Razne stvari. Iz domačih krajev. Doktorjem modroslovja sub auspiciis imperatoris bo promoviran na graškem vseučilišču naš rojak gosp. Franc Ilešič, profesor na liubljanskem učiteljišču. Čestitamo! Spremembe pri čč. minoritih: č. g. o. Karl Belšak pride iz Ptuja za gvardijana na Dunaj; na novo nameščen je č. o. Peter Žirovnik iz Dunaja za kaplana na Ptuj. Poročil se je naš rojak c. kr. poštni oficijal (pri ambulanci) na Dunaju gospod Martin Sever z gdč. Angelo Adamec v Gradcu. V Mariboru se naseli umirovljeni gsp. Leopold Koprivšek, profesor v Novem mestu. Velikanski krik so zagnali nemški listi, ker so baje v Ptuju slovenski šolarji natepli nemške. Stvar Se ni dognana, ali je res vse tako kakor pišejo nemSki listi, ki tako radi lažejo; pa če tudi bi bilo res, je samoumevno za pametnega človeka, da je na tem pretepu slovenski narod in tudi slovensko Ijudsko šolstvo popolnoma nedolžno. Državni pravdniki bodo morali prijeti nemške liste za ušesa s § 302 kaz. zak.! «Stajarc» v žaklju. Hm! To Vam je bilo smeha! Neki trgovec iz nasprotnega tabora pri Sv. Trojici je djal neki ženski med moko zadnjo številko »Štajarca*. Ko žena doraa žakelj odveže — glej ga no! »Štajarc* se srneje iz moke! Še več smeha je bilo pri Sv. Trojici, ko smo zvedeli v zadnji številki «Štajarca», da je naš postajevodja Cinglak utonil pri Baden-u! Ha! Toliko, da nismo popokali od smeha! Dopisnik od Sv. Trojice je namreč nemški pisal «Štajarcu»: bei Baden ertrunken, t. j. pri kopanju utonil; in modri «Štajarc» si je mislil mesto Baden, ali pa ni znal preložiti! Neki tukajšnji trgovec dobiva 12 iztisov «Štajarca». PopraSali bomo pri sodniii, ali ima dovoljenje za kolportažo. Prič imamo dovolj. Celi breški vinorejski okraj zadela je 30. julija grozna nesreča. Toča uničila je vinograde. Ves up vinorejcev je šel po vodi Pogorel je dne 23. julija Saboderov mlin na Vesi v dravski dolini. Iz Svetinj. Čast. gsp. župnik svetinjski Ivan Bohanec, ud okrajnega šolskega sveta in zastopa ormožkega, je dne 25. julija t. 1. obhajal petindvajsetletnico svojega duhovniškega posvečenja. Ob tej priliki so ga občine Mihalovci, Veličane in Žerovinci imenovale za častnega občana ter mu po deputacijah na dan slavnosti poklonile krasne diplome. Za slovensko šolo v Mariboru je nabral č. g. Štefan Pivec ob priliki dekanijske konference v Šaleku med čč. duhovščino 30 K 50 vin. Za šolo na Mnti so darovali duhovniki bivSi na pogrebu vlč. g. kanonika J. Meško 52 K in bivSi kaplani namensto venca 20 K. Č. g. Vid Janžekovič in Franc Gosak 6 K, Štefan Rober je poslal lepo število knjig. Bog plati! Vse prijatelie zatiranih obmejnih Slovencev prosimo, da se ob vsaki priliki spominjaio narodne šole, katera posebno v začetku potrebuje obilne podpore v denarju in v knjigah. Iz Doberne se nam poroča, da se je tamkaj 24. t. m. mnogo hajlalo. Posebno so se odlikovale zopet neke dekline, kojih imena bomo objavili javnosti, ako se ne poboljšajo. V Gederovcih na Ogerskem so imeli dne 15. iulsja blagoslavljenje jubilejskega križa. Procesijo iz Tišine v Gederovce je vodil č. g. kaplan tišinski Jožef Klekl z dvema ogersko- slovenskima bogoslovcema, pridigo pri križu pa je imel dekan tišinski dr. Fr. Ivanoci. Nova trtna bolezen se prikazuje v naših krajih. Na jagodah se kažejo črne maroge ali velike pike, kakor po toči, in na vsem trsu se vidi, da hira. To se pa, kolikor je nam znano, opazuje le na trsih, ki je naši vinogradniki imajo z Dolenjskega (t. \. tistega dela Kranjske, ki meii z Bizeljskim). — In baš zadnje dni je uradni »Ljubljanski časnik* poročal, da se je na Dolenjskem, posebno pa v Beli Kranjski (južno od Dolenjskega) zadnji čas posebno hudo poiavila neka nova trtna bolezen, ki napade vse dele; eno- in dvoleten Ies, listje in grozdie. Okuženo listje je, kakor posmojeno, les se sčasoma izotli, na jagodah pa se kažejo črne maroge, ki povzročujejo, da se jagode popolnoma posušč. Vrste «SoIonis» se ta bolezen najhuje prijema. Kot najboljše sredstvo se svetuje, da se, posebno po rezi, vsi okuženi deli trte pomočijo z raztopino, sestoječo iz 40 kg. železne (zelene) galice (Eisenvitriol) in 100 litrov vode, kateri se še pridene 1 do 2% žveplene kisline (Schwefelsaure). Tudi je kranjski deželni odbor odredil, da se imajo bolni deli trt sežigati. Sv. Trojica v Slov. goricah. Prav veličastno se je obnesel tudi zadnji shod «Katol. poličnega društva» za okraj Sv. Lenart, ki ga je priredilo preteklo nedeljo pri sveti Trojici v Slov. goricah. Govor podpred?ednikov o političnem položaju je napravil velikanski vtis na zborovalce in z največjim ogorčenjem so klicali: »Proč od Gradca!» Izrekli so pa popolno zaupanje svoiim poslancem ter odobravali njih izstop iz deželnega zbora. Gospod Kač pa je znova navdušil ljudstvo za zadružno življenje, opisal prav živo današnjo bedo našega kmeta ter mu podajal primernih nasvetov, da si opomore. Omenil je našo mlekarnico, ki bo že kmalu začela delovati ter opozoril ljudstvo, naj vlada pri mlekarnici snaga in poStenost; le tako zamore napredovati. Prav razveselilo je zadružnike, ko jim je naznanil, da bodo lahko po dobri ceni prodali letos svoje sadje, ker je že poskrbel za odjemalce. — Po izbornem govoru gsp. Kača je sledila Slomšekova slavnost. Kakor še nobeno politično društvo, je naše druStvo letos priredilo že tri slavnosti v proslavo Slomšekovega rojstva. Vse so se obnesle vrlo dobro, tako ludi zadnja. Gospod podpredsednik je podal poslušalcem tako živo sliko Slomšekovega delovanja in trpljenja za vero, za dom, za cesarja, da je ljudstvo do dobrega spoznalo