizanski Dolenjski list na domiseln In ilegalen način Bela krajina je zaživela za „osvobodilni boj“ že v noči od 3. na 4. oktober. Izvršni odbori obeh občinskih skupščin Metlike in Črnomlja, vojni komiteji družbenopolitičnih organizacij ter odbori ^lošnega ljudskega odpora iz vseh krajevnih središč so nenadoma brez dedu izginili. Na položajih so nadaljevali redno delo, obenem pa prebirali na stotine poročil, ki so jih partizanom pošiljali ne le za to določeni ljudje, temveč sami od sebe tudi otroci, mladina in bdrasli. Dolenjski list v nedrčku poleg predsednika in opazovale bitko. REŠITEV KRIŽANKE OD 7. OKTOBRA VODORAVNO: 1. Seul, 5. Antar, 7. leader, 9. J. 1., 10. oka, 11. Udo, 13. LJ, 14. tarpan, 16. Irma, 17. Neva. 18. poni, 19. letnik, 22. at, 23. Asa, 24. žig, 26. T. J., 27. Akadem, 29. aleja, 30. Aden. Občinam pa polhe Ob letošnji 500-letnici mesta Kočevje in polharskem tednu so se domači polharji z gosti, predstavniki republiških in zveznih organov pogovarjali tudi o bodoči urediti’i lova polhov. Ob tej priložnosti so kočevski polharji spet slišali, da bo zveza prenesla na republiko mnoge pristojnosti, republike pa spet nekatere na občine. Zagotovo naj bi bila med temi tudi pristojnost o ureditvi lova polhov. Seveda pa so se predstavniki občine ustrašili, da ne bi bila to edina pristojnost, ki bo prenesena na občine... Kmečke ženske so hodile z motikami na njivo, čeprav je bilo že vse izkopano. N^če jih ni prosil, toda same so štele za dolžnost opazovati okolico in poročati v gozdove. Otroci so oprezali dan in noč. Pionirji, ki komaj poznajo abecedo, so poročali takoj: kje, kdaj in koliko so videli ,,plavih“ vojakov ali njihovih tankov in helikop-teijev. Naslednjo noč so bile v vsej Beli krajini prekrite hišne številke, obrnjeni kažipoti, po mestih in večjih krajih so bile izložbe prepisane z gesli, ulice pa preplavljene z letaki. Čigav je bil glas? Prvi dan okupacije je ob 5. zjutraj začel tajno oddajati radio Bela krajina.' Oddaje je vselej napovedma Belokranjka in njena značilna govorica je bila porok, da postaja ni sovražna. V očitno ženskem in mehkem glasu so vneti poslušalci radia prepoznali glas tovarišice Zofke iz občinske uprave v Črnomlju, drugi ^et Ivico Radovičevo iz Metlike, v resnici pa je govorila znana pevka in domačinka Ivanka Kraševec. Njen glas so že prej posneli na magnetofonski trak. Radio Bela krajina je neprekinjeno deloval, kljub temu da ga je sovražnik iskal z vojaki, agenti in s psi. Postaja je bila tako skrita, da niti črnomaljski štab, ki je bil le dobrih 300 metrov stran, ni vedel zanjo. Učinkovita drznost Medtem ko so izvršni odbor občinske skupščine Črnomelj in vojne komiteje tri dni haj-kali, da so mordi večkrat menjati svoje položaje, so se nazadnje odločili za skrajno drznost. Ponoči so se preselili v okupirani Črnomelj in nemoteno delovali iz pisarne v tovarni BELT. Čeprav so poslovali v najgloblji ilegali, so nekateri v kolektivu zanje vendarle vedeli. Izdajalca ni bilo. Naše načelo: pripravljamo vseljudski, enoten, trajen, stalno aktiven in enotno organiziran odpor proti kateremukoli napadalcu! - Nikogar ne strašimo z vojaško silo, hkrati pa se ne bojimo nobenega napadalca! Tudi z manevri „Svoboda 7i“ želimo prispevati k okrepitvi miru. Pionir nad mitraljezca Nad Vinsko kletjo v Metliki je bilo sovražno mitraljesko gnezdo, ki so ga hoteli mladi uničiti. K mitraljezcu so poslali pioniija, ki je ,4)lavemu“ vojaku rekel: „Glejte, z one strani prihaja 50 „rdečih“!“ Vojak je hvaležno pokimal in v hipu obrnil cev. Trenutek zatem mu je za hrbet že skočil mladinec Pro-senik. Mitraljezca je „ustrelil“ iz bližine dveh metrov. Bister kurir Ko je 18-leten kurir nesel z javke pošto na položaj, kjer je bilo črnomaljsko vodstvo, so ga v Doblički gori ujeli „piavi“. S seboj je imel dVa kilograma mesa, fant pa se je izgovoril, da imajo doma delavce. Sovražnik ni verjel, zato so fanta „gnali“ domov. Vojaki so bili pred njim, on v sredini, za njim pa oficir s puško. Ko so prišli na pripraven kraj, je mladinec bliskovito skočil v grmovje, od tam pa v gozd. Srečno je ušel in tekel obvestili štab, da je sovražnik v bližini. Viniške pionirke so z domiselno akcijo presenetile tudi predsednika Tita. Marjana Be-lavič in Vida Špehar, učenki 8. razreda, sta v spremstvu učiteljice Ruže Malič mimo „plavih“ pretihotapile pred tribuno košarico z dobrodošlico: jabolki, orehi in slivovko. Ko je predsednik stopil iz avtomobila, so Tako kot pioniiji na Vinici (na sliki) so otroci vse Bele krajine lepili letake s partizanskimi gesli po hišah, drevesih in povsod, kjer naj bi jih videl sovražnik. (Foto: Maijan Legan) Razočarani Semičani v Semiču so se na okupacijo in odpor vneto pripravljali, toda „plavih“ ni in ni hotelo biti v središče kraja, da bi se z akcijami lahko izkazali. V štab so poslali poročilo, kjer je med drugim rečeno: „To ni manever, če ni vojske blizu! Če ne bo ,,plavih“, naj vkorakajo vsaj „rdeči“, sicer bodo ljudje razočarani." Zmeda ob balonih Na Vinici je bila 5. oktobra dopoldne velika bitka, ki jo je opazoval tudi predsednik Tito z gosti. V trenutku, ko so ,,plavi“ najbolj navalili s tanki in z letali, so domačini pustili v zrak sto velikih raznobarvnih balonov. Na ustrezni višini so se razpočili, iz njih pa so leteli propagandni letaki. To je napadalce in branitelje tako zmedlo, da je na fronti za nekaj trenutkov nastala tišina. V avtu na most Metliški most čez Kolpo je sovražnik močno stražil, ker je bil zanj važen objekt in edini stik ,z zaledjem. Mladinska diverzantska lupina pa je nabavila staro ,Jcampanjolo“, nanjo pribila tablice JLA in se nemoteno ter oborožena pripeljala na sredo mosta. Stražarja so takoj „uničili“, toda mož je bil predobro zavarovan s težkim orožjem, da bi sodniki priznali akcijo za u^ešno. Drugič so se mosta lotili takole: v prtljažniku osebnega avtomobila so prepeljali predmetnega učitelja Kambiča na drugo stran reke, on pa je od tam skušal mmirati most. Zaradi premoči sovražnika se je moral diverzant umakniti, toda „plavi“ ga niso pustili čez most. Preplavi je Kolpo. bila dekleta že pri njem. „Lepe maje devojčice,“ jih je pozdravil, nato pa se z njimi ves čas pogovarjal v slovenščini. Kako je bil presenečen, ko so dekleta začela iz nedrčkov jemati partizansko literaturo: ilegalni Dolenjski list, ki so ga naši novinarji dotiskali v tajni tiskarni „Bela krajina" v tej noči, partij zansko pesmarico in letake. Ko je tovariš Tito vprašal, če so tudi orehi zanj, so jift dekleta stresla predenj, iz lupin pa so se prav tako vsuli listki s partizanskimi gesli. Viniške pionirke so potem ves čas stale na tribuni Manevrski humor .. .Ko so šli ,,plavi“ proti zidanici. kjer je bilo skrito črnomaljsko vodst,vo, je opazovalec Dolfe pritekel povedat: ,',Umik“, obenem pa sam začel teči. Iz žepa mu je padla denarnica naravnost v kravjak. Dolfe se je skril v senik in brez sape opazo-*val, kako so „plavi“ večkrat obkrožili kravjak. Na srečo pa vanj le ni nihče brcnil! . . . .. .Miloš Tancik je bil stražar metliškega vodstva v ilegali. Neko noč je budno oprezi in prisluškoval v temo. Ko je posvetil mesec, je pred seboj zagledal hribčke, kot da bi sovražnik ležal in se plazil v bližino. ,J*o-zor!“ je zavpil. Vsi so čakali, kaj bo, ko pa so hoteli sovražnika uničiti, so videli, da gre za krtine. . . .Ivana Ružiča je v metliškem bifeju med okupacijo Metlike ,,plavi" oficir zapletel v pogovor ob točilni mizi. Končno ga je vprašal, koliko ima Metlika prebivalcev. Ružič je od-j govoril: ,,Ce bi me vprašali za pi-‘jance, bi takoj povedal, za prebivalce pa ne vem.“ ... Ko so napadalci hajkali črnomaljski štab, so se njegovi člani razkropili po okolici. Jože Kolenc je imel temno kapo in se je plazil med trtjem. Ko je stopil iz hiše Jože Vajs in zagledal v vinogradu nekaj'premikajočega se, je s pištolo v roki zavpil: „Stoj!“ Kolenc je bežal, misleč, da ga že lovijo, Vajs pa za sovražnikom. Tako je sekretat komiteja lovil predsednika sindikata. .. . Žcnica je hotela preko , mosta čez Kolpo pri Vinici, ko ji je stražar povedal, da čez most ne more, Ker je porušen. Kako ; porušen, saj vidim daje cel,“ je 'rekli ženska' in se prepiiala s ; stražarjem. Ko ni nič dosegla, je hotela govoriti s komandantom. Prav debelo je pogledala, ko ji je ta rekel; „Ne morem nič pomagati, jaz sem že tri dni mrtev." Zenska je šla nazaj k mostu in videla, da čezenj korakajo vojaki. Rekla je: „Zakaj pa vojaki ! lahko gredo čez most? " Stražar pa odvrne: „Oni plavajo, saj vidite. da imajo listke na hrbtu.“ . .. Kurji »samomor« Prezir sovražniku so ljudje kazali na vse mogoče načine. 'Tako se je zgodilo, da je avto povozil kuro ob križišču pred Krvavčjim vrhom. Domačini so poginulo žival obesili na kol ob cesti, zraven pa pribili velik lepak: Raje sem si vzela življenje kot da bi „plavim“ nesla jajca. ... Direktor Delavske restavracije Novo mesto Ivan Zorc je začel reševati samoupravne probleme s telefonom: za začetek ga je skušal vreči v glavo šefinji kuhinje.. . . .. Novinar radia Ljubljana Rihard Šoper napreduje: s svojim austinom se pelje že vsak teden enkrat! ... Direktor Ljudske potrošnje v Brežicah Karel Cater ima smolo: najprej je bil on proti, da bi se združili s Krko, potem pa so bili drugi proti, da bi še naprej ostal komunist. .. ... Direktor hotela Otočec Jože Lampret silno ljubi baker: na svoji hiši ima bakrene žlebove, na novem hotelu pa že vso streho! ... Kdor molči, devetim odgovori Jaz bi pa vseeno rad zvedel, zakaj tako velika ograja na Glavnem trgu... . . . Rusi so pa nesramni: Ribničani so dali njihovim rokometašem „ribniški pušeljc", oni pa njim šopek golov! . .. Vladimir Bajc je napisal „Klopotce“, režiser Marjan Kovač pa si pušča brado: zdaj ne vem ali zaradi Klopotcev ali pa bo le režija - z brado. .. KRPANOV KOTIČEK Streha nad glavo „Martin, k^ pa ti je, da v tem dežju jahaš pokonci, kakor bi šel v svate vabit? “ mi pravi Jerkinov stric, ko sem jezdil kobilico ^ozi Mišji dol. ,,I, kaj ne bi, saj menda veš, da so Ilijev kozolec v Retjah^ postarali," mu dam odgovor. „Pa menda ne tisti, pod katerim je ranjki Fran Levstik spisal povest o tebi, kako si otel Dunaj pred Brdavsom? “ se začudi. ,,Tisti, tisti,“ mu pravim. „S strehe so zmetali opeko in napravili novo streho iz slame. Kozolec je zdaj tak, kakor je bil včasih. To vendar niso mačkine solze. Celi dve leti so nabirali slamo za-rgo, pa še krovca so komaj dobili, ker jih je dandanes jako malo. Le tega ne vem, če kanijo pod kozolcem napraviti klopi, da se popotni odpočijejo. Tudi nekaj otepov slame ali sena bi lahko primaknili, da bi si še jaz odpočil trudne kosti, kadar bi me slabo vreme ustavilo na poti za Notranjsko." ,,Marti n, k^ pa govoriš, saj nisi berač. Se revmatizem si boš nakopal, ako ga še nimaš. Jaz ti dam streho nad glavo. Še hlev in kmetijo ti dam po vrhu, ako hočeš,“ mi ponuja. ,,Čemu mi daješ, ko te pa še vprašal nisem zanjo,“ ga /avmem. ,,Zastonj ti dam vse, le skrbi me reši. Ti boš mogoče vzdržal, jaz ne morem več.' Poglej, kar posadim ali vse-jem, vse mi gre po zlu. Ti ne veš, koliko se je nabralo jelenov, medvedov, jazbecev in druge divjadi Celo leto jili moramo kmetje rediti, v jeseni jih pa drugi pospravijo." „Zavaruj se ali pa zahtevaj, da ti povmgo škodo,“ mu svetujem. „Saj sem, pa nič ne po-m^a. Kar naprej postavljam po njivah strašila, privezujem psa ali pa kurim ogenj. Misliš, da kaj zaleže? Ko ponoči odpodim jazbeca, mi podnevi pa vrane izkljuvajo koruzo. Vidiš, ravno tako je s krompirjem, žitom, korenjem in debeljačo. Pravijo, da povrnejo škodo. Saj jo, vendar nihče ne ve, koliko je potov, da dobiš pravega človeka, ki pregleda razdejanje in oceni škodo. Meniš, da oceni po pravici? Saj ni neumen, da bi iz svojega žepa dodajal, ko tudi sam ne sme ustreliti več kot mu dovolijo. No, Martin, sprejmeš mojo ponudbo, ka-li? “ „Ne, čeravno se ti skozi to zamerim. Star sem, pa tudi ne maram sitnosti. Le to ti svetujem: kadar bodo poslali po dac, jim pa lepo povej, naj si ga sami izterjajo od divjadi, ako so za kaj.“ MARTIN KRPAN V tihi, sončni okolici nekje sredi dolenjskih gozdov je del članov pokrajinskega vodstva splošnega Ijudsk^a odpora ujel tudi urico za oddih: hitro je bilo pripravljeni nekaj pek sladkega kostanja, vaščani pa so ponudili kozarec sladkega mošta. (Foto: Partizanski Dolenjski list) Podobne doživljaje so imeli domala v vsaki vasi. Požrtvovalnost, junaštvo in domiselnost prebiv^stva so bili izredni. Prišlo je celo do zamer, kajti vsi bi radi sodelovali, kar pa le ni bilo predvideno. To, kar se je med 3. in 6. oktobrom dogajalo v Beli krajini, je daleč'preseglo pričakovanja. Goste, sodnike, najbolj pa vojake v vlogi „pla-vih“ je tako množičen odpor naravnost osupnil. Dokazali smo, da imamo poleg dobro izuijene armade tudi odlično organiziran splošni ljudski odpor. Imamo dovolj moči in sredstev, da se v vsa- kem trenutku upremo morebitnim napadalcem, obenem pa želimo, da nam nikoli ne bi bilo treba manevrskega streliva zamenjati s pravim. Za ves svet pa je v imenu nas vseh povedal tovariš Tito še enkrat: „Tujega nočemo, svojega ne damo!“ RIA BAČER mednebon^ M n J 4. Le kdor si je ogledal revij<^. ledu, si bo lahko predstavljal ples vrlih šofeije'' za Paradižnikovim kabrioletov. Sam Broadway bi ^ l^^ko pohvalil s tako predstavo. Paradižnik ni dolgo šaril po^ avtom. Zk*zel je na piano in zrl vslirendaj na cest'- Svetlo je mežikal v svet, kajti njegov zdravi obraz je bil črn od olja kot obraz zamorca iz vroče Afrike. ,JSeveda, črnec, kdo drug!" so zatulili šoferji in padlo je po nesrečnem Paradižniku, da nikoli tako. Tako je pač v Ameriki . . . Prometni vozel je končno je razvozlal policijski žeijav. Zgrabil je Paradižnika za naramnice, ga stresel v kabriolet in odvlekel vse skupaj s prizorišča. Seveda ne zastonj! No, o stroških za prevoz, za popravilo avtomobila, za popackane preproge v hotelu in seveda za globo zanidi oviranja prometa bomo govoriU pozneje. Paradižnik in Paradižnica sta se „zdravila" zdaj v svoji sobi v triintridesetem nadstropju. Klara z obkladki na čelu in njen soprog v kadi v kopalnici. IZ SPOMINOV STANETA SEMIČA — DAKIJA ,,Zakaj'je prenehal z napadom? Zakaj ne streljajo belogardisti? “ mi je blodilo po glavi in v noč sem zakričal: „Albin, kaj čakaš? Zakaj ne udariš? Efenki pa sem rekel, da bo treba v napad z naše strani, ker se moramo do svita prebiti v notranjost postojanke. Toda Popivodi ni bilo pogodu, da bi se naš bataljon v jurišu vrgel proti postojanki, čeprav so borci negodovali, da se ne upamo nad ubogih trideset belogardistov. „Daki, gremo, če ni opravil prvi bataljon. Nekaj jih bomo pobili, nekaj ranili, pa bomo v postojanki," mi je rekel kurir Sine, a Po-pivoda se ni in ni mogel odločiti za napad. Skoraj uro smo čakali v mrazu in mokrem snegu, da se bo načelnik odločil za napad, a povelja ni bilo. Brez njegovega pristanka sem se odločil: „Efenka, sporoči komandirjem, gremo najuriš!" Poleg mene je stal komandir, v snegu pa je ležal mitraljezec Pilot, kije slišal, k^ sem naročil Efenki, in še sam dodal: „Če ne gremo, me bo hudič. Noge imam že trde, med nogami me bodo požrle ušL Lačen sem, te bele k ... pa imajo vsega na pretek!" Takoj nato pa seje oglasil Popivoda: „Kako boš jurišal po tej čistini? Preveč bo izgub." A jaz ga nisem več poslušal. Zavpil sem: „Najuriš!** za mano še Efenka in ves bataljon se je dvignil in hitel proti poslopjem. Naši so izstrelili nekaj strelov, a iz postojanke se ni oglasil niti pok puške niti mitraljez. Ni minilo deset minut in prvi naši borci so že bili pri hlevu. Čudno se mi je zdelo, da gorijo vse luči, a od nikoder ni padel strel proti nam. Ko pa smo prišli do kleti, ki je bila pod senikom, je mitraljezec, kije šel pred bolničarko in pred menoj, zaklical: ,,V kleti so!" in že je nameril skozi okno svoj mitraljez. A bolničarka, kije tudi pogledala skoz okno v klet, je zavpila: „Ne streljaj! Naši so! Od prvega bataljona! Glej peterokrako!" Mitraljezec je samo zaklel in povesil cev mitraljeza. Skočil sem k njem ur a že mi je rekel: „Glej vrage! V kleteh so, mi pa zmrzujemo!" Ce ne bi bolničarka Ančka spoznala naših, bi mitraljezec tretjega Bataljona prvega pokosil komandanta prvega bataljona, prav gotovo pa bi jih padlo ali bflo ranjenih še več. Razjezil sem se in nalirulil komandanta Albina, a že takoj nato sem se pomiril in nasmejal. ,,Zakaj nam nisi javil, kako je. Kmalu bi jo skupil," sem mu še rekel in odšel na dvorišče pred osvetljeno hišo, v kateri so bili borci prvega bataljona in jedli in pili, kot že dolgo ne. Pridružili so se jim še borci tretjega bataljona, čez dobrih deset minut pa je prišel tudi načelnik Popivoda, ki je začel hoditi po dvorišču med borci in jim ukazovati, a borci se za njegova povelja niso zmenili. Hotel sem v klet do Albina, a srečala sva se na vratih, iz kleti pa je zavpil eden od borcev: „Daki, si lačen? Albin, le poglej Dakija!" Albin se mi je nasmejal, jaz njemu, a prijel sem ga za roko in mu rekel: ' „Kurba si, Albin! Zakaj nisi javil, da si postojanko zavzel? Čakali smo v snegu in mrazu, ti pa s svojimi žreš in piješ." Začel mije pripovedovati, kaj vse so našli v shrambah in kleteh, ko pa sem ga vprašal, kje so belogardisti, mije začel pripovedovati: ,JCo smo se v jurišu pognali proti njim, sta prva skočilahišo dva bombaša, z njima pa tudi komandir Sulo-Praznik z mitraljezom. V hišo so prišli preko straniščne greznice, skozi zadnja vrata hiše pa je vdrla Sulova četa. Belogardisti so začeli streljati proti nam, a po njih so udarili naši z bombami in Sulo z mitraljezom." „Je kdo padel? Je kdo ranjen? " sem ga vprašal in Albin mi je odgovoril: ,JEden je ranjen. Bolničarke se trudijo z njim, a slabo kaže." „Ušli so nam, tam za hišo, kjer ležita dva raztrgana od bomb, eden pa prerešetan od mitraljezov. Naši trije, ki so vdrli v hišo preko greznic, se v hiši preoblačijo v Španove obleke. Smrdeli so kot vragi!" mi je povedal komandant prvega bataljona Albin, ko sva se pogovarjala na dvorišču pred hišo. ,4ih grem pozdravit, če preveč ne smrdijo," sem v smehu odgovoril Albinu in vsi okrog naju so se smejali. Ko sem vstopil v hišo, sojih bolničarke pralž in jim prinašale perilo ip obleke iz Španovih omar. Takoj sem spoznal vse tri; bil je Sulo in še dva Belokranjca, a njih imen se danes več ne spominjam. Kaj naj bi jim rekel? Le roke smo si stisnili in se smejali kot prej zunaj z Albinom. Tudi jeza, da so nam belogardisti ušli, se je polegla in vesel sem gledal borce, ki so jedli in pili in pozabili na dni pomanjkanja in borb. Nato pa sem se vrnil med komandante in intendante bataljonov in se z njimi pogovoril, kako bomo odpeljali vse to bogastvo. „Prepusti meni in pojdi med borce," mi je rekel Cure-Puterle, brigadni intendant, ,Je borce odredi, ki mi bodo pomagali." „Imaš dva bataljona in vse kurirje, pa popravi čimprej, kar je za nas!" sem mu še rekel in se spet vrnil med borce, med katerimi so bili že tudi vsi trije „smrduhi", Sulc in oba Belokranjca. „Boš, Daki? " so me klicali borci in mi ponujali klobase, sir, kruh, jaz pa sem si želel bolj počitka kot hrane. A kljub utrujenosti nisem legel, ostal sem med borci in si ogledoval poslopja mogočnega Špana. Mesar Ga^er je že klal prašiče - trindvajset jih je bilo - Efenka je s svojimi borci okomotal dva para konj in par volov iz Španovega hleva, jih zapregel v vozove, na katere so nosili borci iz skladišč prekajeno meso in drugo. Ko pa je začelo goreti seno na skednju, je Efenka z borci mobiliziral še okoli9ce kmete z vprežno živino in vozovi, nad njimi pa je bedel neutrudni in povsod pričujoči intendant Cure. Ko je Cure opazil ogenj,.se je pognal proti hlevom in borci so iz hleva, ki je tudi že gorel, privlekli nad trideset krav, bik pa se je odtrgal od jasli in divjal po dvorišču. Borci so ga ustrelili in ga odvlekli do mesarja Ga^ega. Ta je medtem klal prašiče, čreva in drobovino zaklanih prašičev pa je metal kar na tla pred svinjaki. Cure si je zadovpljen mel roke, skakal od skupine do skupine borcev, ki so nakladali vozove, in si zapisoval: „Medu, sladkorja, makaronov, riža, fižola več kot tono, moke več kot dve toni, več sto litrov žganja ..." „Pa jabolka, krompir ... In še in še ..." mi je našteval, ko sem prišel do njega, a tudi zame nj imel časa, saj je že Efenki in drugim naročal, kako naj nalagajo, ker bodo morali na dolgo pot čez progo in Krko do bolnišnic na Rogu. Cankarjeva brigada, ki je po uničenju postojanke na Primskovem ostala na položajih in krila Tomšičevo brigado, je 4. januarja prevzela od naših nad dvajset voz zajetega blaga in krenila proti Rogu do naših bolnišnic, Tomšičeva brigada pa je že naslednji večer skupaj z Gubčevo brigado, ki se je borila na območju Stična - Ivančna gorica z belogardisti in Italijani, začela napadati Šentvid. Medtem ko mi je intendant Cure našteval, kaj vse so naložili na vozove, sem nedaleč od gorečih poslopij Španovega posestva zagledal zgarano ženico, ki je> jokala. Vprašal sem jo, zakaj joka, ona pa je jadikovala in tarnala: „Kaj bodo rekli gospod, ko se bodo vrnili? Več kot trideset let sem garala, zdaj pa bom ostala tu sama, brez vseca!" nadaljuje POTA Prihaja nevarnost Dežurni poročajo PRIPRTA RAZGRAJAČA - 3. oktobra dopoldne so novomeški miličniki pridržali do streznitve Radima Mešinovića in Nezida Dža-nića, ker sta se opila in razgrajala v Delikatesi na Cesti komandanta Staneta. UKRADLI iCONJA - Ivanu Jak-šetu iz Skrjanč so 5. oktobra ponoči neznanci odpeljali iz hleva konja. Kaže, da so bili na delu štirje tatovi. KRADEJO ŽE SLIKE - V noči na 5. oktober se je neznanec lotil celo izložbe na domu JLA, kjer je iz steklene omarice odnesel filmske slike. PRETEP V RESTAVRACIJI - V Kolodvorski restavraciji so se 3. oktobra nedostojno obnašali in pre-'epali Mijo Antič, Nedeljko Milako-vič in Miodrag Tosič, delavci SGP PIONIR. Na milici so jih pridržali do iztreznitve. VLOM V AVTO — Ivan Martinčič iz Moščeniške Drage je 5. oktobra dopoldne parkiral avtomobil pri gostišču ,Drska* v Irči vasi. Neznanec mu je v avtomobil vlomil in odnesel suknjič s 700 din gotovine, z vozniškim dovoljenjem in osebno izkaznico. ZNESLA STA SE NAD KOZARO - 4. oktobra sta v hotelu Kandija razbijala steklenino Husein Kajtezovič in Štefan Lovrin, ker jima, vinjenima, niso hoteli postreči z alkoholnimi pijačami. Tudi ta dva razgrajača so miličniki odpeljali v novomeški zapor, kjer sta se streznila. ZAŽGALA PETARDA? Na gmajni Zapuže je prejšnji torek zgorelo pol hektarja traV|C in grmičevja, obžgano pa je bilo tudi nekaj dreves. Škode je za 500 din. Kaže, da je ogenj povzročila petarda, uporabljena med manevrom. ODPELJAN MOPED - Prejšnjo nedeljo je Ludvik Jakše- z Vrha pri Ljubnu pustil pred trgovino Novo-tehne na Glavnem trgu v Novem mestu neregistriran moped ,colibri‘. ŠE EN „FOLKLORNI” PRIZOR - 6. oktobra se je v hotelu Metropol nedostojno vedel in razbijal kozarce Janez Jergič iz Orešja pri Šmarjeti. Tudi on je moral na streznitev v zapor. UKRADEN TRANZISTOR - V noči na 9. oktober je neznani tat obiskal Darinko Vučanj v hotelu Kandija. Iz sobe ji je odnesel tranzi-itor, vreden 780 din. VLOMILI V TREBNJEM - V loči od sobote na nedeljo je neznanec ,,obiskal" skladišče šolskega ccntra za kovinsko stroko v Trebnjem, od koder je odnesel več rezervnih delov motoija Zastave 750 in Zastave 1300. Škode je za 10.000 din. mmm Od leve proti desni Dana Osolnik, najstarejša voznica v Sloveniji, in Angela Kos, obe Novomeščanki, po slavnostni podelits^i častnega naziva in znaka vzornih voznic. Obema, kakor tudi vsem drugim, ki so tokrat prejeli naziv vzornega voznika, tudi naša iskrena čestitka z željo za varno in srečno vožnjo! (Fot: M. Jakopec) Imamo 129 vzornih voznikov Dosedanjim vzornim voznikom se je pridružilo 16 novih, med njimi pa je ta častni naziv dobila najstarejša voznica v Sloveniji, Novomeščanka Dana Osolnik, ki je voznica amaterka že 42 let Prgšnji petek popoldne je bila v prostorih gasilskega doma v Novem mestu skromna, a prisrčna slovesnost. Predsednik komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri ObS Novb mesto Jože Gosenca je v navzočnosti tajnika komisije Ivana Roliha podelil častno značko vzornega voznika 11 poklicnim voznflcom in 5 voznikom amaterjem. Značko in naziv vzornega voznika pridobijo poklicni vozniki, ki se v zadnjih 7 letih vožnje, in vozniki ama-teiji, ki se v zadnjih 10 letih vožnje niso v cestnem prometu prekršili tako, da bi bili kaznovani od sodišča ali pri sodniku za prekrške. Na petkovi slavnosti so prejeli odličja vzomega voznika naslednji poklicni vozniki: Jože Benčina, sedaj bivajoč v Ljubljani, Opekarska pot 14, Stane Butalin iz Regerče vasi 88, Stanislav Grabijan iz Novega mesta, Strma pot, Stanislav Gregorič iz Novega mesta, Adamičeva 3, Jože Eijavec iz Gor. Straže, Božidar Erjavec iz Sel pri Straži, Janez Karasa iz Novega mesta, like Vaštetove 1, Milan Pergar iz Novega mesta, Mestne njive 5, Ciril Plut iz Lašč v Suhi Krajini, Boris Rems iz Novega mesta. Mestne njive 1, Jože Bra- dač iz Novega mesta, Gubčeva 36, in naslednji vozniki amaterji: Dana Osolnik iz Novega mesta, Ljubljanska 10, Angela Kos iz Novega mesta, Skalicki-jeva 4, Boris Kos iz Novega mesta, Skalickijeva 4, Bogdan Sela-kovič iz Gor. Straže in prim. dr. Tone Šavelj iz Novega mesta, Ragovska 39. Predsednik komisije Jože Gosenca je v kratkem nagovom ob podelitvi poudaril, kolikšnega pomena je v gostem prometu in ob dokaj slabem stanju naših cest vzoma, preudama in previdna vožnja, ki nima za posledico nesreč ter povečuje varnost vseh tistih, ki uporabljajo ceste. Ob podelitvi je voznikom, ki so prejeli častni naziv in znak vzomega voznika, iz srca čestital ter jim še naprej zaželel srečno in varno vožnjo. Smo v jeseni, ko je dež pogosten in megla gosta, ko ledenijo ceste. Nevarnost za prometne nesreče seje povečala. Učinkovita prometno-vzgojna’ dejavnost je potrebna bolj kot icdaj. Pod geslom ,,Na cesti nisi sam“ se bo v Sloveniji 15- oktobra začela je-sensko-zimska akcija. Njen temeljni namen je pravočasno in nenehno opozarjanje udeležencev v prometu na nagle ^remembe na cesti. Tako vse do 31. januarja 1972, po potrebi pa še dlje. Pri nas bodo to akcijo združili z zvezno, ki že poteka pod gedom „Skrbimo za dobre gume in urejenost svetlobnih teles na vozilu". Kajpak bodo hkrati sledili ukrepi organov za notranje zadeve, brez katerih takih akcij sploh ne bi mogli smotrno izvesti. Na Dolenjskem bo akcijo vodila zlasti občinska komisga za vzgojo in varnost v cestnem prometu v Novem mestu. Da bi bil ui^eh kar najboljši, bodo sodelovali še AMD, združenje šoferjev in avtomehanikov, Ljudska tehnika, JLA, komisije za tehnične preglede motornih vozil, avtopre-vozniške organizacije, tisk in drugi. Kako je to zamišljeno? AMD in združenje šoferjev in avtomehanikov naj bi priredila predavanja (zlasti o urejenosti vozil), go^odarske organizacije naj bi vožnje s svojimi tovornjaki v tem času prilagodile razmeram na cesti in pazile, da njihova vozila ne bi po nepotrebnem obremenjevala prometa. Komisije za tehnične preglede naj še vestneje in natančneje nadzorujejo brezhibnost vozil. Prometni miličniki in sploh postaje milice pa bi morali - ob sodelovanju ustanov - poučevati ljudi o pripravi zimske opreme, hkrati pa ukrepati zoper vse, ki navodil in opozoril ne bi spoštovali. Sole in vzgojnovarstvene ustanove imajo v tem času nalogo pripraviti otroke na nove razmere na cestah in v prometu. Otroke bo zlasti potrebno opozarjati, naj previdneje kot do zdaj prečkajo cestpo na prehodih za pešce in drugili neoznačenih mestih, naj se ne zadržujejo na cestišču brez potrebe, zlasti pa naj se na cesti ne igrajo (drsajo, sankajo, kepajo). Na javnih krajih bodo v času akcije gesla: „Smrt si nikoli ne privošči počitka", „Upoštevaj varnostno razdaljo med vozili!“, ,,Pre- Noben zagovor ni obveljal Avgusta se je pri Trnju prevrnil tovornjak in pokopal pod seboj dve osebi — Voznik Milan Šantolič je za krmilom sedel vinjen — V Novem mestu so ga obsodili na 18 mesecev strogega zapora Milan Šantolič je dalj časa delal v Nemčiji, letos pa seje vrnil in avgusta napeljeval gradbeni material domov v Gornje pri Zaprešiču. 4. avgusta je na tovornjak, last Josipa Vranariča, nalagal materil v Brežicah in ga vozil v Vukovo selo. Za krmilom sta se menjavala z lastnikom vozfla. Ko sta vozfla opeko za Stanka Hotka, je pri njima v kabini sedel Zvonko Vrabac. Zadnje vožnje je opravfl Santolič. Ko je tre^ič sedel za krmilo, je bilo to za Vranariča in Vrabca usodno: v Trnju se je tovomj^ prevrnil in pokopal Šantoličeva sopotnika. Zaradi tega je prišel Šantolič pred sodnike. Sodili so mu pred kratkim v Novem mestu na okrožnem sodišču. mu odmerili ob dejstvu, da je vozil vinjen in da je nesreča terjala dvoje življenj. Vozniško dovoljenje so mu vzeli za tri leta. Odredili so, da ostane v priporu do pravnomočnosti sodbe, v priporu pa je že od nesreče dalje. hitevaš vselej varno? .,Po zebri na varno", „Vožnja z varnostnim pasom in naslonjalom za glavo je bolj varna in udobna“ itd. Pripravili so tudi poučne, zlasti pa vzgojne filme o vedenju na cesti. Taka sta filma ,JPriporočilo“ in „Crna kronika", ki ijosta na voljo tudi v Novem mestu. Ne nazadnje je močno orožje za red na cestah v novih razmerah tudi J,Etični kodeks udeležencev v cestnem prometu", ki ga je letos izdala republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Prihaja nevarnost na ceste, s to akcijo naj bi ji polomili osti. Enoten nastop vseh poklicanih bo zagotovil uspeh. ■ L ZORAN Priznanja za vzgojo v Novem mestu so prejšnji teden podelili priznanja za delo na pro-metnovzgojnem področju. Dobili so jih učitelji, miličniki, člani izpitnih komisij, šole in drugi. Denarne nagrade po 500 din so prejeli mentorji prometnih krožkov v šolah - učitelji: Franc Korošec iz šenljernejske, Anton Perko iz mir-nopeške, Ljubo Žagar iz bršlinske in Jože Pečnik iz vavtovaške osnovne šole. Pohvale z listino je novomeška komisga za vzgojo in varnost v cestnem prometu dala osnovnim šolam v Mirni peči, Vavtivasi, Šmihelu pri Novem mestu, Šmarjeti in Otočcu, poslovni enoti zavarovalnice ,,Sava“ in posameznikom. Prejeli so jih; Roman Celesnik, Anton Perko, Jože Pečnik, Jože Tavčar, Anton Remec, Jože Gosenca, Nikola Padevski, Janez Potočar, Jože Rotar, Alojz Zoran, Valentin Dobnikar, Jože Prosi-nečki, Janez Slapnik in Ivan Rolih. PRIZNANJE ZA Ceto milice 6. oktobra je republiški sekretar za notranje zadeve Silvo Gorenc na Smuku pri Semiču po končanih manevrih izročil četi milice, kije sodelovala na manevrih, plaketo ,,Svoboda 71“ kot znak priznanja za uspešno sodelovanje na manevrih. LUKA BANOVIĆ V NOVEM MESTU 8. oktobra popoldne je obiskal novomeško upravo javne varnosti vršilec dolžnosti zveznega sekretarja za notranje zadeve Luka Banović s sodelavci. Poročali so mu o sodelovanju UJV na manevrih ,.Svoboda 71". KRAJA MOPEDA — Antonu Be-rusu so v nedeljo iz zaklenjenega hodnika stanovanja v Vrhovčevi ulici ukradli moped. m Komaj je minil teden požarne varnosti, že so morali gasilci na pomoč: gorelo je v Gorenjem Gradišču pri Sen^emeju. Gospodarska poslopja so gasili gasilci iz okoliših krajev, na pomoč so se pripeljali tudi njihovi poklicni kolegi iz Novega mesta. (Foto: J. Splichal) Pri tretji vožnji je Šantolič sedel za krmilo pod vplivom alkohola. V krvi ga je imel, kot so med preiskavo pokazali izvidi, 0,93 promilov. Po ovinkasti cesti Vukovo selo-Brežice je vozil prehitro, da je v levi ostri ovinek v Trnju privozi! najmanj s 70 km na uro. Ovinka ni mogel izpeljati, v izteku ga je zaneslo s ceste na desni rob, nato pa se je prevrnil v meter globok obcestni jarek. Pri tem je udrta kabina na streho prevrnjenega tovornjaka Vranariča in Vrabca pritisnila z obrazi navzdol, da sta se na zemlji zadušila. Sodišče ni verjelo zagovoru obtoženca, ki je navajal, da je vozil pri tej vožnji le 50 km na uro, da cesta ni bila opremljena s prometnimi znaki, ki bi opozarjaU na nevarni ovinek. Skliceval se je na to, da ipia premalo izkušenj, saj tovornjaka od takrat, ko je pred leti zanj naredil izpit, ni več vozil. Ko so ga dva dni po nesreči zaslišali v preiskavi, je trdil, da ne ve, zakaj se je zgodila nesreča. Rekel je, da morda zavore niso bile v redu in da krmilo ni dobro prijemalo. Na glavni obravnavi pa se je tega že bolje ,,spominjal". Trdil je, da firav gotovo krmilo ni bilo dobro, melo je prosti hod. Ko je na začetku ovinka to opazil, je na nepravilnost opozoril lastnika Vranariča. Vranarič je, tako je dejal obtoženi, takoj pograbil krmilo in ga potegnil na desno. Tako sta se Santolič in Vranarič ,,cufala“ za krmilo do trenutka, ko ga je spet dobil v roke obtoženi in ga potegnil na desno, da je vozilo zapeljalo s ceste. Sodniki Šantoličevemu zagovoru niso veijeli že zategadelj, ker so sami sledovi tovornjaka nakazali, da je moral tisti dan voziti hitreje, kot je trdil. Tudi zavore in drugo je bilo v redu, kar so preverili neposredno po nesreči. Da je Šantolič vozil hitreje, kot je povedal v zagovoru, pa so potrdile tudi priče. Z osebnim avtomobilom so se peljali za njim okoli 80 km na uro, pa ga niso niti dohiteli niti videli. Naposled pa se je sodišču zdel nesprejemljiv tudi tisti del zagovora, v katerem se je obtoženec skliceval na premajhno izku- šenost s tovornjakom, saj je tistega dne dvakrat brez nesreče izpeljal tisti ovinek in se mu je šele tretjič zataknilo. Del zagovora glede Vrana-ričeve krivde je sodišče ocenilo kot Santoličev poskus, da prevali krivdo na pokojnika. Santolič je bil obsojen na leto in šest mesecev zapora. Tako kazen so TUdi na cesti smo ljudje... „Pony-expres je idealno vozilo za po mestnih ulicah," sem prebral v nekem prospektu. ,,Malo rabi, je majhno in udobno, hkrati pa dovolj hitro . Kako je s tem, bodo bolj vedeli tisti, ki s ponyji vozijo. Tu bi omenil le nekaj svojih ugotovitev. Dan za dnem se za krmilom svojega amija razburjam na te „ponyste". Čakam disciplinirano v koloni, da .se približam križišču, pa prifrči frkolin na ponyju s pridvignjenimi nogami in šššk! predme, čeprav med mojim in sprednjim vozilom ni več kot meter prostora. Kako se kdo s ponyjem vrine v kolono, ni ,.važno". Dostikrat kar po desni strani. Se huje je na ..odprtih" mestnih ulicah in cestiščih. ,,Ponyst" prileti kot muha predte, in to prav takrat, ko si se s prižganim levim smernim kazalcem odločil prehiteti vprežni voz. Koliko n(^ potrebnega razbuijenja in cviljenja gum ter zavor zaradi teh, red prezirajočih udeležencev prometa. A odpravili bi ta nered z enim samim ukrepom: če bi zalitevali od v.sakogar, ki sede na ponyja, vozniški izpit. Malce čudno se sliši, da od šolarjev-kolesarjev zahtevajo izpit, za te, ki se vozijo s hitrejšim in nevarnejšim vozilom, pa ne. Dovolj nesreč s ponyji je že bilo, lažjih in smrtnih, da bi kaj ukrenili! n N. SOTELSKO: V ENI NESREĆI ZADPX DVA - Milan Geršiik iz Krškega je 5. oktobra z osebnim avtomobilom v Sotelskem zadel najprej avtomobil, ki ga je vozil Oto Bevk iz Trbovelj, nato pa še osebni avtomobil, ki gaje pod nadzorstvom inštruktoija vozil kandidat Anton Jazbec iz Canj. Škodo so ocenili na 18.000 din. KRŠKO: Z AVTOM TRESClH V HIŠO Milivoj Domeniš je 7. oktobra L osebnim avtomobilom na Cesti krškili žrtev silovito treščil v hišo št. 44. Peljal se je iz Sevnice, na tej cesti pa ga je zana.šalo. Sopotnik Jože Piki iz Krškega je bil ranjen in so ga odpeljali v breži.ško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 din. BOŠTANJ: PREVRNIL SE JE V MIRNO - Pred dnevi sc je v Mirno pri Dolnjem Boštanju prevrnil z osebnim avtomobilom Matija Lisec iz Trbovelj, lo se je zgodilo ponoči, voznik pa je povedal, da ga je na ovinku zaslepilo vozilo, ki je pripeljalo naproti. Pri prevračanju so bili ranjeni voznik in sopotnika - Milan Tomažin in CVetko Blatnik, oba z Vrha. NOVO MESTO: MOPEDIST IZGUBIL SOPOTNIKA , 9. oktobra je Jože Saje iz Šmihela prijavil, da mu je nekdo prejšnji večer vzel moped, se peljal po Liubljan^i cesti in tam karamboliral. Pri poslopju cestnega podjetja je zadel ograjo, da je sopotnik Jože Klobučar padel na tla, in se odpeljal dalje. Hudo ranjenega Klobučarja so odpeljali v bolnišnico. Med poizvedbami so ugotovili, da je Sajetov moped vzel 1. H. iz Regerče vasi. POTOK: TRCENJE V AVTOBUS DVA MRTVA - Franc Piletič iz Novega mesta je 10. oktobra zvečer vozil avtobus podjetja „Gorjanci" iz Novega mesta proti Straži. Na Potoku je naproti po levi strani pripeljal zastavo 1300 Alojz Ravbar, 33, iz Bršlina št. 40. Pri silovitem trčenju osebnega avtomobila v avto- bus sta umrla voznik in sopotnik Luka Mitič, 21, iz Doljevca, ki je služil vojaški rok v Novem mestu. Vojak Predrag Cakič in Novome-ščan Drago Blažič pa sla bila hudo ranjena in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. BElA CERKEV: PRAZNA ZRAČNICA IN TRIJE RANJENI -10. oktobra je pri Beli cerkvi razneslo zračnico na osebnem avtomobilu, ki ga je po avtomobilski cesti proti Zagrebu vozil Bude Barač iz Zemuna. Vozilo je zaneslo s ceste, da se je prevrnilo in obstalo v jarku. Voznik in trije sopotniki so bili ranjeni in sojih odpeljali v novomeško bolnišnKO. Gmotno škodo so ocenili na 12.000 din. PUŠČAVA: VOZNIK PADEL NA NJIVO ' Marjan Virant iz Pija-vic pri Tržišču je 8. oktobra zvečer vozil fička od Mokronoga proti Mirni. Na ovinku pri Puščavi je zapeljal na levo in zadel avtomobil, s Katerim se je naproti peljal Rudi Kuhar iz Dolnje Prekope. Virantovo vozilo je po trčenju zaneslo na njivo, voz: nik pa je padel ven že med drsenjem na njivo. Škodo so ocenili na 8.000 din. RUMANJA VAS: FORTUN NI IMEL SRECE - Anton 1'ortun iz Gombišča pri Veliki Loki sc je 5. oktobra peljal s fičkom od Dolenjskih Toplic proti Novem mestu. Pred Rumanjo vasjo je na ovinku zapeljal na levo, zadel smerni kamen, naitar ga je vrglo po nasipu. Škodo so ocenili na 12.000 din. KORENITKA: ŠTIRJE RA- NJl'.NI - Stanimir Perič iz Leskovca je 5. oktobra vozil tovornjak proti Ljubljani. Pri Korenitkije prehiteval tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Radoslav Juić iz Maševa pri Kru-ševcu. Naproti je tedaj vozil osebni avtomobil Miloš Savič iz Ljubljane. Prišlo je do trčenja: osebni avtomobil je odbilo s ceste po nasipu. Voznik Savič in tri sopotnice so bili ranjeni. Gmotno škodo pa so ocenili na 30.000 din. ČETRTKOV INTERVblU ČETRTKOV INimVJU V javno razpravo! Franc Beg: »Športni delavci naj pripravijo gradivo o svojih težavah, z javno razpravo v SZDL in KS pa bomo našli ustrezne rešitve!« Prejšnji četrtek je pod-presednOc ObZTK prof Jože Glonar potarnal nad nepotrebnimi težavami, ki jih povzroča novomeški telesni vzgoji pomanjkanje ljudi, ki bi bili voljni sodelovati pri organizacijskem delu, saj je delovnih strokovnih sodelavcev dovolj. Menil je, da težava športnikov ne bi smela mima. SZDL, in poprosil predsednika občinske konference SZDL Franca Bega, naj pove svoje mišljenje. Vprašani je odgovoril takole: - Na tako splošno vprašanje lahko brez pomišljanja takoj odgovorim enako, splošno: Socialistična zveza bi dala takšni akciji športnikov vso podporo. Zavoljo tega moram takoj dodati: zadeve se ne bodo bistveno premaknile in težav, ki jih je omenil prof. Glonar, ne bo konec, dokler se ne bomo zadeve lotili konkretno in odpravili vzroke, ki ovirajo širši in bolj množični razmah športa. Naj omenim samo to: sredstva, ki jih daje naša občina za šport, so se v zadnjih letih povečala za štirikrat Že zgolj to nas zavezuje -tako občinsko skupščino kot družbenopolitične organizacije in samoupravne me- hanizme, ki nastopajo kot financerji - poskrbeti, da bodo tolikšna sredstva čimbolj učinkovito uporabljena. Ko smo se odločali za povečanje sredstev, namenjenih športu, smo menili, da moramo sicer še naprej podpirati kvalitetni in vrhunski šport, pretežni del družbenega denarja pa naj bi bil namenjen množičnemu športu (šole, delovne organizacije). Kadrovsko vprašanje ne bi smelo biti ovira za razmah športa, saj je v Novem mestu skoncentrirana dobra tretjina prebivalcev občine in so osnovni pogoji glede, športnih naprav že ustvarjeni V novih šolah smo zdaj dobili še dve telovadnici Športna javnost, ki tako vztrajno zahteva novo športno dvorano, bi morala opravičiti to zahtevo tudi s poživljeno športno dejavnostjo, ker bodo nove naprave sicer ostale neizrabljene! Leta 1973 bo v Novem mestu Zlet bratstva in enot' nosti, naša občina pa bi morala zagotoviti okoli 5000 nastopajočih. Leto bo zelo hitro naokoli in zato bi moralo leto 1972 poteči v znamenju množične priprave na zlet tako v širini kot v posameznih disciplinah. Zato predlagam, naj športni delavci pripravijo gradivo, ki bo celovito predstavilo težave njihove dejavnosti V njem naj naštejejo materialne, kadrovske in druge težave, s katerimi se srečujejo, in predlagajo tudi svoje rešitve. O tem gradivu bo razpravljala občinska konferenca SZDL, krajevne konference SZDL ih KS in gotovo bomo v tako široki razpravi našli najustreznejše in naj^ boljše rešitve. Moje vprašanje: predsednik skupščine Temeljne kulturne skupnosti Novo mesto Slavko Vute naj odgovori, kako je skupnost zastavila programske zasnove za svojo dejavnost! M. JAKOPEC Napredek: pri Krki in Ciganih že prihodnje leto manj umazanije v Krki: gradili bodo čistilne naprave — Pripravljajo tudi odlok o zaščiti te dolenjske reke — Tudi oklep nerešlji-vosti ciganskega vprašanja razpada, izboljšanje se kaže zlasti v šolah Krka se čisti, reševanje ciganskega vprašanja pa se je preminilo z mrtve točke. To sta najpomemb-neja ugotovitvi zadnjega časa v Novem mestu, zato zaslužita, da ju v poročilu s 23, seje občinske skupščine, ki je bila 6. oktobra, omenjamo na prvem mestu. Odborniki so med drugim sprejeli načrt paditve kanaSzacgskega omrežja in čistilnih naprav v Novem mestu, priporočili Centru za socialno delo, naj poskuša do 15. decembra dostaviti skupščini v obravnavo delovni načrt za reševanje ciganskega vprašan_p, in sprejeli odlok o podelitvi domic^a v novomeški občini borcem za severno mejo v letih 1918/19 oziroma prostovoljski enoti stotnika Otona Gregoriča. Načrt urejanja kanalizacije in čistilnih naprav so dobili odborniki v razpravo v treh inačicah. Slednjič so menili, da je najboljša tista, ki predvideva osrednjo čistilno napravo v Ločni, pri tovarni zdravil ,JCrka“. Tako mnenje so imeli tudi člani sveta za urbanizem in ne nazadnje tudi strokovnjaki, ki so"načrt pripravili. Medtem ko bi čistilne naprave lahko začeli graditi že prihodnje leto, pa za kanalizacijo še ni denarja. Inž. Lado Kotnik je poudaril, da bi se morali takoj pogovoriti o virih, iz katerih bi ta dela financirali. Drugi, ki so povzeli besedo za njim, so se s tem strinjali in predlagali, n^ bi načrt čistilnih naprav razbili na vse večje kraje, ki ležijo ob Krki. Prav tako so zahtevali, da reko enkrat za vselej zaščitijo z odlokom. Dogovorili >b se, da bo tak odlok pripravljen do konca leta, da bi ga l^ko uporabljali vsaj od februarja prihodnjega leta dalje. Zadovo^m, da bo Novo mesto na- * posled dobilo čistilne naprave, ki bodo zadrževale strupene snovi in odvajale v Krko prečilčeno vodo,£o se - že šestič v zadnjih letih, kot je nekdo omenil — „popadli z do zdaj nerešljivim ciganskim vprašanjem. Ugodno so sprejeli informacgo, da socialne in dnige službe že pripravljajo delovni načrt za razreševanje Suhokrajinski drobiž NA CVIBELJ IN ZAFARO ne bo treba več voziti vode iz Krke. Pred tednom je namreč pritekla iz vodovodnega rezervoarja nad Zafaro. Te dni ^ iz tega novega rezervoarja pri-; tekla voda v Trebčo vas, Sadinjo vas in v Mačkovec, kmalu pa bo pritekla tudi na Dvor. Nov vodovod, ki bo zgrajen s skupnimi napori in prizadevanji občanov, krajevne skupnosti, vodovodnega podjetja Novo mesto bo izročen svojemu namenu 7. novembra, t.j. v okviru letošnjega slavja občine Novo mesto. LOVCI llN OBČANI gradijo pot na Plešcvico nad Dvorom. Z dograditvijo te poti bodo namreč kmetovalci iz Vinkovega vrha dobili dobro prevozno cesto do svojih njiv in ko-šenic, lovci pa dostop z avtomobilom do svojega doma. TRGATEV V SUHI KRAJINI je bila pred dnevi končana. Pridelek grozdja je dosti manjši, kot je bil lansko leto, vendar je kvaliteta boljša, ker je grozdje bolj dozorelo. 400.000 DIN NEIPREMOSTLJIVA OVIRA Enaka želja po dveh poteh GO'RJANCI bi gradili nov hotel na prostoru Zavoda ROG, slednji pa po-trebuje nove prostore in denar zanje, ker je zdaj utesnjen Kot je na zadnji skupščinski seji ze vse kazalo, da bo ustrezno zemljišče s stavbami vred, ki jih zdaj uporablja Zavod za rehabilitacijo invalidov ROG, preneseno na Avtopromet Gorjanci, ki namerja tam zgraditi hotel, se je zataknilo. Oglasil se je predsednik obč. konf. SZDL Franc Beg in dejal, da problema ne moremo reševati po načelu: „Večja riba je manjšo“. Iz za^te je nato pomagala nesklepčnost: ugotovljeno je bilo, da skupščina zaradi odhoda nekaterih odbornikov ni več sklepčna, in seja je bila prekinjena . .. Zdaj pa si oglejmo, v čem je ^or. Hotel Metropol se je pre^f letom združil z Avtoprometom Gorjanci, da bi si zagotovil materialno osnovo za razmah. Prvi sledovi sodelovanja so že vidni. Pripravljeni so načrti za gradi\jo novega hotela, ki naj bi stal na prostoru zavoda Rog. Zavod zahteva za ta prostor milijon dinarjev, Metropol pa ponuja 60p.000 dinarjev. Zavod za rehabilizacijo invalidov ROG zaposluje 98 ljudi, od tega je 25 invalidov. Že vrsto let v zavodu opozarjajo, da so sedanji prostori neustrezni in da je potrebna novogradnja. Zavod sam žal nima dena^a za to (svojega imajo 300.000 din, LABOD pa jim dolguje 140.000 din kredita, ki bi jim ga moral vrniti že lani). Z milijonom, ki ga terjajo za woj prostor, bi dobili, kot zatrjujejo, dovolj za najetje kredita, nato pa bi si lahk« zgradili novo stavbo in zaposlovali tudi več invalidov. ROG ima zdaj svoje prostore raztresene v Utirili stavbali. Kot vidimo, imata torej oba kolektiva enak cilj: razširitev in novogradnjo, le s to razliko, da ima hotel Metropol svoj denar zagotovljen, ROG pa ga nima. Edina pot, po kateri lahko pride do denarja (vsa leta doslej pozabljen od vseh), je, da čim dražje proda svoj prostor. » Ob dejstvu, da je bilo še lani 5. oktobra v razgovoru s predstavniki ROGA ugotovljeno, da je zavod potreben, je težko doumeti, da že po enem letu ugotavljamo, da bi ga lahko odpravili. Velja tudi poudariti, da hotel Metropol pač ne more prevzeti celotne obveznosti za preselitev ROGA, saj bo plačal ROGU, če mu odšteje 600.000 din, za kvadratni meter prostora 45.000 S-din, kar je za Novo mesto prav gotovo svojevrsten rekord! Končno pa moramo ob naštetem vprašati tudi to: kaj so storile ustrezne strokovne službe pri občini, ko so iskale rešitev za ROG, ki je prav gotovo zavod družbeno pomembne dejavnosti (invalidov se namreč v vseh podjetjih otepajo in samo v razpravi je laliko reči, da ne bi bilo težko članom kolektiva n^jti ustrezno zaposlitev, če bi zavod razpustili)? . Odpraviti takšen zavod zato, ker nismo zmožni najti 400.000 din pač ni-strokovna rešitev, še najmanj pa zlasti, koje pro- blem star že več let! Naj pribijemo še to: kaj slabo so se izkazale tudi repubUške institucije. Republiški sklad za socialno zavarovanje in republiška konferenca za rehabilitacijo invalidov sta ostala dosiej v tej zadevi samo pri solidarnostnih &javah, denarja pa nista voljna primakniti. Hotelu Metropol se mudi: udeležiti se mora natečaja za kredite v januarju in do takrat bi morala biti zadeva rešena. Nesklepčnost ria seji je tokrat odložila neprijetno razpravo, toda v kislo jabolko bo končno le treba ugrizniti, in to čimprej! M. JAKOPEC Kdo bo pomagal ? z Rdečega križa prosijo: pomagajte ostarelim in siromašnim Iju^m, ki jim groze bližajoči sc mrzli dnevi! Prosijo za posteljnino, postelje, mize, pečice sploh za koristne stvari, ki so dobro ohranjene. Mnogim leže brez vrednosti na podstrešjih in po kleteh: z njimi pa bi številni ljudje laže in brezskrbnejc prebili mr/le zimske mesece. Pomagajte čakajo vas na Rdečem križu v Novem meslu! tega vprašanja. Ponovili so stara stališča, kako preobraziti Cigane, da bodo res enakopravni z drugimi občani. Pri tem so poudarili, da pomeni omogočiti Gganu šolanje, delo in stalno naselitev, vse, kar bi radi dosegli. Prvi razvese^ivi koraki so že tu: osnovni šoli Šmihel pri Novem mestu s podružnico v Birčni vasi in Sen^emej sta v novem šolskem letu vključili v prve razrede precej več danskih otrok kot do zdaj. Učiteljica in odbornica Angela Suhadolnik je povedala, da v šmihelski šoli (Cigančkom vsestransko pomagajo in da so zanje tudi že začeli zbirati obleke in obutev. Čeprav je marsikateremu odborniku ušel smeh, ko je to slišal, je večina menila, da v Šmihelu delajo pravilno, saj je potrebno najprej in predvsem spremeniti odnos do ljudi, ki jih hočemo civilizirati. Franc Gole, upokojenec tovarne Novoteks iz Vel. Bučne vasi pri Novem mestu, je na njivi pridelal koruzo, ki je povsem temno modre barve. Iz treh različnih semen, ki jih je dobil iz Dobrniča, je vzgojil koruzo, kakršne pri nas še niano videli. Zaenkrat ima samo nekaj primerkov za okias, prihodnje leto pa bo pridelal več modre koruze, ker ga zanima, kakšna bo iz nje moka. (Foto: R. Bačer) Medvedova mama Na Otočcu smo se 29. septembra poslovili od Ane Medved - Medvedove mame iz Cešnjic, od žene, kiji je bilo vse življenje en sam delavnik in nam bo še dolgo za vzor. Rodila se je 1886 v Grčevju, omožila se je v Češnjice, kjer je ro- O Krki Mirna, zelena v tolmunili, počasna, čista in zdrava je bila ta dolenjska reka do nedavnega. Letos pa so kar vsi vsevprek za-vpiU: „Krka umira, Krka je mrtva, rešite Krko!“ KB c „na pomoč“ iz Ivovega mesta se je razlegal tja do Kostanjevice, tja do Brežic, Novomeščani so lahko slišali brežiške in kostanje-viške proteste proti uničevanju te reke. Ko so na seji občinske skupščine prejšnji teden razpravljali o onesnaženju Krke in 6 programu postopne graditve kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav v Novem mestu, so se slišala tudi takale mnenja: JOŽE LAMPRET: „Na Otočcu smo lahko videli, da po Krki niso plavale samo alge, ampak tudi nćyrazličnejša druga umazanija. Voda je bila močno pobarvana, a to ni bila naravna bai;va Krke. Čistilne naprave je nujno urediti, tudi zaradi turizma, če hočeiiio kaj več izvleči iz nje- ga-“ FRANCI KUHAR: „Rasel sem ob Krki in se spominjam, da so v mojih mladih letih reko čistili sami ribiči. Bilo je večkrat, ne samo enkrat, da smo vodo počistili tudi kopalci, če smo se hoteli kopati. Ne vem, zakaj ne bi ribiči in drugi, ki se ukvaijajo s turizmom in drugimi dejavnostmi na Krki, malce posnemali stare čase. Krka se kajpak ne sme .spremeniti v industrijski kanal, seveda pa tudi ne sme ovirati splošnega razvoja in živ^enja pri nas.“ INŽ. LADO KOTNIK: ,Jlaz-veseljivo da o tem razpravljamo. Vtis imam, da je rešitev kanalizacije in čistilnih naprav, se pravi rešitev Krke.'strokovno dobro priprav^ena, preštudirana. Krik in vik in ves prah, dvignjen na račun Krke, nas je samo spodbudil, da bomo i^ej uredili to pereče vprašanje INŽ. IGOR KOŠ: „V primerjalni študiji so predl^m centri za zbiranje mestnih odplak. Strokovnjaki priporočajo centralno zbirališče pri „Krki“ v Ločni. Glede na lego in razgibanost terena je ureditev k^ali-zacije s čistilnimi napravami v Novem mestu zelo težlbi.“ MARJAN SIMIC: ,J4ačrt reševanja je orientacijski. Gkde na denar bi lahko čistilne naprave začeli gaditi že leta 1972. Nato bi gradili postopno, vsako leto nekaj, do 1975. Teže bo dobiti denar za kanalizacijo, zlasti navezave." DR. ALBIN PECAVAR: Čistilne naprave bi morali dobiti tudi drugi kraji vzdolž Krke. Nato bo potrebno Krko nenehno nadzorovati." Kovomc^ kronika dila 12 otrok. Na majhnem posestvu sta z možem s težavo preživljala številno družino. Ko je prišla vojna^so se otroci vključili v NOB, iCledve-dova mama pa je svoj dom odprla partizanom, čeprav so že 1942 internirali' na Rabu hčerki Viko in Pepco in čeprav je istega leta kot talec padel najstarejši sin 1'rance in čeprav so naslednje leto belogardisti ubili sina Jožeta skupaj z Viktorjem Beletom. Gorje ji ni prizanašalo: ob vdoru Nemcev je zgubila še moža Mihaela, požgali soji dom, toda volje do življenja ji niso uničili. Po vojni je ostala skrbna, tiha in delavna, tiho sc je v 86. letu starosti tudi poslovila. Ostala nam bo v spominu kot žena z neomajno vero v bodočnost. JOŽA ŠKUFCA POSVET O ŠTIPENDIRANJU Upravni odbor sklada za štipendiranje pri ObS Novo mesto bo za prihodnji teden sklical sejo, na katero bodo povabili tudi kadrovike iz podjetij, predstavnike Kluba novomeških študentov, TIS in ZMS. Na tako razširjeni seji bodo razpravljali o nalogah štipendijske politike v zvezi s porastom življcnskih stroškov, spregovorili pa bodo tudi o vedno bolj pereči stanovanjski problematiki študentov, ki odhajajo na študij v Ljubljano. * OBČINSKI PRAZNIK so začeli že praznovati. Prva je bila na sporedu proslava borcev — prostovoljcev za severno mejo, 19. oktobra pa bo v Studijski knjižnici ob 11. uri razstava tiska. FOTO-KINO KLUB že več mesecev razstavlja stare slike, ki so jih Novomeščani lahko že nekajkrat videli. Zraven tega imajo na razstavi tudi skrajno malomarno in neslovensko slovenščino v podpisih pod slikami. BALINISCE na loki doživlja enako usodo kot nekoč Teniška igrišča: prerašča ga trava, kar kaže, da ta šport ne živi več tako, kot je uspeval včasih. Na tenisu so potem travo pokosili in igrišča uredili: bo to uspelo tudi balinarjem? UPOKOJENCI VELIKO POTUJEJO: v torek so se odpravili v Kumrovec in Rogaško Slatino, ogledali so si tudi Celje in potovali skozi revirje, čez Trebnje pa so se vrnili v mesto. Vse razen ljudi? Prebwalci nove stanovanjske soseske Nad mlini so bili pred letom veseli samopostrežnice, ki jim jo je zgradila Dolenjka. Prvo veselje pa se počasi razblinja in o tem je tekla beseda tudi na nedavnem sestanku kandijske organizacije ZK. Člani so menili, da je prodajalna sicer nova, da pa so delavci, ki delajo v njej, z eno samo izjemo neustrezni. Slišati je bilo več pritožb nad postrežbo: osebje da se obnaša tako, kot da ni trgovina zaradi ljudi, ampak obratno. Ce prodajo slabo blago, se spuščajo s stranko, ki ga je prinesla nazaj, v dolge razprave, namesto da bi ga brez besed vzeli nazaj in se opravičili. Pritožili so se nad mesarjem, da je vse dni vinjen, in naštevali še in še. Menili so, da kolektiv samopostrežnice ni izpolnil upov, ki so jih imeli potrošniki v so-■seski, da slabo upravlja lepo trgovino, in so sklenili sprožiti zadevo na priliodnjem zboru volivcev. AVTOMOBILSKE GUME so se ob zadnji podražitvi spet podražile. Zdaj so za 12 odstotkov dražje kot prej. Zimskih gum pa v trgovini na Glavnem trgu nimajo več na zalogi ... RDECI KRIŽ vabi občane, naj prinesejo stvari, kijih sic^r nujno ne potrebujejo, pa so dobro ohranjene: v mrzlih dneh bodo še kako prav prišle siromašnim in ostarelim ljudem. CENE NA TRGU so ta teden spet malo poskočile: čebula 3,5 din,'česen 8, stročji fižol 5, fižol 7, krompir 1, korenje 5, kumare 3, pesa 3, peteršilj 10, paradižnik 4, paprika 4, kisla repa 4, solata 4, špinača 5, zelje 3, kislo zelje 4, grozdje 5, hruške 5, jabolka 5, kostanj 5, limone 8, lubenice 3, orehi 5, orehi - jedrca 30, slive 3, banane 7, jajca 1, smetana 20, sirček 0,50 in jurčki 30 din. V PORODNIŠNICI so rodile: Jožefa Repše iz Gubčeve - Natašo, Metka Romih s Ceste herojev 17 a -Ireno in Štefka Planin z Glavnega trga 9 - Romana. NA SMIHELSKEM POKOPALIŠČU so prejšnji teden pokopali Janeza Lukšiča, 84 let, iz Irče vasi, dr. Riharda Pintarja, 81, iz Celja in Rozalijo Gril, 79, iz Regerče vasi. - Ena gospa je prišla povedat, da bi lahko v Dolenjkinih trgovinah od časa do časa umili okna, da bi bila rccimo taka kot v drugih prodajalnah .... NA PRVEM MESTU NAGELJNI, NA DRUGEM VRTNICE Novi rastlinjaki — cvetje za izvoz s kooperanti vred bo Agraria vzgojila leta 1972 petnajst milijonov cvetov — Pokrite površine lK>do še povečevali — v naslednjem desetletju Uresničevanje razvojnega programa na vrtnariji Čatež za obdobje 1969—1971 gre h koncu. Se dober mesec in zgrajenih bo 25 tisoč kvadratnih metrov pokritih rastlinjakov. Obrat bo imel po dograditvi zadnje tople grede pod streho 45 tisoč kvadratnih metrov površin. Prihodnje leto bodo vzgojili na Čatežu sedem milijonov cvetov, v Jcooperaciji z drugimi poslovnimi partneiji pa osem milijonov. S tem se Agraria Brežice uvršča prav na vrh med pridelovalce rezanega cvetja v državi. S prodajo cve^a bo podjetje poskušalo prodreti čez mejo. Računajo, da bodo približno 70 odstotkov cve^a prodali doma, 30 odstotkov pa na tujem. Leto 1972 bo torej prvo leto izvoza cve^a. Podjetje je pred leti že izvažalo povrtnine s to- Pastirček čebel pred šolo na Veliki Dolini je izdelek samouka Antona Roštohaija s Koritnega. NOiBENE^JA DINAKJA ZA SPODBUDO' Živa beseda največ zaleže Zakaj turistični delavci izgubljajo voljo ,4*a vendar ne mislite vreči puško v koruzo? “ rečem predsedniku turističnega društva na Čatežu Tonetu Baškoviču, ki toži, da aktivnost članstva pojema. „Saj bi ljudje delali, toda ni dovolj razumevanja, denarja pa sploh ne. Za primer samo tole: predlanskim smo na Čatežu zbrali 1 milijon starih dinarjev turistične takse in niti lani niti letos nismo dobili nazaj dinarja. Kaj ni bilo društvo upravičeno do nekaj tisočakov? Rekli so nam, da jih ne moremo dobiti, ker je Občinska turistična zveza porabila več, kot je bilo predvideno. Ne zdi se mi prav, da so zaradi tega prikrajšana društva." „V kraju imate še gostišča, zasebna in družbena. Kako pa tam gledajo na vaše delo? “ „Prepričan sem, da ne cenijo dovolj prizadevanj turističnih delavcev. ker tudi s te strani ni podpore. Odkar društvo ne dela več z začetno zagnanostjo, so zelenice v kraju spet zanemaijene, oliišnice prav tako slabo negovane in še marsikje se poznajo sledovi zapuščenosti, ki jih v turističnem kraju ne bi smelo biti. V vasi je tudi javna razsvetljava že zdavnaj dotrajana. Tolažimo se, da bomo dobili boljšo osvetlitev po dograditvi mostu in križišča pod vasjo.“ „Torej še črno gledate na usodo turističnih društev v občini? “ „Ce bo šlo tako naprej, ne bo kaj prida uspeha. Vsai tista društva, ki nimajo lastnih dohodkov od parkirnin ipd., bi morala dobiti nekaj denarja za delo. Prav je, da imamo tu-^ ristično vzgojo po radiu, toda živa beseda več zaleže. Turistični delavec ' mora od hiše do hiše, od človeka do človeka, pa ne samo enkrat.“ J.T. NOVO V BREŽICAH OBČINSKA SKUPŠČINA bo na današnji seji razprav^ala o poslovnem uspehu delovnih organizacij v občini od januarja do junya letos. Odborniki bodo spregovorili tudi o uresničevanju stabilizacyskega načrta. Tokrat sc bodo nekoliko dlje zadržali pri točki, ki je namenjena poteku poslovnega sodelovanja in združevanja gospodarskih organizacij v okviru danih priporočil. ŠTLVILO OBRTNikOV še ved-narašča. To velja za proizvodno obrt, medtem ko nekaterih strok v storitvenih dejavnostih že primanjkuje. Zamenjujejo jih neregistrirani obrtniki ali po domače šušmarji. Trenutno je v občini 280 obrtnikov raznih strok, 170 avtoprevoznikov in 70 obrtnikov, ki opravljajo obrt kot postransko delo. ZA PRIZNAVALNINE KME-1OM-BORCEM je brežiška občinska skupščina prejela iz republiškega proiačuna 29.600 dinarjev. Razde-hla ga bo tistim kmetom, ki so se vključili v NOV pred 13. oktobrom 1943 in so starejši od 60 let. Skupščina mora izplačevati poprečno priznavalnino 400 dinarjev na mesec od 1. julya 1971 dalje, sicer do dodatnih republiških sredstev ni upravičena. Oba pogoja že izpolnjuje. VETERINARSKA INSPEKCIJA nadzoruje 25 odkupnih mest za mleko. Vzorce za ugotavljanje higiene mleka odvzema dvakrat na mesec. Inšpekcija redno pošilja na preiskavo vzorce mleka zaradi ugotavljanja morebitnih bolezenskih okužb. AVTO-MOTO DRUŠTVO bo v nedeljo priredilo motokros po novi stezi na Prilipah. S tekmovanjem se uvršča v niz prireditev v počastitev občinskega pjj^nika - 28. oktobra. • JUTRANJKA zaposluje v brežiškem obratu 200 delavk. Direktor podjetja je pred dnevi obiskal predsednika občinske skupščine in zagotovil, da bodo po razširitvi obrata postopoma zaposlili 400 žensk. plih gred, predvsem kumarice in paradižnik, zdaj pa Sl utira pri tujih kupcih tudi pot za prodajo vrtnic in nageljnov. Z rastlinjakom, ki ga bodo postavili v nekaj tednih, bodo na vrtnariji dobili že devpto ogrevano halo za gojitev rezanega cvetja. Sirjenje obrata s tem ne bo zaključeno. Ne oziraje se ne zaloge termalne vode, bodo v prihodnjih letih nadaljevali zastavljeni program. V primeru, da bo zmanjkaloj'odnih zalog za ogrevanje novih rastlinjakov, bo podjetje poiskalo druge toplotne vire. Najprej bo na vrsti obrat za gojitev sadik za domače potrebe in za kooperante. To pomeni spet precejšen korak naprej, saj vrtnarija ne bo odvisna od dobaviteljev sadik in še cenejša bo domača vzgoja. Na vrtnariji je trenutno zaposlenih 55 ljudi, v enoti za prodajo cvetja in lončnic pa 20. Skladišča za prodajo na veUko ima vrtnarija v Brežicah, na Čatežu, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Lastne cvetličarne je Agraria doslej odprla v Brežicah, v Trebnjem in Grosupljem, pripravlja jo pa tudi v Dravogradu. J.T. POSOJILA IN REZERVE Iz rezervnega sklada so letos dali 160 tisoč dinarjev posojila rudniku Globoko, sklad pa bo v celoti plačal tudi idejni projekt za bogatenje kremenčevega peska, ki gaje naročil za to delovno organizacijo. Za rudnikom bo na vrsti najbrž Opekarna Brežice, za katero izdelujejo sanacijski načrt. Vseh sredstev se bo do konca leta predvidoma zbralo 1,120.000 din^ev. Sklad ne bo več dotiral podjetij v stiski, ampak jim bo dajal samo posojila. Tako se blagajna ne bo sproti praznila, saj bo denar dotekal postopoma nazaj. VELIKO JIH JE ŠE NA TUJEM Med območja, od koder je zaposlenih v tujini nad sto domačinov, sodijo Globoko, Velika Dolina, Pi-šece, Čatež, Cerklje ob Krki, Bizelj-^o. Iz Dobove jih dela na tujem okoli 90, iz Artič 30, iz Kapel 60, BUDNOST NAD ZDRAVJEM ŽIVALI V brežiški občini je veterinarska inšpekcija izboljšala nadzor živinskih sejmov in prometa z živino nasploh, Preti namreč nevarnost prašičje kuge, zato je poostrena kontrola upravičena. V občini se pojavljajo predvsem tri bolezni domačih živali: svinjska rdečica, kokošja kuga in tuberkuloza pri govedu, SANACIJSKI NACRT ZA GLOBOKO Svet za nekovine pri republiški gospodarski zbornici je sprejel sanacijski načrt rudnika Globoko z zagotovilom, da bo posredoval pri vseh, ki lahko pomagajo kolektivu premagovati začetne težave. Najprej bi morali zagotoviti rujjniku stalne odjemalce gline v Italiji. To bi rudniku laliko omogočili uvozniki keramičnih ploščic. Jugoslavija jih je lani uvozila okoli 65 tisoč ton, za kar je potrebno sto ton gline. Ker Italija glino uvaža, bo lahko kupila kakili 40 tisoč ton gline pri nas in se tako vezala za določeno količino pri kupcih njihovih ploščic. Za prvi silo bi bili v rudniku zadovoljni, če bi mogli prodati v tujino vsju deset tisoč ton svoje gline. Uspeh je torej v rokah slovenskih uvoznikov keramičnih ploščic. g SPET JAVNA RAZPRAVA Ta mesec bo gradivo o dolgoročnem razvoju Posavja pripravljeno za javno razpravo, v kateri bodo še občani in delovne organizacije povedali svoje pripombe in morebitna dopolnila. Za Posavje izdeluje Region razen prostorskega načrta že tudi ekonomski koncept, kar je v Sloveniji izjema. VOLITVE PRIHODNJIČ Na sobotni seji občinske konference SZDL v domu JLA v Brežicah so zaradi majhnega obiska preložili volitve dveh članov republiške konference SZDL na prihodnjič. Konferenca je načelno podprla poskuse za ureditev starostnega zavarovanja kmetov in priporočila, naj se priprave za uzakonitev kmečkih pokojnin nadaljujejo. V brežiški občini je starostni sestav kmetov zelo neugoden, saj pride na dobrih pet tisoč go*q;)odarstev več kot dva tisoč kmetov, ki so presegli 65. leto starosti. Torej bo morala družba s precejšnjo vsoto pomagati pokojninskemu skladu, če bo pokojnina romala v vsako drugo ali tretjo hišo. BREŽIŠKE VESTI SOLA BO VZDRŽALA Pravijo, da bo stara osnovna šola v Brežicah vzdržala še najmanj sto let, ker so varovanci otroškega vrtca mnogo lažji od šolarjev. Tudi tista razpoka na južni steni ni več tako nevarna, odkar sc je v poslopje preselil otroški vrtec. PREBIVALCI HOĆEJO VODO' ŠE TA MESEC Stran razprtije, samo da bo voda! Za izkop vodovoda na Prekopo so morali najeti dva nova stroja Bliža se krajevni praznik Kostanjevice — 21. oktober. Med najpomembnejšimi dogodki bo otvoritev vodovoda za vasi Gornja in Dolnja Prekopa, Dobrava, Dobe, Gruča, Groblje, Ledeča vas in Ostrop tek tako pomembnega dela, k urejanje vodovoda. , gr Za sedaj se je prijavilo za v hiš. Predvidevajo, da se bo no priključilo še 15 do^ 2 interesentov, ki se na začetk mogli odločiti. Seveda ji ,Q sprejeli zraven, kakor hitr pripravljeni skleniti pogodbo. ^ ^ Blagajnik vodovodnega odbora Branko Cuk je povedal, da bo občinska skupščina Krško prispevala Irenino predračunskih stroškov, to je 90 tisočakov, občina Novo mesto pa je sklenila prispevati 20.000 dinarjev za vasi Ostrog in Gručo. Delež prebivalcev bo 2.700 dinarjev, Ostrožani bodo morali dati po tri tisočake na, hišo. Za vasi Ostrog in Gručo je krajevna skupnost Šentjernej sklenila prispevati tisoč dinarjev. S potekom dela vaščani niso najbolj zadovoljni. Tov. Cuk se je pritožil, da strojni izkop slabo napreduje, ker jim komunalno podjele iz Novega mesta ne gre na roko. Dva dni je stroj na mestu in koplje, potem ga vmes za kak dan zmanjka, in tako delo ni opravljeno. Naknadno so morali najeti še dva stroja, sicer 23. oktobra vodovod ne bo odprt. Iz Novega mesta tudi niso še dobili odgovora, če se bodo vaščani Grobelj in Ledeče vasi lahko priključili kostanjeviškemu vodovodu kot vsi ostali. Strokovnjaki bodo morali povedati, če bo vode dovolj za vse. V nasprotnem primeru bo treba to območje povezati s Sen Jernejem, LETOS 547 MEŠALCEV Invalidske delavnice v Brestanici poznajo po vsej državi kot izdelovalce malih betonsHih mešalcev, hidrofo-rov in tlačnih stikal, V prvem polletju letos so v tem kolektivu napravili 1157 hidroforov, 362 stolitrskih betonskih mešalcev in 185 večjih -250-litrskih mešalcev. Tlačnih stikal so izdelali 4841, Vrednost betonskih blokov cenijo na 479 tisoč dinarjev. Tov. Cuk upa, da bodo vaščani pravočasno zvedeli, odkod bo pritekla voda v njihove domove. Stare razprtije med Sen^ernejem in Kostanjevico res ne bi smele vplivati na po- Kosta n j e viški dnevi Krajevne organizacije, društva in ustanove v Kostanjev^ na Krki vabijo na praznovanje kostanjeviškega prazni oktobra z naslednjim sporedom: | . * Sreda, dne 20. oktobra ob 18. uri gostovanje vsegaansa™ Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z Eliotov dijo „Umor v katedraliTo bo osrednja prireditev grajski cerkvi. Tragedija sodi v sam vrh svetovne ara 'm in je nadvse uspelo zrežirana. Srečanje s Celjani v gr cerkvi bo vsakomur nepozaben užitek. arnbu Četrtek, dne 21% oktobra, ob 11.30 komemoracija od gr talcev na kostanjeviškem pokopališču. jq. Sobota, dne 23. oktobra, ob 15. uri slovesna otvonte voda na Prekopi. rimvnem Sobota, dne 30. oktobra, ob 9.30 v Lamutovem ,ovarl. salonu slovesna otvoritev II. grafičnega bienala jug skih pionirjev. Razstavlja več kot petdeset šol iz v slavije. Knsta- Sobota, dne 30. oktobra, ob 10.30 v domu kulture njevici „Baletni nastop prvakov baleta ljubljanske p Kostanjevičani in okoličani, poklonimo se naših mrtvih mož s trenutki zbranosti na odličnih prireditvah!' . ZAGREBČANI VEDO ZANJE . Servis Slovenija avta v gotle je ustvaril dober glas o ^jajo in zlasti Zagrebčani ra žal, tja. Strank je vedno vec in ^ pe_ ne morejo sprejeti vseh avajo p°' lavnice in skladišča nar toVljenih večati, za kar imajo ze zagotov j 300 tisočakov. STROJNA POSTAJA -SERVIS, *** obdelovanje polj in odobno ure* krški občini klice p *. nje fcmptij' jeni delavnici za P°P AJr0kombinat ske mehanizacije. & y zat0 na-žcli ustreči željam *™et£edali*^ merava strojno P°stJ£„?aditi bodo za servisno službo. ,jLvnic in Jlh morali še nekaj nov* deU opremiti s potrebnm vAM PREDNOST RAJSKA ^ Labod sodi v ‘‘"ovečevati ki jim za sedaj nevk‘Ju},0slaviii Hf količine izdelkov.VJjt^v srajc, redijo na leto 4°?% milijoj prodajo jih pa kom-Jl . tega se J na domačem trgu. Zjg Uo trZnJ podjetje z vso resn°-’J meje. U raziskav doma m .°"st^"bližno 50 bod proda v tujino P doStuje za odst. izdelkov in to podjetje J? uvoz strojev in tkan‘"- v Krš^J1 kor tudi kok'ktiv obraUhodnje lah-težita za tem, da b‘v ^ ;nejšedog0 ko sklepali p red vse rajC. vore za prodaio moških sr JEZ NA SAVI Pomanjkanje vode ne grozi samo vaškim vodnjakom. Tudi tovarna celuloze in papirja ima težave. Gladina Save je tiiko upadla, da doteka v tovarno premalo vode. Zato so te dni napravili jez in usmerili del rečnega toka v črpališče. Jez je dolg 16 metrov in ga še podaljšujejo. Na bregu so postavili tudi črpalko, ki iz rečnega korita črpa vodo v tovarniško črpališče. Kaže, da vse to še ne bo zadostovalo za normalno obratovanje 1n d;i bodo morali postaviti k Savi šc eno Črpalko. STANK ISKRA KRŠKE NOVICE DOLENJSKI LIST v KOSTANJEVISKKM „LAMU-TOVKM LIKOVNEM SALONU** so v soboto popoldne odprli razstavo petih mojstrov naivnega slikarstva: Draga Juraka, Ivana Rabuzina, Matije Skurjenija ter Slavka in Stjepana Stolnika. Slikarji so po poreklu iz llrvatskega Zagorja, v Kostanjevici pa prikazujejo največ olja na steklu in platnu. NA OBČINSKI ZVEZI ZA TELESNO KULTURO so na zadnji seji razdelili denar, ki gaje proračun o^ činske skupščine namenil za vso športno dejavnost. Med maloštevilna športna društva in klube so razdelili nekaj nad 40,000 dinarjev, nekaj sredstev pa so zadržali v rezervnem skladu. V SOBOTO IN NEDELJO SO v petn^jstili podeželskili naseljih zaključili javno razpravo o tezah zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Razpravo Je pripravila občinska konferenca SZDL, vodili pa st) jo družbenopolitični debvci. Na zborih kmetov so razpravljali tudi o združitvi zdravstvenega zavarovanje kmetov z debvskim v okviru novo- meškega Komunalnega cialno zaVar°Ya^nHOR RpE'^ta-OBČINSKI ODBO djetja, usta KRIŽA je nasloV,.I.n,0 skatcrimJ „ovc in društva P« n J’ ncd podpo poziva, naj sc vključijo ™rganlzaCJg ne člane te Jur"^ebuje Občinski odbor po obsežjeg za uresničevanje svojj*k delovnega načrta O|,oinski pfjt ajc-mu ga zagotavlja ,iičnih zbira ingadobijovrazUčm Cij8KRSKA OBČINA telesne J$e,rfni ,e 3# potekala P0 "" ,!! n«*?.‘‘S menili programu, J« bo nl0či, s° večletnih obljub« niestn^ bi. rali. Neurejenost ttg)Voljstv0 pr^a je Povzročala n jaška £ Jsred- valstva in °. * yCćino ^*tn<*» skupnost vla?J. n0vega n1 stev za urejanje bregu. dela na levem savskt^^ Prizor iz Eliotove tragedije ,,Umor v katedrali44, s katero bo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja 20. oktobra gostovalo v Kostanjevici. ŠE DESET DNI DO VELIKEGA SLAVJA V ŠENTJANŽU jeden, posvečen Majcnu in Mevži ju G°vor ob odkritju spomenika partizanskima junakoma bo imel Janez Vipotnik — Pred šolo in v Murencah bedo odkrili doprsji Milana Majcna in Jančeta Mevžlja — Asfalt do šole in druge pridobitve ■ bivšo Štirnovo gostilno v Šentjanžu so že uredili elipsasto Lhu 23 4,5 m visok spomenik Milanu Majcnu in Jan- Mevžlju, pri katerem bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 11. uri (ob pT^Jju) govoril Janez Vipotnik, predsednik republiške konference ' KnH*1St*^ne zveze- Pričakujejo, da bo na to slavje prišlo do 5.000 ’ ^d drugim borci XII. brigade. Anton Zgonc, učitelj likovnega pouka. Prireditelji so si zagoto\^ tudi že sodelovanje znanih gledaliških in drugih kulturnih delavcev. V šoli bodo imeli v tem času tekmovanje „Pokaži, kaj znaš“, na kete-rem bodo sodelujoči odgovarjali na vprašanja o NOB in še zlasti na vprašanja o Majcnu in Mevžiju. Kraj bo dočakal slavje prenovljen: hišna pročelja so že prebeljena, cesto skozi vas do šole bodo asfaltirali. Na sprejem gostov se priprav-' Ijajo vsi vaščani. Učiteljem so zaupali organizacyska opravila, društvo mladine je prevzelo nase pogostitev. Več kot 30 žena in deklet bo pripravljalo jedi in streglo gostom v gostilni, ki jo bo društvo imelo te dni v najemu. V gostišče se bo v prazničnih dneh spremenila malone vsaka hiša tega srednje velikega kraja. 1. ZORAN V SEVNICI sta 10. oktobra obhajala 73-Ietna nos^i ^ ^fančiška in Avgust Mam iz Spodnjega Brezovega. Siav-je v poročni dvorani opravil predsednik občinske ^ Gabrič, ki je slavljencema tudi prvi čestital in potem ^ Mamova sta se vzela 9. oktobra 1921, ned(^go d ^ slekel vojaško suknjo kot Maistrov borec za *0 |)j|j ^ovensko mejo. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vsi ^P^dno vzgojeni. Poleg očeta so bili v partizanih trije jc padel še zelo mlad. Avgust Marnje b3 od leta 1920 obcj^. 1952 pa je bil upokojen. Delal je v oblastnih, okrajnih, ^ Do krajevnih organih. Zanimivo je, da je Mam svojčas Parttji nilade pare na matičnem uradu. Na diki: jubilanta v podopjem občinske skupščine v Sevnici. (Foto: I. Pogled na polletje v Sevnici so začeli pretresati poslovanje delovnih organizacij v letošnjih prvih šestili mesecih. Slika je na prvi pogled spodbudna. Pove, da so bila gibanja ugodnejša kot lani v enakem obdobju. Številke, zbrane v analizi poslovnega uspeha^ pa trdijo, da je to samo deloma res. Neq)omo je, da so v poslovanje občine vskočile hitro naraščajoče cene blagu in storitvam in po svoje vplivale na u^eh. Zakrivile so tudi čez^ memo potrošnjo, nelikvidnost in zadolžitve. Pomagajmo pa si še z nekaj številkami. Poslovna sredstva so bila skoraj za 49 odstotkov večja kot lani do konca junija, obratna sredstva pa so se vrtela počasneje (količnik obračanja manjši za 3 odst.). Tako imenovano poslovno moralo kaže (ne)plačevai^je računov. Pri tem so se obveznosti hitreje povečevale kot terjatve, bile pa so znatno manjše. Ob poUelju je bil seštevek vseh terjatev delovnih organizacij „astronom sko“ visok in k^ za 20,600.000 din večji od obveznosti Pod vplivom vsega tega se je oblikoval dohodek in vse drugo. Tako je npr. občinsko gospodarstvo napredovalo v celotnem dohodku kar za 34 odstotkov v primeijavi z lanskim letom. Tako rast pa so potešili številni dejavniki, povezani z gospodarsko nestabilnostjo. Tak je prvi in zelo poučen vtis o gospodarskem prvem polletju, zapis pa skop iztržek iz prvih ocen. Mnenje o polletnem go-^odarjenju bodo seveda izrekli pol^ občinske skupščine tudi še politični organi in drugi. Pripravljeno gradivo omogoča vsestranske osvetlitve in primeijave. Na letni konferenci krajevne orga-nizac^e SZDL v Krmelju, katere se da bo za vse prav. Poravnali so se, kakor je treba, uradnih podrobnotti Se nimam, lahko vam očinske kon- krmeua ^ so J® streho. Z de- bj vselii! da 1972, s čimer *^anovanjska stiska v ~ Ovnik d?^l^o Dri n° odprl zasebno tKi ^ i?^^otovljena prehrana gostov, ki potujmo skozi B. D. ■Z KRAJA v KRAJ Uh '‘•>aln(Cr uro "a dan ie mest?®** vode v nižjih i vel! ’ s t'samo za sušno o (Ui-^cli *0 dosegli, da P*tne vode tudi višji ok^NTjM,V°da slab pri ko polastitev 24. iPart odkrili spome- m spominsko'razgled- n.o^N7^'"‘‘PrUožno,tn.ži1. h,, j'* Čez ~ ^^’*'ovitvenih del na konec. Tedni po. Voh!*''®*'! hr« s*vniški strani avtoh? J*romct s to-jc SIVI. drugimi težjimi da hnP" obvozni cesti. v prihod-^•‘ončno popravili. PRVO PRAZNOiVANJB PRIHODNJE! LETO 22. okt. — praznik Krmelja z letne konference krajevne organizacije SZDL t KAL - V tem kraju, kjer je nižje-razredna podružnica šentian^e šole, ima Šolska zadruga pol nektaija velik ribezov nasad, pridelajo pa tudi nekaj krompiija in sadja. SEVNICA - V radioklubu ,.Amater** so do minulega petka zbirali prijave za tečaj radioamaterskih operaterjev tretjega razreda. BOSTANJ - Mirna, ki sc pri tej vasi izliva v Savo, ie te dni umazana. Voda nosi s seboj najrazličnejšo umazanijo. Velike koUčine alg, vodnih maliov in podobne navlake. Voda je nizka, rečica jc tu in tam pokazala dno. Večje deževje bi jo prečistilo, pravijo ljudje. SKNI JANZ Do 24. oktobra bo pod streho telovadnica, ki jo pri osnovni šoli „Milan Majcen" gradi trdianjski Trimo. VI:stkii^ ference SZDL Drago Lubšina, so ugotovili, da je bilo delo krajevne skupnosti uspešno, žal pa nekateri Kosamezniki ovirajo prizadevanje za itrejši napredek kraja in okolice. Krajevna skupnost Krmelj ima velike potrebe, primanjkuje pa ji de-naija. Kaže, da bo v prihodnje glede tega bolje, saj so na zadnji seji občinske skupščine odborniki glasovali za sklep o najetju posojila za vodovod, ki bo napajal Krmelj in druge vasi tja do Šentjanža in okolice. Krmeljčani so že z več akcijami dokazali, da so pripravljeni z lastnimi močmi urejati svoje probleme. Žal so tudi med člani ZK taki, ki v političnem delovanju stoje ob strani, ker jim jy.prva osebna korist. Na konferenci so govorili tudi o delu mladinske organizacije, ki nekaj Časa dobro deluje, pa spet ne, odvisno od vodstva, ki sc sorazmerno naglo nicnajva. V razpravi so govorili šc o nekaterih krajevnih pro-blemili, kot so: pomanjkanje obrtnikov, ptimanjkanjc materiala v kr-meljski trgovini ipd. Obsodili so akcijo 25 poslancev, češ daje izraz nezaupanja v vlogo Socialistične /veze. Nasploh so menili, da je treba v pt>-litičnem delovanju prisluliniti besedam in težavam tako imenovanili ,,nialih“ ljudi. .Na koncu so izvolili nov 9-Članski izvršni odlx)r m sklenili, da bo odslej 22. oktol)er krajevni praznik Knnelja, ker je na ta dan leta 1943 ugasnilo življenje 13 talcev. Prvič ga lx)do praznovali prihodnje leto. H. D. ŽE KOMAJ ČAKAJO. Rok za dograditev novega otroškega vrtca v Trebnjem je že potekel. Splošno gradbeno podjele Grosuplje zdaj zagotavlja, da bo sodobna stavba dokončana do sredine novembra in da bodo otroci lahko v novih prostorih že pred zimo. Vrtec bo imel po normativih mesta za 84 otrok, prostoren pa bo t(diko, da bo v njan lahko sto pa tudi več varovancev. Na sl3d: ^pina malčkov iz trebanjskega vrtca, ki zd^' gostuje v zasilnih prostorih v bl<^u. V TEZAH O ZAVAROVANJU: Zapostavljena žena kmeta Obremenitve za pokojninsko zavarovanje kme> tov zmanjšujejo možnost za posodobljanje kmetij Uvedba prispevka za pokojninsko zavarovanje kmetov bi se slabo odrazila v prizadevanjih za modernizacijo • kmetijstva. Dohodek, ki ga kmetije nujno potrebujejo za nakup strojev, bi bil z uvedbo zavarovanja še manjši kot sicer. To velja zlasti sedaj, ko cene nekaterih kmetijskih pridelkov, na primer krompirja, ki je na območju trebanjske občine najvažnejša poljščina, zaostajajo za splošnim naraščanjem cen. Tako je strnil ugotovitve z nedavnih zborov kmetov (bilo jih je šest s 157 udeleženci) odbor kmetijske sekcije pri občinski konferenci REKORDNO NARAŠCaNJE ZAPOSLENOSTI Število zaposlenih v trebanjski občini se letos povečuje za 8 odstotkov, kar je največji porast v zadnjih nekaj letih. Zadnjih pet let se je levilo ljudi, ki imajo delo v domači občini, povečevalo za 2,9 odst. na leto. Ce bi se to nadaljevalo, trebanjska občina, ki ima zdaj še vedno komaj 19 odst. ljudi zaposlenih v družbenem sektoqu, še zlepa ne bi dohitela bo^ razvitih občin. Letošnje povečanje in obeti za nova delovna mesta kažejo, da se bo tudi na tem področju vendarle premaknilo. POČASTITEV JUBILEJA VILME BUKOVČEVE Da bi primerno počastili 25-let-nico umetniškega delovanja prvakinje ljubljanske Opere Vilme Bukovčeve, rojakinje iz Trebnjega, so imenovali odbor za počastitev tega jubileja. V odboru so: Janez Gartner kot predsednik ter člani: Vilko Videčnik, Adolf Grum, Tone Žibert, Alojz Krhin, Marjan Legan, Ivan Gole in Jože Godnjavec. ČATEŽ: ZAKAJ NE VEČ VSI? Čatež je minuli mesec dobil novo motorno brizgalno, kar so lepo počastili tudi z gasilsko veselico. Za prizadevanje zasluži javno pohvalo več gasilcev, dovolite pa mi, da tudi sam kot eden prvih ustanoviteljev društva čestitam za novo pridobitev. Predvsem gre čast možem in fantom iz Dolenje in Gorenje vasi, ki se vztrajno udejstvujejo v gasilski organizaciji. Na žalost pa je treba povedati, da prav v središču gasilskega okoliša, na Čatežu, mnogi ljudje stojijo ob strani. Ob ustanovitvi društva leta 1925 smo bili vsi Čatežani brez izjeme člani ali pomožni člani društva. Res je škoda, da zdaj ni več tako. EGIDIJ VRSAJ, Nuevenhagen, Nizozemska MIRENSKI KOMUNISTI O SVOJEM DELU Za novega sekretarja krajevne organizacije Zveze komunistov na Mirni so na letnrkonferenci izvolili Naceta Dežmana, vodjo prodaje v tovarni DANA. Poročilo o dveletnem delovanju organizacije je prebral Jože Blažič, v njem je konlaet-no in kritično obdelal delo organizacij in društev. Pohvalil je delo krajevne skupnosti, prosvetnega društva Svobode in nekaterih drugih društev. V razpravi so razen organizacijskih zadev obravnavali tudi obnovo doma rVD Partizan in koče na Dcbcncu. Skicnih so, da bodo izvolili gradbeni odbor in imenovali delegacijo, ki bo s podrobnostmi seznanila predsednika občinske skupščine. Na konferenci so odločili, da bo organizacija delovala v enaki obliki kot do sedaj, čeprav so nekateri člani predlagali, naj bi vnovič osnovali samostojne organizacije v podjetjih. D. P. SZDL. Na seji so poudarili, da je republika premalo pripravljena seči •v svoj žep, ko je treba kmetom pomagati, in da bi bilo treba zunaj kmetijstva zbrati vsaj dve tretjini potrebnega denarja, sicer obreme-’ nitev kmetje ne bodo zmogli. Odbor sekcije meni, da je treba pokojninsko zavarovanje uvesti postopoma, da je treba za neizpolnjene obveznosti kmetov z zakonom predvideti vknjižbe na zemljišče, da je potrebno uvesti tudi invalidsko zavarovanje, predvsem pa, da je treba kmečkim ženam omogočiti iste pravice iz kmečkega pokojninskega zavarovanja, kot jih imajo delavske žene iz delavskega pokojninskega zavarovanja (za primer smrti moža ipd.). Odbor je tudi menil, da je nujno pokojninsko starostno mejo kmeta-borca izenačiti s starostno mejo delavca-borca. NOVI TEMELJI S kmetom le — z roko v roki Novost: kmetijsko gospodarski sveti Prihodnjr mesec bodo v devetih večjih krajih trebanjske občine kmetje volili kmetij skogospodarske svete, ki bodo pomenili novost v zadružništvu na območju občine in ki naj bi izpolnili vrzel, ki je med kmetom in zadrugo nastala ob združevanju manjših zadrug v večje. Ko so se pred leti zadruge združevale z namenom, da se krepi in združuje družbena kmetijska proizvodnja, se je nekdanja povezava, ki jo je vzpostavilo staro zadružništvo, osnovano na tradicionalnih temeljih, začela krhati. Kme^e so spoznavali, da to ni več njihova stara zadruga, začeli so se nesporazumi, ki so razjedali sicer nujno potrebno sodelovanje. Zdaj, ko želimo vnovič utrditi zadružno misel in zadružništvo nasploh (tako delajo celo v zapadnih kapitalističnih deželah), je jasno bolj kot kdaj prej, da zadružništva ne more biti brez aktivnega sodelovanja kmetov samih. Iz teh razlogov se je tudi rodila misel o ustanovitvi kmetijskogospodarskih svetov. Kot povedo predstavniki Kmetijske zadruge Trebnje, pristojnosti svetov ne bodo majhne. Z njimi se bodo posvetovali, ko bodo dajali družbeno zemljo v najem, sveti bodo razpolagali in sklepali o posojilih posameznim kmetom, sami bodo odločali o denarju, ki ga bodo dobili iz ostanka dohodka zadruge, urejali bodo odnose zadruga — kmet itd., skratka: kme^e bodo imeli vpliv na poslovno politiko zadruge v mnogo večji meri kot doslej. Očitno gre torej za velUce stvari, zato bi bilo na mestu, če bi kmetje kar se da resno vzeli predvidene novosti, zakaj: brez haska je samo tarnanje o težavah kmetijstva, treba se je organizirati, sodelovati. M. L. KAKO SE URESNIČUJE NAČRT? Prvi znanilci »odjuge« Od junija: doslej 5 na novo zaposlenih Ciganov, solo pa obiskuje že 16 ciganskih otrok Ena lastovka še ne naredi pomladi, daje pa slutiti, da prihaja. Tako bi laliko v prispodobi rekli za prevzgojo Ciganov zdaj, ko po treh in pol mesecih, odk^ je občinska skupščina sprejela program, poročamo o prvih rezultatih. Izmed 132 Ciganov, kolikor jih živi na območju občine, jih je od takrat pet na novo zaposlenih (v stalnem delovr)em razmerju), v šolo pa hodi 16 ciganskih otrok. „Zaenkrat je uspeh skromen, pomeni pa vendarle začetek,** meni načelnik oddelka za družbene služ- be Janez Zajc, ki ima na skrbi tudi „cigansko vprašanje**. Ni lahko odpravljati ovire pri prevzgoji Ciganov, Kako zahteno je to delo, dokazujejo dosedanji neuspehi, kijih na Dolenjskem ni bilo malo. Ker je dobro znano, da posegi pri prevzgoji Ciganov terjajo razen obilico dobre volje, vztrajnosti in s^nosti tudi denar, bodo v Treb-. njem pripravili tudi finančni načrt za to delo, na podlagi tega pa zaprosili tudi za republiško pomoč. Upravičeno pričakujejo, da bo Srša družbena skupnost imela posluh za tako prošnjo. DROBNE z MIRNE TUDI PLASTIČNA SKAKALNICA - Na Mirni so se začele priprave za postavitev 20-metrske plastične smučarske skakalnice. Dela bo opravila gradbena skupina z Doba. Skakalnica, ki bo zgrčena ob dosedanji 45-metrski, bo omogočala vadbo v času, ko ni snega. OBNOVA KAPELE NA LANS-PREŽU? Peter Pavel - Glavar, nekdanji župnik in pisatelj, kije napisal prvo slovensko razpravo o čebelarstvu, je pokopan v grajski kapeli na Lanšprežu. Pred kratkim je ta kraj obiskala posebna del^acija iz Ljubljane, ki bo predlagala spomeniškemu varstvu, naj kapelo obnovi. RAZPRODANO SRBSKO GROZDJE - Ker je bila letošnja trgatev v Mirenski dolini po količini nekaj slabša kot običajno (po kakovosti pa boljša), je šlo južno grozdje, ki so ga pripeljali iz Srbije, zelo hitro v denar. Srbsko grozdje so prodajali po 230 S-din kilogram. NI PRENOČIŠČ - Ce se v Trebnjem celo tepejo za turiste, ko jim ponujajo zasebne sobe, je na Mirni zelo težko dobiti prenočišče. Tu čaka turistično sekcijo, ki dela v okviru domače krajevne skupnosti, še mnogo dela. Potrebno bi bilo narediti seznam zasebnikov, ki bi lahko oddajali sobe, to pa bi pomagalo, da bi sc gostje na Mirni lažje znašli. Popraševanj po prenočiščih jc vsak' dan več, zlasti še. ker je na Mimi zdaj veliko sezonskih delavcev. ZAKAJ SE POVEČATI GNEČO? - Na Mimi je parkirišče pred „Dano** skorajda stdno zasedeno. Na tem kraju se vsak dan ustavna še osem redn^ in dva delavska avtobusa, ki, razumljivo, še povečujejo gnečo. Koristno bi bilo, da bi postajališča avtobusov prestavUi na primer na parkirišče pri gostilni Francke Nov^ ali pa na konec Mirne, kjer so bloki. Stara želja potnikov je tudi, da bi postavili pokrito čakalnico. V NAČRTU Se en IZLET -Društvo prijateljev mladine z Mirne je letos v glavnem že uresničilo letni delovni načrt. Na zadnjem sestanku odbora so člani sklenili, da bodo priredili še izlet na Kum, če bo le jesensko vreme za to primerno. ZA DAN MRTVIH - Kr^evna skupnost bo tudi letos poskrbeb za čiščenje pokopališča in posipanje poti med grobovi. Cena bo 5,50 din od posameznega groba. Naj ob tej priložnosti vnovič spomnimo, da Mirna nujno potrebuje večje pokopališče, čeprav bo to povezano z dokajšnjimi stroški. ALKOHOL NA DELU - Prejšnjo soboto se je preveč napil Jože Gregorčič z Gomile. Razgrajal je v gostišču DANE in naredil za približno 6(3.000 S-din škode na steklenini in šipi. Razbil je tudi steklo na krajevni opasni deski. V vinjenosti je poškodoval tudi Darka Krištova, ko ga je hotel pomiriti. Zadnjo besedo o tem bo rekel sodnik za prekrške. TREBANJSKE NOVICE kiiu ?°koto, 23. oktobra, bodo od-na j Prsna k*Pa Majcnu in Mevžlju JUii ^ajjh: pred osnovno šolo hiJi u* ^aJcen“ *n v Vodenikovi Mevi i- Urencab> Kier sta Majcen in *mrH r%Pred 30 leti padla junaške L/r ,?.PIsne kipe je izdelal ak. Na v j j.^ko. šentjanški rojak, za °denikovi hiši, ki jo je Zavod pQ^r°!neniško varstvo za to slavje snnJ;ej, ^dil, bodo odkrili tudi ^"unsko obeležje. Slovesnosti v počastitev 24. oktobra bodo v Šentjanžu in Krmelju ves teden, od 17. do 24. oktobra. Na sporedu bodo športne in kulturne prireditve. Nastopili bodo pevski zbori in instrumentalne skupine iz osnovnih šol, v osnovni šoli bo razstava o Majcnu in Mevžlju, ki jo bodo uredili v sodelovanju z ljubljanskim Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja, v šoli bo tudi razstavil svoja dela domači slikar Premajhna skrb za otroke Pri odpravljanju socialnih razlik je treba posebno pozornost posvetiti mladim, ki trpe ne le zaradi nižjega poprečja dohodka na družinskega čla nai ampak še zaradi krivičnega podeljevanja štipendij, neprimernih osnovnih šol in raznih drugih vzrokov Že na dosedanjih razpravah o socialnem razlikovanju (diferenciaciji), ki potekajo v kočevski občini, je bilo zelo živahno, čeprav niso obravnavali posameznih primerov neupravičenega bogatenja. O teh bodo spregovorili na bližnji seji občinske konference ZK. Poudarjeno je bilo, da ne nastaja neupravičena socialna diferenciacija le med posanezriimi občani, ampak tudi med družinami, podjetji, podeželjem in mestom, med občinami, pokrajinami v republiki itd. Poudarjeno je bilo, da je treba znotraj delovnih skupnosti preprečevati prevelike razlike za zaposlene z isto kvalifikacijo, če razlike ne izhajajo iz dela. Posebno so poudarili, da je treba znotraj posamezne delovne organizacije razreševati nagrajevanje po delu, v širši družbeni skupnosti, (občini, območju, republiki) pa ostale socialne zadeve. Pozornost so posvetili tudi družinam oziroma otrokom. Ugotovili so, da so družine z večjim številom otrok lahko tudi socialno ogrožene, čeprav imajo starši ali vsaj eden izmed njih primerne osebne dohodke. Nadalje so menili, da je krivično merilo za podeljevanje štipendij zadnji učni uspeh, saj bi bilo treba upoštevati tudi, pod kakšnimi pogoji se je posameznik šolal. Tako se dogaja, da dobe štipendije otroci staršev s primernim dohodkom, socialno slabše stoječi pa ne. Nekateri so nadalje menili, da „delamo sami najglobljo socialno diferenciacijo, če vzdržujemo in zahtevamo, da ostane na podeželju šola za 10 otrok“. Ti otroci različnih letnikov so učenci različnih razredov, ki jih s pomanjkljivimi učili uči le en učitelj. Naučiti se ne morejo dosti, in tako jim je pogosto onemogočeno že dokončati osnovno šolo, da ne omenjamo srednjeg višje ali visoke šole. Takih primerov je v občini nešteto, in sicer v Kolp-ski in Poljanski dolini ter Strugah. Na teh območjih ima kočevska dolina, ki jo sicer štejejo med srednje razvite, polno socialnih problemov in revščine (ostareli, mladina brez pravih šol itd.). Poseben problem so Cigani oziroma Romi. Pravletos seje zgodilo, da so prvi Cigančki končali 4 razrede osnovne šole, in to nekateri celo s prav dobrim uspehom. Posebno bi se morali potruditi, da bi ti Cigančki dokončali ne le osnovno, ampak *udi srednjo šolo, saj bi s tem odpravili velik del revščine. Medtem ko v drugih občinah lahko organizirajo za otroke šolo v naravi (na morju, v gorah itd.), pa se v Kočevju sprašujemo, če bi lahko kupih šolske knjige petim Cigančkom. tek, „popust" pri obdavčenju itd.), vendar je vse to tako malenkostno, da skoraj ni vredno posebne omembe. Prej bi lahko rekli, da smo imeli včasih davek na samce, medtem ko imamo danes davek na otroke. Ta davek sicer ni viden kot pravi davek, ampak le kot vzdrževanje, šolanje, nastanitev otrok itd. To veliko stane, otroške doklade pa so zelo majhne. j_ p mmmm Nad 40 novih živosrebmih svetilk so pred kratkim postavili v Kočevju na Ljubljanski in Tomšičevi cesti ter Cesti na Trato. Dela so veljala 342.600 din. Opravilo jih je podjetje ELEKTRO, ki je v ta namen najelo tudi posojilo. (Foto: J. Primc) DROBNE IZ KOČEVJA MEDU NE BO, trdijo kočevski čebelarji. Krivda je predvsem na letošnjem muhastem vremenu, ko sta se vrstila močna suša in večdnevni dež, in to prav ob nepravem času. To zimo bo treba čebelje družine krmiti s sladkoijem, da bodo v redu prezimile. PETSTOTAKI DELAJO PREGLAVICE onim, ki jih imajo, in onim, ki jih nimajo. Ako plačaš v gostinskem lokalu s petstotakom, se že pričnejo težave, posebno dopoldan, ker ga ne morejo zamenjati. V trgovini se ga lažje znebiš, a so tudi tu težave, posebno okoli prvega, ko prejemap zaposleni plačo. OBJESTNEZI s termitsko doslednostjo uničujejo vse, kar jim pride pod roke. Vlomi v garderobe na športnem stadionu se kar vrstijo. Lotili so se že na novo popravljenega ostrega tribune. Po mestu lomijo oglasne deske, koške za smeti itd. Ce nismo vsi skupaj sposobni to huliganstvo preprečiti in zatreti, je škoda, da ^loh še kaj gradimo za šport in olepšavo mesta. POKAL V GRMOVJU - Na športnem stadionu so našli razmetane v grmovju pokale in spominske zastavice, ki so jih neznanci odnesU iz kegljaškega kluba. V kegljišče neprestano vlamljajo in ga uničujejo. I ILATELISTI SO PREJELI katalog poštnih znamk Jugoslavije za leto 1972. Z njim niso zadovoljni, ker je odtis klišejev znamk zelo dab in često zelo slabo viden. Tudi papirje preveč tanek. Cena 32 din je pretirana. POLHARJI KAR PRIDNO LOVIJO, ker je vreme priiiierno. Koliko nalovijo, ne vemo. Imamo pa podatke za doslej (letos) najtežjega ulovljenega polha. Tehtnica se je nagnila na 34 dkg. Ujel gaje na škri-njico (ne iz polšnje) znani polhar in planinec Ivan Arko iz Kočevja. Morda je kdo ulovil še težjega, a ga ni ])rmcsel oceniti komisiji polharske sekcije Turističnega društva. Verjetno bodo sedaj ulovili še težje, ker I-' šc veliko paše. RINZA PRETIRANO ZELENA in motna. Vzrok je, ker je bila letos pogosto košena zelenjava v njej in se je rastlinsko zelenilo pomešalo z vodo. Ker reka le počasi teče, voda še dolgo ne bo čista, če ne bo prišel rešilni dež. TLAK SO POPRAVILI na ploščadi pred samskim blokom, kjer so zevale že nevarne luknje, ki so ogrožale ljudi iij avtomobile, ki so tam parkirani. HALO ITAS so začeli graditi ob Reški cesti. Gradnja je potrebna zaradi povečanja proizvodnje v tem podjetju in zaradi preusmeritve Rudnika. NA PARADO v Karlovac so šli tudi rezervni vojaški starešine iz Kočevja. Izleta seje udeležUo okoli 50 kočevskih rezervnih oficirjev in podoficirjev. NOVO OBVOZNO CESTO za Kočevje predvideva predlog urbanistične ureditve mesta, ki bo dan kmalu v razpravo. Obvozna cesta bo predvidoma potekala od križišča Kolodvorske in Ljubljanske ceste pri Unionu proti Marofu, nato pa pod hribom mimo kamnoloma po sedanji neasfaltirani Podgorski ulici, na sedanjo glavno cesto proti Reki pa naj bi se priključila blizu lovske koče. Kako veš, da vlomov v našo banko ne bo več? Vidim, da so začeli ponoči zapirati straniščno okno. lil ĆEUSKE NOVKE VELIKO KRVODAJALCEV Izredno veliko krvodajalcev je prišlo oddat kri na zadnji letošnji odvzemni dan za kočevsko občino, 8. oktober Za odvzem se je prijavilo 431 občanov, kri jih je oddalo 321, čeprav je do izpolnitve letošnjega načrta odvzemov manjkalo le še 192 krvodajalcev. Zaradi izrednega odziva, na kakršnega nista bila pripravljena niti občinski odbor RK niti ekipa, kije kri jemala, se je zgodilo, da so morali nekatbri krvodajalci čakati na odvzem dlje, kot bi sicer. Občinski odbor RK se v svojem imenu in imenu vseh, ki bodo kri potrebovali, zahvaljuje krvodajalcem ne le za oddano kri, ampak tudi za potrpežljivost, saj je bilo letos res treba čakati na odvzem precej dlje kot pri prejšnjih odvzemih. GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada Kočevje se je septembra poročilo 5 parov, rodili so se 4 dečki in deklica. Umrli so: Angela Fink, gospodinja iz Ribnice, Grajska pot 6, stara 62 let (umrla v rešilnem avtomobilu); Franc Dolšek, upokojenec iz Kočevja, Ljubljanska cesta 27, star 95 let; Radoslav Samec, kopač v jami, iz Slovenske vasi 48, star 59 let (umrl v jami v rudniku); Marija Erjavec, gospodinja iz Podlesja 3, stara 73 let. VECINA za FISCHERJA Veliko zanimanje za šah oziroma za dvoboj med Fischerjem in Petros-janom vlada v Kočevju. Med Šolsko mladino, se pravi med mladimi šahisti v Kočevju, ki dosegajo lepe dosežke na raznih tekmovanjih - prevladuje prepričanje, da bo zmagal Fischer. Šahovski klub je razpisal tudi tekmovanje, kdo bo uganil pravilni rezultat dvoboja. Tisti, ki bo uganil, bo dobil knjižno nagrado. Doslej je prognoze oddalo 86 mladih šahistov, od tega jih kar 85 prerokuje zmago F'ischeiju, le eden Petro sjanu. boljSi Casi ZA KEGLJAČE Kočevskim kegljačem se obetajo joljši časi. Kegljišče, kije že dve leti zaprto, bo uredila in odprla NAMA. Načrti predvidevajo, da bo to štiri-stezno avtomatsko kegljišče. Nekateri menijo, da bo odprto že za 29. november, drugi pa, da bo kasneje, ker je težko dobiti izvajalca del. Kako zajeziti morijo? v ribniški občini bo treba strniti vse sile, da bi zmanjšali število hudih prometnih nesreč, ki jih povzroče vinjeni vozniki Pred kratkim sem obiskal pomočnia komandirja postaje milice v Ribnici Eda Kucovana in mu zastavil nekaj vprašanj v zvezi z alkoholizmom med vozniki in prometnimi nesrečami, ki sojih povzročili pijani vozniki. - Koliko šoferjev ste letos v vaših akcijah zalotili, da so vozili pod vplivom alkohola oziroma da so vinjeni povzročili prometno nesrečo? - Sodniku za prekrške smo predlagali letos v kaznovanje 34 vinjenih voznikov, ki smo jih zdotili v naših prometnih akcijah oziroma takih, ki so že povzročili lažje prometne nesreče. Javnemu tožilstvu smo predlagali 28 voznikov, ki so pod vplivom alkohola povzročili hujše prometne nesreče. - Občani opozarjajo, daje hudih prometnih nesreč v ribniški občini zaradi vinjenih voznikov vedno več. Sprašujejo tudi, če miličniki ne morete zagotoviti reda. - Raziskave so pokazale, da miličniki lahko vplivajo na zmanjšame števila takih nesreč le za okoli 15 odstotkov. Menim, da bi največ lahko vplivalo na preprečevanje nesreč AMD. Žal je tudi tu tako kot drugod, da morajo gledati vse skozi dinar. Na preprečevanje nesreč bi lahko več vplivala še šola, svet za vzgojo in varnost prometa pri občinski skupščini in drugi. - Kje so še vzroki, da je prav v ribniški občini letos zelo veliko izredno hudih prometnih nesreč? - V naši občini je precej več motorizacije kot v vinorodnfli krajih. Več nesreč pa je prav pri nas tudi zato, ker gre prav skozi našo občino večina avtomobilskega prometa za Kočevje, ki ima v vse druge smeri slabe ceste. Prav zadnjo hudo ne-siečo pri Ortneku, v kateri je bilo 7 huje in lažje ranjenih, je povzročil neki Kočevar, ki sicer dela začasno v tujinL Za hudo nesrečo kaznovati tudi gostilničarja — Vendar je kljub temu zdaj še razmeroma zelo malo prometa skozi Ribnico in ribniško občino. Ce se bo morija na ribniških cestah nadaljevala v takem obsegu ali pa ostala samo v istem sorazmerju v primerjavi* s številom vozil na cesti, bo po posodobljenju ceste Kočevje - Delnice tu tekla kri v potokih. Ste že razmišljali, kaj bo treba ukreniti, da nej)0 takrat na cesti toliko žrtev? — Nismo. Prav gotovo pa bo treba pri Ribnici in verjetno še pri nekaterih vaseh zgraditi obvozno cesto. — Kako pa boste preprečili vinjenim voznikom, da bi povzročali nesreče? — Najbolj bi bilo potrebno spremeniti njihovo miselnost. Zdaj mislijo: „Ne bom pil, da me ne bodo 'dobili miličniki." Manj pa bodo šoferji pili šele takrat, ko bodo mislili: „Ne bom pU, ker lahko povzročim nesrečo.** — To je dolga pot prevzgoje. Kaj pa hitrejši učinkoviti ukrepi? »Samo preko mojega trupla!« V Ribnici znajo postaviti hiše, ne znajo pa doseči, da bi do njih lahko napeljali vodovod Ob Kolodvorski ulici v Ribnici gradijo 18 zasebnih hiš, med njimi jih je nekaj tik pred vselitvijo, nekaj pa bi jih bilo celo že vseljenih, če bi bila do njih napeljana - voda. Gradnja vodovoda za to naselje je potekala povsem v redu, dokler niso prišli neko jutro delavci do dvorišča Jožeta Cvara in hoteli kopati jarek za vodovod. Takrat je Cvar stopil prednje in jim dejal, da ne pusti kopati po svojem in da lahko delo nadaljujejo le preko njegovega trupla. Delavci so nato pobrali oix>dje in odšli, naselje pa še danes nima vode. Prizadeti graditelji, posebno pa lastniki za vselitev pripravljenih hiš negodujejo, ker še vedno do njihovih hiš ni speljan vodovod, in obdol-žujejo vsevprek, kdo je za tako stanje kriv. Na rešeto pridejo podjele HYDROVQD, ki naj bi vodovod zgradilo, STANGRAD, ki je dolžan komunalno opremiti zemljišče, občinska skupščina, ki ničesar učinkovitega ne ukrene, in Jože Cvar, daje preveč trmast. Največ očitkov leti na občino, ki „ni podvzela vseh korakov** in „ki v letu dni ni znala doseči, da bi lahko preko nacionaliziranega zemljišča speljali vodovod**, in na Jožeta Cvara. Pravijo namreč, da so vodovod, električne, telefonske in druge napeljave speljane preko mnogih dvorišč, vrtov in sadovnjakov v Ribnici, vendar ni bilo nikjer takih težav kot pri Cvaru. Povsod se je dalo z lastniki pogovoriti, in to celo za zemljišča, ki niso nacionalizirana. Za primer navajajo Cvarovega soseda dr. Andreja Oražma, ki so mu tudi prekopali vrt. V-'- c Spet preveliko naročilo Premalo spominkov za tolikšno povpraševanje Pred nekaj dnevi je obiskal ribniško prodajalno ^ominkov neki nemški trgovec in naročil kar za vagon razn^ ^ominkov. Prodajalna pa je morala to naročilo odkloniti, ker nima tolikšnih zalog. Ce bi nemškemu kupcu prodali vse, bi bilo manj kot vagon. Tako je ^et ^slaval po vodi velik posel, ki bi vrgel precej deviz in ki bil dal delo več im občanom. Prodajalna je imela iz Nemčije in nekaterih drugih (ZDA, Kanada. Anglija) že več podobnih naročil, ki pa jih je morala odkloniti. Vse to dokazuje, da je promet z ribniškimi spominki, ki so zelo lepi, izvirni in zato iskani, prerasel amaterska prizadevanja turističnega društva, katerega enota je tudi prodajalna spominkov. 2e sami turistični delavci ugotavljajo, naj bi organi-zacqo izdelave spominkov (in druge domače obrti), odkup in prodajo prevzelo kakšno podjetje oziroma naj bi ustanovili v občini podjetje, ki bi se s tem ukvarjalo. Naročil je dovolj, surovin pa je v občini tudi dovolj. Manjka le nekaj strugarjev, ki bi se jih dalo izučiti, in seveda -organizatorja. J. Primc - Pri smrtnih in hujših nesrečah bomo še dosledneje kot doslej iskali tudi gostilničaija, ki je dal povzročitelju nesreče pijačo, in tudi gostilničarja predlagali v kaznovanje. Vzgojne pa bi bile tudi ostrejše kazni za take voznike, ki so že povzročili nesrečo pod vplivom alkohola. Takim voznikom naj bi izrekali zaporne kazni n jim tudi odvzeli vozniško dovoljenje za čim daljše obdobje. J. PRIMC Vsi smo odgovorni! Dolžnost vsakega je, da po svojih močeh prispeva k zmanjšanju alkoholizma Izredno hude prometne nesreče v zadnjem obdobju, ki so se zgodile na cestah ribniške občine, so terjale več mrtvih, poškodovanih, in občutno materiidno škodo. Občani in miličniki so v glavnem enotnega mnenja, da je za večino nesreč kriv alkohol. Pogovapali smo se še z nekaterimi odgovornimi občani, kako bi bilo mogoče zmanjšati število prometnih nesreč, povzročenih v vinjenem stanju. Mnenja so bila zelo različna, v glavnem pa je vsak kazal, da je glavna krivda drugje, in ne pri ustanovi, društvu itd., kjer dela on. Tako ,,prenašanje“ krivde pa zelo verjetno ne bo rodilo zaželenih sadov. Bolje bi bilo, da bi se vsi zavzeli in dogovorili, kaj bo kdo naredil za zmanjšanje alkoholizma. Vsakemu občanu ali predstavniku društva, organizacije, ustanove itd., ki bi rad s svojimi predlogi ali delom prispeval k zmanjšanju alkoholizma in s tem tudi hudih prometnih nesreč, smo v našem časopisu pripravljeni odstopiti prostor za njegov članek, ki pa naj ne bo predolg. J. PRIMC Josip Ivanc M&d Sodražani je žalostno odjeknila vest, da je pred kratkim v Ljubljani umrl njihov rojak Josip Ivanc. Pokojnik je izhajal iz znane družine Ivanc iz Sodražice, ki je organizirala proizvodnjo žičnih tkanin in odkup suhe robe. Josip Ivanc ali Pepe, kakor so mu rekli domačini, je bil človek mirne narave in skromen. Vrsto let je imel pomembne delovne dolžnosti pri gasilcih v domačem kraju in občinski gasilski zvezi. Bil je med pobudniki za razna komunalna dela, kot za gradnjo vodovoda in druge. Vsem, ki smo ga poznah, bo ostal v lepem spominu. Žalujoči družini, ženi in sinovoma izrekamo sožalje. RIBNIŠKI zobotrebci NOV OBRAT UREJAJO Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča je začela v Loškem potoku preurejati prostore za svoj konfekcijski obrat. Prostore je podjetju odstopila kmetijska zadruga Loški potok in s tem pokazala razumevanje za odpiranje novih delovnih mest v ribniški občini. V novem obratu naj bi predvidoma dobilo delo 70 ljudi, predvsem žensk. NA KOLODVORU v Ribnici bi INLES rad odprl svoje prodmno skladišče. Zato bo treba proučiti, kakšna naj bi bila prihodnost tkalskega obrata IDEK, ki ima zdaj svoje prostore na železniški postaji. NAČRTOV ZA PARK kulturnikov v Ribnici še ni, čeprav bi morali biti po pogodbi dokončani do letošnje spomladi. Denar za načrt je zagotovljen. VEC NABIRALNIKOV - Koliko časa in poti prihranijo ljudem poštni nabiralniki, vedo le tisti, ki morajo za vsako dopisnico ali pismo posebno če je nujno - prepešačiti lepe razdalje do poštnega nabiralnika ali pošte. Morda bi pošte upoštevale zahteve po namestitvi novih pisemskih nabiralnikov, če bi zanje vedele in če "bi bile želje upravičene. Občani, ki žive ob Opekarski cesti v Ribnici, si žele nabiralnik. Kraj je gosto naseljen, saj je tu zraslo precej novih hiš in tudi nova podjetja. TRIGLAV VEDNO BLlZJl! Drugo leto pojdejo prav zares tudi Ribničani na Triglav ali v.saj blizu podenj. Treba pa sc je za ta podvig temeljito telesno in duševno pripraviti. Pogum, voljo in veselje vam vlije branje Kugyjeve knjige „Iz živ- ljenja gornika“, ki naj bu zimsko čtivo vseh, ki želijo drugo leto na Triglav. Kolektiv RIKA iz Ribnice se je letos za poskušnjo „povzpel** na Vršič (seveda z avtobusom) in si od tam ogledal naše gorske velikane, saj sta jih od Triglava ločila le Prisojnik in Razor. Ogledali so si še izvir Soče, Kugyjev spomenik, prelepo trentarsko dolino, Kobarid in Novo Gorico. ZLATA ROZGA VABI - Kakor vsako leto tudi letos vabi ,,trebuhov-ka*‘, posebnost naših krajev, zdrave in bolne, da si jo naberejo in pripravijo za primer bolezni. Vsepovsod ob poteh in gozdovih se lepo rumena, visoko zravnana zdravilna roža z lepimi, bogatimi češuljami drobnih cvetov ponuja potniku, da jo utrga, ker noče oveneti kot tisoč drugih rastlin. VODI- Se VEDNO NI - Čeprav je zadnje daljše deževje doseglo, studence, vendar ga ni bilo toliko, da bi jih oživilo, zato je še vedno potrebno varčevanje z vodo vsepovsod, dokler nas ne bo vsaj teden dni trajajoče deževje rešilo letošnje izredno dolge suše. Upamo, da bo kmalu dovolj moče. V. P. (erkev pri Novi Štifti so gradili 30 let. l o ni nič, saj je velika. Samo pomisli, koliko let odpiramo naš park kulturnikov ali mladinski klub in celo ureditev majhne prodajalne kniha nategujejo že ledne m mesece. REŠET0 Razveseljivo je, da so dosedanje razprave o socialnem razlikovanju posvetile veliko pozornost družinam oziroma otrokom. Res je, da imajo družine z večjim številom otrok nekatere ugodnosti (otroški doda- Da ne bo pomoč prepozna Rečeno je bilo, da bodo še pred mrazom osamele in bolehne ter socialno ogrožene občane spravili v dom počitka Pred tremi meseci so predstavniki metliške socialne službe in občinske organizacije RK na občinski seji opozarjali na nujno potrebno družbeno pomoč vsaj 11 najbolj ogroženim občanom. Takrat je bil usta- BODO NOVE TABLE? Vsa Metlika ima napisne table in kažipote obrnjene ali premazane, kar je nastalo v času manevrov, da bi zmedli „sovražnika**. Ponekod so premaze že odstranili, ponekod pa kaže, da je mesto še v vojnem stanju. Ne bi bilo slabo, če bi vsaj kažipote na križiščih na novo postavili, kajti stare table so tako razjedene od ije in napisi tako nečitljivi, da kar kličejo po obnovi. novljen sklad za socialne podpore, obenem pa je bilo rečeno, da bodo za najbolj, potrebne poskrbeli še pred zimo. Minil je september, oktobrski hlad trka na vrata, toda prizadeti še vedno čakajo doma. Kaj bo s fantom, epileptikom s kmetije, in z mladim gluhonemim človekom? In s potepuhom rojenim še v prejšnjem stoletju, katerega dom so vaški skednji? Kaj bo s staro žensko iz Lokvice in ono iz Drag, ki nimata nikogar na svetu? Pomagati si ne moreta sami, nimata svojcev in nič drugega, razen 200 oz. 300 din pokojnine na mesec. Podobnih primerov je še več. Dom počitka bi jih prejel, čeprav ima dosti interesentov od drugod, toda domačim dajejo prednost. Čakati pa ne bodo mogli do najhuj- še zime. Vsa stvar se je zavlekla zato, ker še ni denarja, s katerim bi občina l^ko plačala oskrbo v domu. Nujno je potešiti akcijo za dotok denarja v sklad za socialne podpore, kajti če kmalu ne bo pomoči, se utegne zgoditi, da ne bo komu pomagati. Več izurjenih Kmalu tečaji prve po> moči po vaseh in v metliških podjetjih Mojca zna molčati Med »okupacijo« Metlike je Mojca vedela za hišno skrivnost, a je ni izklepetala — Pionirji so povsod pomagali partizanom Osemletno Mežnaračevo dekletce, živahno ko ogenj, domači kličejo tudi „klepetec", ker se silno rada pogovaria. Koje šlo zares, Mojce jeziček ni niti najmanj tiščal. Bila je med metliškimi pionirji, ki so znali skrivnosti obdržati zase. Na vsakem koraku so vohunili za plavimi in vesti sproti prinašali „partizanom". Tri dni, kar je v Mojčinem domu delala ilegalna rezervna tiskarna partizanskega Dolenjskega lista, Mojce sploh ni vleklo ven. Čeprav je sijalo sonce in je bilo na ulici zammivo kot le kaj, se je raje smukala okoli dveh tet in strica, ki iz hiše niso smeli pomoliti nosu. Ko smo jo po-slab v mesto na izvidnico, je z veseljem in dobro opravila nalogo. Natančno je poročala, kaj piše na tej in oni izložbi, ter domov nosila listke, ki so jih večji oteoci stresali po cestah in v katerih so ljudstvo vidim vojake.“ Ce mi nismo mogli ves čas oprezovati pri oknu, je to storila Mojca. Oči in ušesa je imela odprta ves dan. Tiste dni je naloge za šolo res bolj mimogrede napisala, a ji tega ne gre zameriti. Ni bila edina, ki je doživljala napetosti, za kakršne otroci izvedo le v filmih. Nadvse imenitno se jim je zdelo sodelovati s partizani in dokazali so, da bi bili v pravi vojni odlični sodelavci. RIA BACER Občinski odbor Rdečega križa namerava novembra organizirati več 20-urnih tečajev prve pomoči po krajevnih organizacijah na terenu, prav tako pa v metliških kolektivih. Poleg tega bo v Metliki 80-urni tečaj, v katerega naj bi se vpisali tako zastopniki RK na terenu kot člani delovnih organizacij iz mesta. Prijave že sprejemajo aktivisti RK, računajo pa, da udeležba ne bo slabše. Čeprav so s tečaji v metliški občini u^osobili za prostovoljne bolničare že precej občanov, njih število še vedno ni zadostno, zlasti če upoštevamo naloge splošnega ljudskega odpora. Stroške tečajev po vaseh bo plačala organizacija RK, medtem ko računajo po podjetjih na kritje stroškov za njihove udeležence. Za organizacijo 20-urnega tečaja zahteva RK 1.000 dinarjev, kolikor znašajo vsi stroški z učbeniki, sanitetnim materialom in honorarji za predavatelje. Za udeležence 80-urnega tečaja pa računajo 170 din prispevka na osebo. pozivali k odporu do plavih. Prav tako je vneto lovila vse, kar so se pogovarjali odrasli in otroci, s katerimi je prišla v stik na poti v šolo, v trgovini ali drugje. Ko je ilegalcem zmanjkalo cigaret in smo jo poslali h Gabretu v torek dopoldne tik pred 10. uro, koje bil napovedan molk na cest^, se je Mojca res dobro znašla. Zasopla je pritekla domov in povedala: „Vprašali so me, za koga kupujem cigarete, jaz pa sem se brž izmislila, da za Majzljeve." Spet drugič je pritekla v pisarno, kjer smo delali: „Teta, na Veselici "*■ Čeprav je bilo 5. oktobra v Metliki vse polno ,3ovražnih“ vojakov v času vojaških vaj, so otroci pri belem dnevu, gredoč iz šole, pisali gesla na gjavni cesti. (Foto: R. Bačer) ENA IZMED SPREHOD PO METLIKI SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v Metliki seje koncc septembra obogatil s tremi velikimi oljnimi slikami, delom akad. slikarja Eda Deržaja. Slike, ki lepo poživljajo zbirko, Predstavljjyo tri niypomembnejšc slovenske gasilce v preteklosti: Ignaca Merhaija, Frana Barleta in Josipa Turka. Razen tega je isti slikar za niuzej izdelal velik pano s prikazom največjih požarov na Slovenskem v Zadnjih sto Ictiii. MUZEJSKI SVET SLOVENSKEGA GASILSKE-GA MUZEJA j^e 1. oktobra imel svojo redno sejo. Člani sveta, po katerih so zastopane vse slovenske pokrajine, so ugodno ocenili dosedanje delo muzeja, hkrati pa skušali najti nove denarne vire za fijegovo nemoteno poslovanje. Te dni je že v teku široka akcija za nabiranje članov slovenskega gasilskega muzeja. Člani naj bi letno plače-''ali 10 din, gasilska društva 50 din, gospodarske organizacije pa 220 din. Kot kaže, bo akcija uspela. ZADNJI DAN SKITEMBRA je bilo v Metliki 2382 prebivalcev (1116 moških in 1266 žensk), to je 27 več kot pred tremi meseci. Vsa občina je konec prejšnjega meseca štela 7.377 prebivalcev (3497 moških in 3880 žensk). ZELO MALO PRIJAV je bilo med upokojenci za letošnje cepljenje proti gripi. Kot je sporočil Zdravstveni dom iz Novega mesta, lahko proti koncu tega leta oziroma v začetku prihodnjega pričakujemo epidemijo gripe. 'I ril^atno cepljenje bo stalo upokojence le 10 din, razliko pa bo poravn;il Komunalni zavod za socialno skrbstvo v Novem mestu. NOVE VEČJE TABLE s prometnimi znaki je pričelo nameščati po mestu Komunalno podjetje namesto stiuili, povečini obrabljenih in dotrajanih. Nove table so zahtevali novi prometni prodpifh, ki skrbe za varnost pešcev in voznikov v prometu. Dobro vidni znaki namreč ljudi hitreje opozorjjo na nevarnost. Table je naročila metliška občina. NAJBOLJŠIH Neža Kapušin iz Krasinca je že enajstkrat darovala krL Rodila je 10 otrok, pravi pa, da se počuti zdravo pa tudi srečno, ker lahko pomaga sočloveku. Kapušinova je ena izmed požrtvovalnih mater in žena, ki se v domači občini redno udeležujejo krvodajalskih akcij. SE NI POSPRAVLJENO Dolgo so imeli v Gradcu razkopa-noTCsto, ker čez naselje napeljujejo vodovod. Pred kratkim so odprte jaške končno začeli zasipavati, vendar cesta še ni urejena. Če bo nastopilo deževje, bo ilovica, razsuta na cestišču, lahko povzročila prometno nesrečo. »Dolenjski list« v vsako družino NOVA ŠTEVILKA „BETI“ Pred dnevi je izšla letošnja četrta številka tovarniškega glasila BET!, ki na 6 straneh prinaša članke o življenju in delu kolektiva. Med drugim je objavljen tudi članek o uspehih domačih ekip na tekstiliadi in pa informativni članek, s katerim člane kolektiva seznanjajo z iidclcženci manevra. Posnetek z vini^ega kampa, ki je bil S. oktobra prizorišče velike bitke med 7,plavimi“ in ,,rdečimi“. Iz opazovalnice poleg gradu, ki jo vidimo tudi na fotografiji, je bitko opazovd tudi predsednik Tito z gosti. (Foto: M. Legan) Na preizkušnji: odlično To, kar se je prvi oktobrski teden dogajalo, je bilo za las podobno razmeram pred 30 leti — Borci in ilegala so se tokrat prav tako odrezali, čeprav je šlo le za vojaško vajo ... K noči od 5. na 6. oktober so borci semiške čete na več mestih vznemirjali sovražnika. S tem so tudi dokazali, da četa ni bila uničena, kot je prejšnji dan poročal radio. ... Odbor za splošni ljudski odpor iz Semiča je bil ves čas izredno delaven, posebno pa njegova izvidniška skupina. Sovražnika in njegove agente so razkrili v več krajih. ... V Dragatušu so bili na okupacijo in odpor odlično pripravljeni. Izvedli so napad na 2 sovražna helikopterja, postavili na polju mine in organizirali delo v mladinski tiskarni. ... Na Vinici tudi v najtežjih trenutkih niso izgubili domiselnosti. V zrak so spustili balone, na katerih so bila protisovražna gesla, razen tega so odkrili štab sovražnih enot in 6 izdajalcev. ... Izvršni odbor občinske skupščine Črnomelj in družbeno-političnih organizacij je bil med okupacijo na terenu trikrat v sovražnem obroču, a se je vselej umaknil na nove položaje. Ko jih je sovražnik četrtič obkolil, so se zavlekli v najglobljo ilegalo. ... Črnomelj je bil v kratkem času okupacije preplavljen z letaki, ki jih je trosila mladina. Poleg tega so mladi opravili več uspelih diverzantskih akcij. ... Prvi dan, ko so naši spet vkorakali v Črnomelj, je bil na trgu velik miting ob številni udeležbi prebivalstva. To so drobci iz poročil, ki so prihajala v štab rdečih na manevru ,JSvoboda 71“. Ce ne bi bilo datumov z letnico 1971, bi jih prav lahko šteli za arhivske zapise iz let 1941, 1942 pa tja do osvoboditve. __________________________R.B. Hvala vsem Izvršni odbor občinske skupščine Črnomelj in družbeno-po-litične organizacije ob zaključku vojaških vaj dajejo priznanje vsem odborom za splošni ljudmi odpor v krajevnih središčih, ilegalnim organizacijam Zveze komunistov in OF, zlasti pa priznanje in zahvalo Partizanskemu Dolenjskemu listu in Radiu Bela krajina, ki sta v času manevrov kvalitetno opravila svojo nalogo pri obveščanju občanov. Letos za tri oktave boljše Po sedmih suhih letih nastopa v črnomaljski glasbeni šoli nova doba: denarne težave so urejene, imajo pa tudi vrsto novih učil Razmere so se začele izboljševati že pred dvema letoma, ko je nižja glasbena šola v Črnomlju dobila prostore v nekdanjih pisarnah službe SKD. Postopoma šolo urejajo z željo, da bi nekoč postala središče glasbenega izobraževanja v Beli krajini. S pomočjo posojila v znesku 60.000 dinarjev so starinsko pohištvo še iz časov pred vojno vrgli v staro šaro in vse 4 učilnice na novo opremili. Prav tako imajo že precej glasbene literature, največjo pridobitev za šolo pa pomenijo pred kratkim nabavljeni klavir, notna zvočna tabla in pa disco oprema, kamor sodijo magnetofon, gramofon in plošče. Letos je na šoli 70 učencev v Črnomlju in v oddelku Metlika. Od tega pa 19 otrok v pripravnici. Veliko zanimanje za glasbeni pouk je letos posebno v Metliki, vendar tu še niso za delo najboljši pogoji. Razen tega vprašanje financiranja z metliško občino ni povsem urejeno. Poučujejo klavir, harmoniko, kitaro ter pihala in trobila. Manjka le strokovnega kadra. Trenutno imajo 3 stalne in 4 honorarne sodelavce, toda z boljšo organizacijo bi lahko zlasti na podeželju pritegnili k pouku več otrok. Če bi imeli na primer v Semiču in na Vinici strokovnjaka za pouk, bi tam lahko odprli oddelek glasbene šole, tako pa ,;e otroci vozijo k pouku v Črnomelj. Seveda vsem ta možnost ni dana. Po izjavi ravnatelja šole Silva Mihelčiča ml. je TIS pokazala letos veliko razumevanje za ureditev razmer na šoli. Medtem ko so doživljali prejšnja leta več hudih kriz, največ zaradi pomanjkanja denarja, je letos poskrbljeno za nemoteno delovanje šole. Glasbena šola je bila tudi navzven zelo delavna, zlasti v lanskem letu, saj so učenci priredili koncerte na vseh večjih šolah v Beli krajini. Tudi za letošnjo zimsko sezono pripravljajo podobne obiske, le da bodo z njimi začeli prej, ne šele na pomlad, ko je povsod vrsta predstav v okviru Župančičevega natečaja. Sola ima lepo zastavljene načrte tudi za bodoče delo, zamisli pa bodo uresničljive le, če bo šola lahko odkupila prostore, v katerih so zdaj najemniki Stanovanjskega podjela. LETOS NAJVECJI PROMET Letošnja turistična sezona je prinesla Turističnemu biroju v Črnomlju doslej največji promet. Največ so prinesli prodaja spominkov, filmov za fotoaparate in menjava denarja. Skoro vsak dan so v birc)ju menjali marke in dolarje. 'Ugotavljajo pa, da so bile zasebne turistične sobe slabo zasedene. j ^ ČRNOMALJSKI DROBIR V GRADNJI 20 POSLOPIJ Črnomidjsko gradbeno podjetje BliGRAD je v prvi polovici leta gradilo več kot 20 objektov, od teh so bili največji proizvodna hala Kometa v Metliki, gostišče v Semiču, sejmišče v Metliki, 2 stanovanjska bloka in vrtec v Metliki. Medtem ko so imeli za 20,5 odst. več celotnega dohodka kot v tem času lani. pa so porabljena sredstva toliko narasla, da se je ekonomičnost poslovanja občutno zmanjšala. Računajo, da bo ob koncu gradbene sezone ugodnejša slika. NASTOP OTA PESTNERJA -Ob dnevu varčevanja prireja Ljubljanska banka svojim strankam v Črnomlju zabavno prireditev. V Prosvetnem domu bo 16. oktobra nastopil trenutno najbolj popularni pevec Oto Pestner, poleg njega pe še „New s'ving quartct“ in „Black Starš". Za občinstvo pa bo prav tako privlačen še nagradni kviz in žrebanje Vstopnine ne bo. MALO STRANK — V vseh trgovinah ugotavljajo, da je bilo v času manevrov zelo malo prometa. Ljudje so se držali doma. v trgovine pa so hodili nakupovat le najnujnejše. SPIT PO STAREM — Solarji so bili nekaj dni vznemirjeni in vsi iz sebe, ko so med manevri vse dni pi- sali propagandno listke in jih trosih po mestu. Vaje so minile, otrokom pa je bilo kar žal, da je bUo „ilegal-nega“ dela prehitro konec. Ni bilo lahko preiti spet v stari način življenja. KOSTANJ JE ŽE ZREL - Zadnjo lepo in sončno nedeljo je bilo po hostah okrog Črnomlja, Semiča in Vinice vse polno nabiralcev kostanja. Poleg domačinov so prišli nabirat kostanj tudi izletniki od drugod. VEČ KOT TISOČ prebivalcev Črnomaljske občine se je udeležilo nedeljskega zborovanja v Karlovcu, na katerem je govoril predsednik Tito. Potovali so z vlakom, z avtobusi in osebnimi avtomobili. UMRL JI! Jože Sile iz Vranovič, star 64 let. 13 metliški tednik 41 (1124) ★★ — 14. oktobra 1971 Stran uredila: RIA BAČER DOLENJSKI LIST TEDENSKA... iS Petek, 15. oktobra - Terezija Sobota, 16. oktobra - Hedvika Nedelja, 17. oktobra - Maijeta Ponedeljek, 18. oktobra — Luka Torek, 19. oktobra - Etbin Sreda, 20. oktobra - Irena Četrtek, 21. oktobra - Uršula BREŽICE: 15. in 16. oktobra amer. barv. film „Avtostoparka“. 17. in 18. oktobra jugoslovanski barvni film „Na klaficu“. 19. in 20. oktobra ameriški barvni film „Bobni .vzdolž Mohavka“. CRNOMEU: Od 15. do 17. oktobra japonski barvni film ,3orda Siledžga19. oktobra itaJijanski barvni film ,,Deklica s pištolo“. KOSTANJEVICA: Od 17. do 21. oktobra ameriški barvni film „Petorica za pekel“. KRŠKO: 16. in 17. oktobra ameriški barvni film „Pancho Villa jezdi". 20. oktobra ameriški barvni film „Skrivnostna ceremonija'*. METLIKA: Od 15. do 17. oktobra ameriški barvni film „Taras Bulj-ba“. Od 15. do 17. oktobra mehiški barvni ftlm , J*ravica na rojstvo". 20. in 21. oktobra francoski barvni film „Poslednji Mohikanec”. Od 20. do 24. oktobra ameriški barvni film „Detektiv”. MIRNA: 16. in 17. oktobra ameriški barvni film „Sestanek s smr^o“. MOKRONOG: 15. in 16. oktobra ameriški barvni film „Hladnokrvni kaznjenec”. NOVO MESTO: Od 15. do 17. oktobra angleški barvni film ,JKapi-tan Nemo in podvodno mesto”. Od 19. do 21. oktobra italijanski barvni film „Revolveraši”. RIBNICA: 16. in 17. oktobra ameriški barvni film ,JPo sledi zločina”. SEVNICA: 16. in 17. oktobra ameriški film „Cena maščevanja”. 20. oktobra francoski film ,JLepo- SODRAŽICA: 16. in 17. oktobra ameriški film , Alvarez KeUy”. ŠENTJERNEJ: 16. in 17. oktobra „Vražji pozdrav”. TREBNJE: 16. in 17. oktobra švedski barvni ljubezenski film „Velika ljubezen”. OS SLUŽBO DOBI 2 PEKOVSKA POMOČNIKA ali fanta za priučitev prejme takoj pekarna Jože Pegam, Cerklje ob Krki 21 pri Brežicah. SLUŽBO DOBI takoj dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu, in natakarica od 35 do 40 let stara. Ponudbe pošljite na naslov: Ivan Avsenik, 64275 Begunje na Gorenjskem. SPREJMEM v uk dva vajenca. Priče-tek'možen takoj. Stane Škoberne, RTV mdianika, Krško, Tovarniška 4. STANOVANJA ODDAM neopremljeno sobo sam- . skemu dekletu. Plačilo za dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (2177/71). ZAKONSKI par brez otrok išče enosobno, prazno stanovanje. Novo mesto - Krško - Brežice. „Dober plačnik”. MIRNO dekle išče ogrevano sobo v Novem mestu. Ponudbe pod „Nujno”. iSCEM sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici, lahko tudi v Grosupljem. Naslov v upravi lista (2185/71). MIRNA samska uslužbenka išče neopremljeno ali opremljeno sobo v bližini bolnice. Naslov v upravi lista. UCiTELJI ""A nujno potrebuje stanovanje / Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (2186/71). ISCEM opremljeno sobo, plačam tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (2153/71). ZAMENJAM ali prodam dvosobno stanovanje z vrtom v središču Metlike za stanovanje v Ljubljani z odločbo. Stanovanje je takoj vseljivo. Drobnič, Ljubljana, Zofke Kvedrove 24/11. ISCEM opremljeno, po možnosti ogrevano sobo v Novem mestu ali okolici. Plačam dobro in redno, tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (2164/71). ODDAM opremljeno sobo takoj. Naslov v upravi lista (2170/71). Motorna vozila PRODAM novo motorno kolo Jawa 175 ccm. Tomaž Strel, Mokronog 45. PRODAM kar^boliran motor JAVVA z garancgo. Franc Krajšek, Šentrupert 26. Ogled vsak dan. PRODAM fiat 1400, lahko tudi po delih. Ivan Stamfelj, Potov vrh 7, Novo mesto. WARTBURG 1970 zamenjam za rabljeno zastavo 750 In doplačilo. Stanko Rečnik, Šola Jelševec, Mokronog. FORD CAPRI 1500 XL (20.000 km) prodam za devize ali dinarje. Majda Leben, Smaije 42, Sevnica. PRODAM ZELO POCENI prodam rabljeno spalnico z novimi jogi. Ogled dopoldne. Lapanje, Zagrebška 14, pritličje - desno. PRODAM enoosno prikolico za osebni avtomobil nosilnosti 500 kg. Na.slov v upravi lista (2166/71). PRODAM mladiče - ovčaije, psičke nemške pasme po ugodni ceni. Ferdo Strasner, Bizeljsko 44. PRODAM 1750 kosov nove uvožene strešne opeke, parni 100-litrski kotel, oljno peč in pralni stroj. Naslov v upravi lista. (2112/71). Ogled vsak dan po 16. uri. UGODNO PRODAM kuhinjsko omaro in šivalni stroj Singer. Ogled pri Strajnarjevih, Trebnje 49. PRODAM brezhiben oljni vložek za kamin. Jože Podgoršek, Brežice. UC50DN0 prodam novo ^alnico. Naslov v upravi lista. GOSTILNA Hrastar, Šmihel pri Novem mestu, prodaja stole, mize, okna, vrata. Ogled vsak dan. PRODAM rabljeno čevljarsko orodje s šivalnim strojem. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto. f PRODAM kompletno ^alnico in kuhinjsko opremo po ugodni ceni. Katica Doboši, Jerebova 20, Novo mesto. KUPIM KUPIM betonski mešalnik. Malenšek, Podgrad 19, Stopiče. RABLJENO mizarsko mizo („hobl-bank”) kupim. Naslov v upravi lista (2182/71). KUPIM KAD in sodček od 300-600 L Naslov v upravi lista (2161/71). POSEST PRODAM HiSO (tretja faza) v Novem mestu za novo bolnišnico ob potoku Težka voda. Ponudbe pod „Gotovina”. PRODAM HiSiCO z vrtom, vodo, elektriko, blizu Mokronoga. Informacije Jože Pucelj, Martinja vas 12 pri Mokronogu. PRODAM gradbeno parcelo za vikend nad Prečno. Naslov v upravi lista (2172/71). PRODAM pribl. 70 ha travnika, primernega za vinograd (okolica Cerkelj ob Krki, dostopno z avtomobilom, cena 5 din kvad. meter), 20 a vinograda in vinsko klet. Ponudbe na oglasni oddelek DL pod „Cviček”. RAZNO PROSIM nmditelja registrske tablice ZG 122-684, da jo vrne proti napadi. Jože Kastelic, Žabja vas 10, Novo mesto. IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ženo, moža? Ste osamljeni, pogrešate družbo? Se želite izogniti avanturam, izkoriščanju, neresnici, neuglednemu in nevarnemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite! Morda bomo pom^ali tudi vam. Tajnost vam je zajamčena. Pri odgovorih na kuverti ni oznake našega podjetja. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE, Ljubljana, Pleteršnikova 24 a, blizu Gospodarskega razstavišča. ISCEM dobrosrčno dekle do 30 let - kmečko. Slika zaželena. Naslov v upravi lista (2175/71). POROCNI prstani! - Ce ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega ogla.sa dobite 10 odst. popusta! m Vsem prijateljem in znancem prisrčna hvala za čestitke ob obletnici. Mijo Cernoš, Novo mesto. Mladi zdravnici Ludiki Baraga iz Mokronoga za uspešno končan študij na medicinski fakulteti iskreno čestitajo - vsi njeni. Dragi kolegici Lojzki Gospodaric, uslužbenki bolnice iz Novega mesta, želijo vse najlepše za njen življenjski praznik. Sostanovalke iz Partizanske 29, Novo mesto. Dragima hčerkama Tinci Pust, Irča vas, in Slavki Udovič, Trebnje, želimo vse lepo za 21. rojstni dan. Njunima možema pa lepe pozdrave. Mama, ata ter Milenka Žitnik. I ŠČETKE ZA LOŠCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetkarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA ZUPANČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter delovnim organizacijam za darovane vence in izraze sožalja. Posebna zahvala tudi častitemu kaplanu za zadnje spremstvo. Podturn pri Dol. Toplicah Žalujoči: žena Jožefa, otroci Feliks in Sonja, Božena, Milka, Pepca, Tone, Jože in Rajko z družinami in drugo sorodstvo. Ob nenadni in prerani smrti našega drst^ga sina in brata LJUBKA ŠaUERJA iz Zaloga se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja, godbi Novolesa iz Straže, Kmetijski zadrugi Novo mesto -obrat Zalog, gospodu župniku. Nadalje se zahvćdjujemo osnovni šoli v Vayti vasi ter ost^m. Žalujoči: mama, ata, sestra in drugo sorodstvo Ob nepričakovani smrti naše drage botre m tete MARIJE OVNIČEK iz Zajčjega vrha Se iz srca zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in sorodnikom, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in pokojnici darovali vence in cve^e. Posebna hvala Frančiški Judež in Alojziji Udovč za vso pomoč. Iskrena hvala častitemu gospodu župniku za spremstvo in poslovilne besede. Vsem, prav vsem iskrena hvala. Žalujoči: družina Kralj in drugo sorodstvo Za vedno se je poslovila od nas naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta MARJETA HUTEVC iz Rajnušč Ob tej nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ji poklonili vence in cve^e ter jo pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in vaščanom, ki so nam nudili kakršnokoli pomoč. Iskrena hvala častitemu gospodu župniku za obred in poslovilne besede. Žalujoči: sin France z družino, hčerka Micka z družino, vnuki in vnukinje, sestra z družino ter drugo sorodstvo. Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša najdra^'a žena, ljubljena mama, stara mama in sestra JOŽEFA PIŽMOHT iz Starega trga pri Trebnjem V bridki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali. Zalivaljujemo se vsem sosedom za nesebično pomoč. Hvala vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, enako sodelavcem pri TRIMO, Modna oblačila, PTT Ljubljana in osno^^ni šoli Šempeter. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu dekanu za poslovilne besede in obred. Prisrčna hvala vseni, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni prerani zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, sinovi; Jože z družino, !• rance in Stanko, hčerki Justi z možem in Milena, sestra Marija in drugi RADIO SEVNICA NEDELJA, 17. OKTOBRA: 10.30 Reklame in oglasi - Pravilna in zdrava prehrana — Top pops 12 — Kakšni so konjički naših občanov (gost oddaje je Zdravko Balog) - Za vsakogar nekaj - Jože Petančič: O novi matematiki - Ob 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del - Zaključek oddaje. SREDA, 20. OKTOBRA: 16.00 Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Dom in družina - Po domače - Pravilna in zdrava preluana - nadaljevanje -Parada starih hitov - Oddaja za najmlajše - Ob 18. uri zaključek oddaje. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 14. OKTOBRA: 16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15-17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 16. . OKTOBRA: 16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo — 16.30.-16.40 Sobotno kramljanje — 16.40-17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam - 17.00-17.10 Prehrana zdravega in bolnega človeka - 17.10-17.30 Za naše najmlajše - Pika doživi brodolom - 17.30-18.00 Narodnozabavne navalu 192 m. NEDELJA, 17. OKTOBRA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice - Za naše kmetovalce: Zapis z obiska pri strojni skupnosti Loče pri Dobovi - Obvestila, reklame in spored kinematografov - 11.50-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 19. OKTOBRA: 16.00-16.15 Napoved programa in srečanje z vokalno-instrumentalnim ansamblom Dioleni - 16.15-17.15 Poročila - Jugoton vam predstavlja - Novo v knjižnici - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista -Tedenski športni komentar - Obvestila, reklame in filmski pregled -17.15-18.00 Festival Vesela jesen 71 — glasbena oddaja. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Teme iz Sadinje vasi - Jožeta, Fani Golob iz Gornjega Vrhpolja - Franca, Marija Drenik z Jablana - Milana, Marija Zaplatar iz Spodnjih Mladetič -Matjaža, Marta Šiško iz Šentjerneja - Ingrid, Alojzija Gorenc iz Jelen-dola - Martino, Darinka Pavček iz Cegelnice - Boštjana, Jožica Jun tez iz Vrhka - Matejo, Ana Turk z Vrha - Marijo, Nada Jurkovič iz Blatnika - Vesno, Ana Gorišek s Čateža - Mojco, Bara Štampohar iz Gradca - Tomaža, Milena Krasna iz Kamenškega — Mirana, Sonja Rožman iz Črnomlja — Mojco, Terezija Uršič iz Škrljevega - deklico. Marija Kump iz Semiča — deklico, Jožefa Hrovat iz Konca — dečka, Martina Verbič iz Ivančne gorice - dečka, Frančiška Zorman iz Lukovka -deklico, Ivanka Bele iz Potovrha -dečka, Jožefa Butala iz Kota pri Semiču - deklico, Anica Žvab iz Črnomlja - deklico, Lidija Mlakar s Senovega - dečka, Ana Ruperčič iz Dolnjega Maharovca — dečKa, Nada Žabčič iz Metlike — dečka in Rozika Hudelja iz Šmihela - deklico. ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in sitric JOŽE KOUAN ^ iz Mihovice pri Šentjerneju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni osebju splošne bolnice — internemu oddelku Novo mesto, častiti duhovščini za obred. Vsem, ki ste dragega pokojnika spremili do njegovega preranega groba, lepa hvala Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerka Milka z družino In drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega dragega moža, oičeta, starega očeta in tasta JOŽETA ŽIČKARJA s Senovega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika v tako velikem Številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter se poslovili od njega. Zahvaljujemo se godbi za žalostinke, pevcem za lepo petje in tov. Avsenaku za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni dr. MalavaSiču za takojšnjo pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Prisrčna hvala sosedom, ki so nam tako nesebično pomagali. Najlepšo se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje. Vsem In vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Hermina, sin Jože, hčerka Marica, vnukinji Marjana in Renata ter zet Franc ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža in očeta RADA ČERVA z Mirne se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na 2iadnji p>oti, mu darovali vence in šopke ali se drugače p>oklonili njegovemu spominu. Zahvaljujemo se vsem predstavnikom družbeno-F>olitičnih organizacij, govornikom, godbi Trebnje, pevcem, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli p>omagali, nam stali ob strani in izrekli sožalje Žalujoči: žena Pepca, sinova Rado in Zdravko ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega predragega moža, » očeta, sina in brata JOŽETA BRATKOVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in ga zasuli s cvetjem. Posebna zahvala Ani Cesarjevi in Parkljevim. Prisrčna hvala zdravnikom in bolničarkam kirurške bolnice, dr. Vodniku in dr. Zoriču in vsem zdravnikom zdravstvenega doma, ki so mu lajšali težke bolečine. Iskrena hvala pevskemu zboru iz Stopič in oktel^l iz Šentjerneja za občutene žalostinke, GD Prečna za spremstvo, govornikom Poldetu Ciglerju, Olgi Zupančičevi, Piu Žužku in Francu Mesojedcu, gospodom duhovnikom za opravljene obrede, vsem darovalcem vencev in cvetja Prečna, Novo mesto, Šentjernej. Žalujoči: žena Fani, sin Jože z ženo Slavko, mama !n^ sestre ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Hrovata iz Žužemberka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se predstavniku ZZB Žužemberk za poslovilni govor, kakor tudi gospodu župijiku Zuj>ancu iz Šmihela in Jakošu iz Žužemberka, domačim pevcem. Gasilskemu društvu za zadnji p>ozdrav, kolektivu Iskra Žužemberk in Kranj, sorodnikom in znancem ter prijateljem. Se enkrat vsem, ki so nam kakorkoli v težkih trenutkih stali ob strani, naša prisrčna zahvala Žalujoči: žena Francka, sinovi, hčerke z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža in očeta Josipa - Pepija Ivanca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, rojakom, Sodi*ažanom in znancem, ki so ga tako številno spremili na zadnji F>oti 6. oktobra in počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo gasilcem in pevcem iz Sodražice za izkazano čast dragemu pokojniku in zadnje slovo. Zahvaljujemo se predstavnikom delovnih kolektivov: Pletilnicl — Sodražica, Zdravstveni postaji Sodražica, Salonitu — Anhovo in Smeltu — Ljubljana za sočustvovanje. Lepa hvala za vse vence cvetje In Izražena sožalja Žalujoči: žena Dora, sinova Jože in Marijan z družinama ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame, stare mame In sestre Antonije Ljubi iz Podturna se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje. Posebna hvala sindikatu SGP PIONIR, sodelavcem Novoteksa, Iskra, Rog za podarjene vence Žalujoči: mož Janez, sinovi Tone, Jože, Lojze, Franc, hčerke Pepca, Anica. Marija, Karolinca, Tončka, Ivart-ka z družinami ter sin Stanko in drugo sorodstvo RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00,Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00 PETEK, 15. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo - 9.35 Od melodije do melodije - 10.20 do 12.00 Pri vas doma - 11.00 do 11.15 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.10 Šopek slovenskih pesmi, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Slavko Gliha: O pokojninskem zavarovanju kmetov - 12.40 „Cez polja in potoke“ z godci in pevci - 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba? - 14.35 NaS poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Človek in zdravje — 18.15 ..Signali" - 1830 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fan^e - 20.00 Slovenski zbori tekmujejo - 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih SOBOTA, 16. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana - 10.20 do 12.00 Pri vas doma - 11.00 do 11.15 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. France Černe: Pripuščanje svinj ob želenem času - 12.40 ,J*o domače“ v veselem tonu - 13.30 Priporočajo vam ... - 14,10 Sobotno popoldne za mladi svet - 15.40 Pojo naši operni pevci - 16.00 „Vrtiljak" - 16.45 S knjižnega trga - 17.15 Gremo v kino - 17.50 Z ansamblom Jožeta Kampiča - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Spoznavajmo svet in domovino - 22.15 Oc^daja za naše izseljence NEDELJA, 17. OKTOBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska i^a za otroke - Ištvan Foky: „Počitnice poslednjih porednežev“ — 8.53 Skladbe za mladino - 10.05 Se pomnite, tovariši... Jože Vidic: Prve žrtve prvega spopada - ,1025 Pesmi borbe in dela - 11.00 Poročila- Turistični napotki za naše goste iz tujine - 11.15 do 13.00 NaS poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Nedeljska reportaža - 14.30 do 14.50 Humoreska tega. tedna — 17.30 do 18.00 Radijska igra - Alija Isaković: „Kaljenje" - 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 „V nedeljo zvečer" - 22.20 Plesna glasba. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raianerij pri ONPZ »M ET ALGR AD« JESENICE NA DOLENJSKEM RAZPISUJE delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje r>osebne pogoje: 1. da imajo višjo šolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; 2. da imajo srednjo šolsko izobrazbo ekonom-sko-komercialne smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; 3. da so sposobni za samostojno organiziranje in vodenje poslovanja delovne organizacije; 4. da so moralno in politično neoporečni. Stanovdnje ni preskrbljeno. Kandidati naj ponudbo, dokazilo o izobrazbi in podroben življenjepis o dosedanji dejavnosti pošljejo komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij do 29. oktobra 1971. -METALGRAD^ JESENICE NA DOLENJSKEM PONEDELJEK, 18. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja — 9.20 Cicibanov svet - 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri - 10.20 do 12.00 Pri vas doma - 11.00 do 11.15 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Vladi Martelanc: Med kot hrana in zdravila - 13.30 Priporočajo vam ._.. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.40 Lepe melodije - 16.00 „Vrtiljak" - 18.15 Ob 'lahki glasbi - 18.35 ,4nterna 469" - 19.00 Lahko noč, otrod! - 20.00 Stereofonski operni koncert - 22.15 Za ljubitelje jazza TOREK, 19. OKTOBRA: 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.35 Slovenske narodne — 10.20 do 12.00 Pri vas doma - 11.00 do 11.15 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franc Habe: Vplivi krmljenja na mlečnost krav - 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom Jožeta Priv3ca — 14.40 „Na poti s kitaro" - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 18.15 V torek nasvidenje! — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Laliko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Prodajalna melc^ij SREDA, 20. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Za mlade radovedneže - 9.40 Iz glasbenih šol - 10.20 do 12.00 Pri vas doma - 11.00 do 11.15 Poročila-Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Miran Brinar: Izkoristimo letošnji dober obrod gozdnega semena - 12.40 „Od vasi do vasi" z domačo pesmijo - 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Poje moški zbor Laško - 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Jezikovni pogovori - 17.25 Naša glasbena galerija - 19.00 Lahko noč, otroci! — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana ČETRTEK, 21. OKTOBRA:*8.10 Operna matineja - 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov - .10.20 do 12.00 Pri vas doma - 11.00 do 11.15 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez Istanič: Ocena jug. vinskega letnika 1970 in predvidevanja za 1971 - 12.40 Francoske pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam .... 14.10 „Iz mladih ctI" - 14.30 z ansambloma Silva Stingla in Atija Sossa - 15.30 glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.15 Ansambel Jožeta Kampiča - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Se^ta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.40 Glasbeni nokturno 2 m )(0 DBH ŠNOVO MESTI TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 17. 10 8.55 Madžarski TV pregled (Po-hoiie, Plešivec) (Bg) - 9.30 Po domače z ansamblom Richija Vadnala (JRT) (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja: Veliki in mali Klaus, Svet, v katerem živimo (Lj) - 11.40 Mestece Peyton - serijski film (do 12.30) (Lj) - Sport no popoldne - 18.10 Ujetnik v Zen- •di - ameriški film (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Humoristična oddaja (Bgd) - 21.25 Videofon - (Zg) - 21.40 Športni pregled (JRT) (Lj) - 22.10 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 18. 10. 9.05 Odprta univerza (Bgd) - 9.35 TV v io\i (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (do 16.40) (Bgd) - 16.55 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.15 Šali Fisher : PcUos-jan (do 17.35) (Zg) - 17.45 Kljuk-čeve dogpdivščine - 111. del (Lj) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 S poti po Sloveniji (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Zg) 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.40 3-2-1 (Lj) - 20.45 L. Zorin: Kronanje - drama TV Beograd (Lj) - 21.50 Večer s pisateljem Danilom Lokarjem (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) TOREK, 19. 10. 9.3.5 TV v šoli (Zg) - 1C.40 “uteina (Zg) - 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.50 T. Janson: Čarodejev klobuk - III. del (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Srečanje v studiu 14 - Anna Indentici (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Srčni infarkt - II. del (Lj) - 19.30 Osebna nega: Mastna koža (Lj) - 19.5U Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Li) - 20.35 Uporniška gibanja v filmski upodobitvi: Krvava bajka - jugoslovanski film (Lj) - ... Glasbeni nokturno: W. A. Mozart: Sonata št. 1 in 2 (Lj) - ... Poročila (Lj) SREDA, 20. 10. 8.15 TV v šoli (Zg) - Športno popoldne — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.05 Šah Fisher : Petros-jan (do 17.25) (Zg) - 17.50 H. Ch. Andersen; Jelka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavno glasbena oddaja (Sar) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Na sedmi stezi (Lj) - 19.30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (IJ) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Monitor (Lipica) (Lj) - 21.30 Glas-' bena oddaja (Lj) 21.50 Naš vsakdan: Eppur si muove (Lj) .. . Po-ročikt (Lj) ČETRTEK, 21. 10 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Velika šolska ura - prenos iz Kragujevca (Zg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.4P blcm-ščina - ponovitev (Zg) 16.lO Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 17.15 MaazarsKi iv prej horje, Plešivec do 17.30) (Bgd) - 17.55 Glasbeni ciciban; Zdravnik (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zobato kolo - oddaja Svet, v katerem živimo (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni (Bgd) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 Maupassantove novele - 9. del (Lj) - 22.00 Apoteza baleta - 1. oddaja iz cikla Igor Stravinski (Lj) - 22.35 Poročila (Lj) PETEK, 22. 10. ^.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove ^lošne izobrazbe (Bgd) - 16.40 Sah Fisher : Petrosjan (Zg) - 17.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.10) (Bgd) - 17.45 VernCrKohout: V 80 dneh okrog sveta - l.del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavno glasbena oddaja (Zg) - 18.45 TV variete (Zg) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Slavna imena - Elizabeti) Taylor v filmu: Ko sem zadnjič videl Pariz (Lj) - 22.25 Poročila (Lj) SOBOTA, 23. 10 .9.35 TV v soU (do 11.00) (Zg) - 17.50 Jugoslovanska folklora (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Nicho-las Necikleby - serijski film (Lj) -19.25 Mozaik (Lj) - 19.30 TV kažipot (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 Glasbena križanka (Lj) - 21.35 Kratek film (Lj) - 22.00 Oddelek S - serijski barvni film (Lj) - 22.50 Poročila (Lj) D I s NunE imosn MaiMIE ZUlIffi SUVEIIIJE Mira Mihelič: OGENJ IN PEPEL Najnovejši prozni tekst Mire Miheličeve posega v čas druge svetovne vo'jne, posebej pa se pisateljica ustavi ob problemu meščanstva v vsakem revolucionarnem obdobju. 205 strani, cena: pl. 52 din. Ciril Zlobec: ČUDOVITA PUSTOLOVŠČINA V antologijski zbirki »Čudovita pustolovščina« so poleg izbora iz pesnikovih dosedanjih pesniških zbirk tudi štiri pesmi iz njegovega najnovejšega obdobja. 152 strani, cena: pl. 38 din. Dr. Dušan Vejnovič: OD PLEMEN DO NARODOV V AFRIKI V zbirki »Moderna družba« je izšla doktorska disertacija dr. Vejnoviča »Od plemen do narodov v Afriki«. Narodnoosvobodilna gibanja afriških ljudstev so se in se razvijajo v popolnoma drugačnih razmerah, kot jih poznamo Iz zgodovine evropskih narodov. Knjiga, ki je napisana pregledno In tehtno, bo bralcem zanesljivo pomagala k lažjemu razumevanju zapletenih in na videz nasprotujočih si pojavov na »črnem kontinentu«. 272 strani, cena: pl. 75 din. Dr. Fran Pediček: VOZLI DRUŽINSKE VZGOJE Knjiga dr. Pedička poskuša poučiti bralca, kako v današnjem času doseči zadovoljive in zaželene uspehe na področju vzgajanja in poučevanja mladih. 296 strani, cena: kart. 45 din. Aleksander Solženicin: EN DAN IVANA DENISOVIČA Zaradi velikega povpraševanja po knjigah lanskoletnega Nobelovega nagrajenca za književnost je založba poslala na trg razširjeno izdajo Solženicinovih novel. Kot posebnost te knjige omenimo bogato dokumentacijo, korespondenco in krajše zapise, ki so zbrani v drugem delu knjige. Med dokumentacijo bo našel bralec tudi odgovore in uradna poročila ob Solženicinovl izključitvi Iz Zveze sovjetskih pisateljev. Knjiga ima tudi izčrpno spremno besedo Franceta Klopčiča. 344 strani, cena: pl. 78 din Blaga Dimitrova: NA POTI K SEBI Na poti k sebi je tretji roman znane bolgarske pisateljice, ki jo v slovenščini poznamo že po delu Odklon srca. Po svojih umetniških kvalitetah je to vsekakor tekst, ki sodi v reprezentativno zbirko .svetovne literature »Moderni roman«. 476 strani, cena: pl. 90 din. UVOD V IKEBANO TRAJNA IKEBANA To sta najboljša priročnika za začetnike, ki se poskušajo v umetnosti urejanja svežih in posušenih cvetic. Prva knjiga ima 56, druga pa 64 strani; cena posamezne knjige: kart. 50 din. MOJ OTROK — MOJA VSAKDANJA SKRB To je priročnik za mlade matere, ki ga Je priredila založba Better Homes & Gardens v sodelovanju s skupino najboljših ameriških pediatrov. Priročnik obravnava celoten otrokov razvoj od rojstva do šestega leta življenja. 248 strani, cena: kart. 100 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe. Pri večjem nakupu nudi založba možnost obročnega odplačevanja. S priloženo naročilnico lahko naročite knjige pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 NAROČILNICA Obvezno naročam naslednje knjige: Znesek din.......................bom poravnal — takoj v mesečnih obrokih p>o 40 din. Knjige mi pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis: JO '3 Ci rt ,2 5 D 41 (1124) — 14. oktobra 1971 DOLENJSKI LIST 15 I Medicina dela na novi poti I Lepši obeti za razvoj medicine dela, ki bo I imela svoj praktični odmev v večji skrbi za I zdravo delo neposrednih proizvajalcev Od 20, do 24. septembra je bfl v Ljubljani III. Jugoslovanki kongres medicine dela, na katerem je sodelovalo veliko število medicinskih strokovnjakov iz domovine in tujine. Med udeleženci tega pomembnega shoda je bilo tudi več zdravnikov iz Dolenjske, za mnenje o kongresu pa smo zaprosili dr. Milana Mlakaija, obratnega zdravnika v ambulanti kr^e Celuloze. - Kaj pravzaprav obravnava medicina dela? „Ukvarja se z aktivnim varstvom delavcev, odvrača jih od škodljivih vplivov, do katerih prihaja v proizvodnji, delovnih procesih in tehnologiji dela. “ - S kakšnimi vtisi ste se vrnili s kongresa? ,JVa kongresu so prebrali 120 izredno skrbno priprav-^'enih referatov, ki so obravnavali v glavnem varstvo delavcev v barvni in črni metalurgiji. Vsi refćrati so biti natisnjeni v posebni kr^gi, ki so jo prejeti vsi udeleženci kongresa. Veliko je bilo tudi strokovnih obiskov. Ogledali smo si Kidričevo, Ravne, Idrijo in Jesenice. Povsod smo lahko teoretične izsled- ke medicine dela primerjali v praksi. Saj so ravno ta naša podjetja med najbolj obravnavanimi, gledano z našega področja ' dela. Izmenjava izkušenj na neformalnih shodih je hila tudi velike vred-nostk - Kako to, da je bil kongres v Ljubljani? ,JCer smo letos po dolgih letih naporov pri nas v Ljubljani končno dobili Inštitut za medicino dela, je bil ta shod krona vseh prizadevanj, ki jih v zadnjih letih vlagajo nekateri ljudje. Ti imajo pred očmi cilj, da pomagajo ljudem, ki delajo v zahtevnih pogojih. Dobili smo svoje vodsto, to pa pomeni, da bo napredek šel hitreje naprej. “ - Kaj pa pri nas na Dolenjskem? „ Vodilni kadri v delovnih organizacijah kažejo precejšnje zanimanje za to službo. Vendar zaradi pomanjkanja kadrov na Dolenjskem ni niti enega specialista, smo daleč za drugimi razvitimi industrijskimi območji. “ - Kako je v Celulozi? „Trudimo se po svojih močeh, da bi čimveč naredili, teže pa je pokazati konkretne uspehe, čeprav ne dvomim, da so! - Kaj bi po vašem mnenju moralo 'biti v ospredju vseh prizadevanj? „Človek". SLAVKO DOKL Steber dima se je dvignil v nebo in tudi v sosedne vasi oznanil hudo nesrečo v Gorenjem Gradišču pri Sen^erneju. V nekaj minutah je ogenj uničil dober del Šutarjevega premoženja. (Foto: J. Splichal) GORENJE GRADIŠČE PRI ŠENTJERNEJU: Skica o človekovi nesreči: o nošenju vede, ki je Sizifovo delo, o onemogli žalosti 'zgaranih kmetovih rok, o krulečih prašičih, o ognju, ki je močnejši od vode, o zoglenelih tramovih nekdanjih gospodarskih poslopij, o dnevu, ki ga je preparala gasilska sirena... Žuljave, zgarane roke gospodarja so v bolečini prekrile obraz; med prsti so onemoglo kapljale debele solze ... Odkimaval je z glavo, kot da ne more veijeti strašni nesreči. Kruleč se je pognal prašič v ognjene zublje, ožgan je potem kot omamljen padal v travo in se spet dvigal.... Z vedri so mo^ in ženske nosili vodo: to je bil brezupen boj proti razbesnelemu ognju, ki ni poznal usmiljenja. Tudi gasilci mu s svojimi vodenimi curki niso mogli biti kos. Sirena je lahko oznanila le nesrečo... Avto in medved Franc Zupančič iz Gotne vasi pri Novem mestu se je s svojo družino in Stankom Avguštinom ter njegovo ženo v nedeljo, 10. oktobra, odpeljal na izlet. Ko so se ob 19. uri vračali z Ajdovca proti Novemu mestu, so se pogovarjali v avtomobilu tudi o tem, kaj bi storili, če bi srečali medveda. Prav tedaj so luči avtomobila na cesti zatipale kosmatinca, ki jo je ubiral preko ceste. Ni bil niti 20 metrov stran od avtomobila in komaj je odhlačal s ceste, že je avto zapeljal mimo. Sivo ijavi medved je bil precej velik in je gotovo tehtal več kot 120 kg. Menijo, da je šel na večerjo, saj je še dosti jabolk. Okrog 12.30 prejšnjo sredo je planil ogenj v gospodarska podopja Jožeta Lutarja v Gorenjem Gradišču 20 pri Šentjerneju. Lani sredi aprila je gorelo na drugi strani ceste: tudi letos so otroške roke 4-letnega Jožeta, gospodaijevega sina, zanetile nesrečo. jjSkedenj, mlatilnica, dva kozolca, hlev pa še Kalinov kozo-lec,“ pripoveduje dobro uro pozneje pogorelec v raztrganih besedah o razdejanju, „zgoreli so tudi stroji... slamoreznica, mlatilnica, električni motor, moped, seno in slama, 5 kubi-kov desk ... ne vem res ne vem kaj še,“ je krčevito zajokal. Živino in dva voza so rešili. Gasilci so s plinskimi maskami potem iz tlečega svinjaka skozi dim prinesli še nekaj majhnih pujskov, ki so se cvile veselili sončnega dne. Toplo je grelo opoldansko jesensko sonce, srca pa je žgal ogenj, ki se je visoko dvignil v nebo. ,3in, ki je v hiši nekaj cinil, je zakriči: Ata, gori!“ pripoveduje Šutar, a takrat je bilo že prepozno. Zena je prav takrat krmila prašiče, jaz sem popravljal stroj, ker sem se namenil kosit...“ Hči Olga, ki je prišla iz šole — v Šen Jerneju hodi v sedmi razred — je hlipala skozi solze: „Jože, najmlajši, bo te dni star štiri leta ...“ Gospodinja Jožefa je mrmrala predse: ,J^aše je zavarovano.” Komandir Alojz Močnik s postaje milice Šentjernej: „Ob tri četrt na eno so zatulile sirene. Najprej je zagorelo na sked- nju. Nisem še podrobneje spraševal . .. Življenje v vasi je obstalo, vse je bilo zbrano, ko je ogenj zahrbtno uničil premoženje gospodarju, kije zadnja leta obnovil skoraj vsa poslopja. Gasilci iz vseh okoliških krajev, ki so jim pomagali tudi poklicni iz Novega mesta, proti razbesneli naravi niso mogli zmagati. Najprej so prišli iz Mokrega polja, a ogenj je lizal hitreje, kot je tekla voda. In škoda? Zavarovano je bilo za 27 tisočakov. Vredno pa, vredno je bilo nekajkrat toliko. In prištejmo še kozolec Franca Kahna. Le kdo bi ob tej hudi uri spraševal strto srce o škodi! O Škodi, ki so jo nemo izpričevali goli stebri, ki so moleli sončnemu dnevu v jasno nebo ... J. SPLICHAL Sonce V je posijalo otrokom Nedelja je bila praznik najmlajših, praznik vseh tistih, ki so dobili v novi varstveno-vzgojni ustanovi na Senovem svoj drugi dom. Vrtec, ki so ga prislonili k osnovni šoli, je veljal nekaj več kot milijon tristo tisoč, to je še enkrat toliko, kot so predvidevali v prvotnem predračunu. Žal je zmanjkalo denarja za opremo, zato se vodstvo šole, ki ima vrtec pod svojim okriljem, obrača za dodatna sredstva na razne vire, da bo lahko opremilo vse igralnice, otroške garderobe in čajno kuhinjo. V novem otroškem vrtcu je prostora za 60 otrok. Če bo zmanjkalo prostora, ga bodo.čez leta lahko povećah in mu dozidali nove igralnice. Na Senovem je vedno več družin, kjer sta čez dan zdoma oče in mati. Otroci zaposlenih staršev so imeli že doslej prednost pri sprejemu in jih tudi v prihodnje ne bodo odklanjali. Vzgojitelji pa razmišljajo tudi o tem, da bi v vrtcu nudili streho vsem socialno in vzgojno ogroženim malčkom. V tem primeru ne morejo računati na stoodstotno plačilo oskrbnine. Torej bo morala priskočiti na pomoč širša družbena skupnost. V občini so že v navadi popusti pri oskrbi, zato želijo to prakso vpeljati tudi na Senovem. Prednost pri sprejemu in popust pri plačilu bi imele matere samohranilke, v poštev pa bi prišli.tudi otroci iz vzgojno zanemarjenega okolja. Predlog je vreden upoštevanja in zasluži posnemanje. Hudi Cigani 9. oktobra okoli 20. ure so se v Željnah pri Kočevju stepli Cigani Rudi Hudorovec je ciganski družini Kovačič zažgal šotor in razbil barako. Milič niška patrola je prišla zaščiti družino Kovačič, daje pobrala svoje stvari in se začasno odselila. Hudorovec je namreč grozil, da bo Kovačiče pobil s sekiro. Med po^o jih je res nameraval napasti, nato pa še miličnike. Koje zamahnil proti miličniškemu avtu, mu je eden izmed miličnikov vzel sekiro, nakar je Rudi Hudorovec pobegnil v temo. (Za sekiro so kasneje ugotovili, da je bila pred leti ulaadena.) Zanimivi del ciganskega prepira se je začel, ko je na prizorišče stopila Hudorovčeva žena Dana in na svoj način skušala postaviti na laž govorice, da ima njen mož skrito brzostrelko oziroma avtomat in pištolo. Dvignila je krilo do vratu, pokazala vse imetje in kričala: - Tukaj notri imam avtomat! Bojeviti Cigani oziroma Romi bodo morali še pred sodišče. Žalost za Fischerja Po porazu s Petrosjanom v drugi partiji so mu mladi kočevski šahisti pisali hrabrilno pismo — Prepričani so, da bo zmagal Sedim pri tebi na bolnih postelji in'te držim za roko. Se mdo in potem bom moral oditi. Ostala boš sama, in ko bom odšel, boš premišljevala o najini sreči. Jutri bom zopet prišel. Sposodfl si bom denar in ti prinesel rož. Zagotovo ti jih bom prinesel. Na trgu se bom sporekel z branjevko, ker ne bo izbrala najlepših, in ona mi bo robato zarobila, kakor siten mož bom. Toda ona ne ve, da so te rože zate, ne more si misliti, koliko ti pomenijo. Potem se bom zopet srečal s tvojimi starši. Veš, prijetni so. Z očetom se dol^ro razumeva, /mama se hoče pretvarjati, pa ji ne uspe, zato je včasih prav smešna. In preveč panična je, vedno nekaj govori, na koncu pa se te zjoče, da bi bila čimboy pristna. Pa ji rte zamerim. Stari mi je bolj všeč. Odkrit je in ima jo čeprav ga vedno nadleguje in mu zdaj popravlja to, zdaj ono. ,4^ojzi sem, Lojzi tja. Ne bodi tako šlampast, Lojzi, popravi si kravato, Lojzi, ne bodi tako prostaški, Lojzi!“ Vedno ^ mori, on pa ostane hladen, kot da je to nekaj takega, kar sodi v njegov vsakodnevni obrok. Tudi ko si se ponesrečila, sem raje poiskal njega. Lepo sva se pomenila, čeprav so te napol zmrcvarjeno potegnili izpod črnega mercedesa. T^rat sem pritekel v bolnišnico in te prijel za roko. Nisi se zganila. Zbal sem se zate. Poljubljal sem te na čelo in odprla si oči. Potem si me zgrabila za roko in kot bi se nekaj prelomilo v tebi, si mi dejala: ,J*ojdiva k tebi, tukaj je tako pusto.“ Nato si tako bal, da mi boš umrla. Nisem si mogel predstavljati, da bi me zapustila, ne da ti povem, da te nimam rad, da te nisem imel nikoli rad. Zato sem tu, zato so vsak dan ob tebi sveže rože, katerih se tako razveseliš. Ko bi vedela, da ti jih prinašam zato, da bi ozdravela, da bi ti čimprej lahko povedal re- Osamljene roke zaspala, jaz pa sem odšel in taval po ulicah s tvojim razbitim obrazom in zlomljenim telesom pred očmi. Čutil sem se krivega, da sem te hotel zapustiti. Ce ne bi bilo črnega mercedesa, njegovih sikajočih gum in sirene rešilnega avtomobila, bi prav gotovo šla narazen. Tako pa si imela srečo. Ostal sem tvoj in pridem vsak dan k tebi z rožami. Veš, malo mi je nerodno, pa nič zato, tudi tega sem se že privadil. Bolniške sestre se ozirajo za mano, ko nerodno kolovratim med posteljami in se prebijam do tvoje. Mogoče ti celo zavidajo. Ti imaš vedno sveže rože ... Zraven tebe umira ostarela žena. Kako brezizrazne so njene oči. AU je res ni nič strah umreti? Jaz pa sem se snico, bi jih prav gotovo zmetala skoz okno ali pa ne bi hotela ozdraveti. Danes sem ti prinesel na-geljčke. Velike, rdeče. Pravijo, da pomenijo ljubezen. Jaz pa sem ti jih prinesel z eno samo željo, da bi se jih razveselila in bi ti pomagali k zdravju. Sramujem se, vendar si ne morem pomagati. Včasih premišljujem, si očitam, da sem hinavec, da se pretvarjam pred tabo in da to ni vredno človeka. Po drugi strani pa se zdim sam sebi pošten. Da pošten. In to zato, ker ti vsak dan prinašam svežega cve^a, in nuio-go želja, da bi kmalu ozdravela. Včeraj, ko sem bil pri tebi, si se mi zdela otožna. Nenadoma si me prijela za roko in mi zašepetala: „Že-> lim imeti otročička s tabo. Cisto majhnega otročička.“ Pobožal sem te in bila si srečna kot otrok, ki mu obljubiš igračko. Jaz pa sem tisti večer mnogo razmišljal o tebi, o najinem otročičku in o igračah in prvikrat se mi je zdelo, da ti ne prinašam rož samo zato, da bi ti povedal, da te ne ljubim. Zaradi tega sem bil drugi dan zamišljen in vprašala si, kaj me tare. Nisem ti povedal resnice, zlagal sem se, tl pa sl bila srečna, da sem zraven tebe in da boš še dolgo potem, ko bom odšel, božala moje rože. Eno od njih boš vzela v roke in jo milovala kot ni^inega otročička, katerega ti'ne bom nikoli podaril. Jutri boš zapustila bolnico posteljo. Prinesel ti bom zadnje cve^e in potem se bo polahko osula najina ljubezen. Pobožala boš rdeče na-geljčke in enega od njih mi boš vtaknila v gumbnico. Zasmejala se boš in hotela objeti ves svet, jaz pa bom otožno vesel, ker ti bom čez nekaj dni lahko povedal re-aiico. Takrat boš jokala in si želela nazaj bolnico posteljo in upanje. Jaz pa se bom le težko privadil na roke, ki ne bodo vedele, komu naj vsak dan podarijo sveže cvetje. MIHA MATE Mladi kočevski šahisti, ki zelo napeto ^remljajo dvoboj Fischer -Petrosjan, so se zelo razveselUi, koje Fischer prvo partijo dobil. Vendar veselje ni dolgo trajalo, saj jih je hudo prizadel poraz Fischeijav drugi partiji. Kočevskim mladim šahistom, ki dosegajo lepe uspehe v republiki in državi, je Robert Fischer blizu zaradi svojega načina igre in mladosti, oziroma ker je še zelo mlad dosegal lepe uspehe. To občudovanje mladega velemojstra je seglo tako daleč, da so pred kratkim ustanovili „Klub simpatizerjev Roberta Fischerja". Vendar to še ni vse. Koje Fischer drugo partijo zgubil, so mu mladi kočevski šahisti hitro pisali. (Seveda so dali pismo prevesti v angleščino). V pismu so mu povedali, da znajo že vsi na pamet njegovo prvo partijo s Petrosjanom; da ne sme biti ži-losten, ker je izgubil drugo partijo; da zaupajo vanj in njegovo šahovsko znanje ter da so prepričani ne samo, da bo ta dvoboj dobil, ampak da bo tudi postal svetovni prvak. Podpisali so se: ,,Učenci-šahisti osnovne šole Kočevje*'. J. PRIMC □lapiaaiDiniDTDic tmarket na Kristanovi cesti t MARKET na Cesti herojev in t DELIKATESA na Glavnem trgu □ianoiniDopfaB DOLENJSKI LIST obMnake konferencc SZDL Brežice, Crno-melj, Kočevje, Krfiko, MetUka, Novo meato, Ribnica, Sevnica In Trebnje. 0 SVtT: Franc- Be«. Viktor DraKoS. inž. Janez Oacnlk. Jiuie/ Gartnur (predsednik sveta). Time Gofinlk, Jože Jek«?, I^’ranc Lupujne. Lojzka Potrč. Slavko Smerdel Franc StaJ-(lohar lil Ivan ZlvlC. URKJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tono GoSnIk (glavni In/od-Kovonil urt'dnik), Ria Rnčer. Sla\'ko Dokl, Marjan I^cgan, Jože 1 rime, Jož«* Splichal. Jožica Teppey in Ivan Zoran.. Tehnični urednik; Marjan MoSkon. rzriAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — i.etna n(in>ćnlna 4y diniujev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo lOO dinarjev alt 6 amerlSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čertier je že vS*et lO-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v deviza-h). NaS devizni račun: S21-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem viSine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, lem na L, srednji in zadnji strani Usta; 06 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja besedJi 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. l. I97i — Za oglase odgovarja Mirko Vesel, TEKOCl RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; fiSOOl Novo mesto. Glavni trg 3 — Pofttm predal 33 - Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. ■( ^ I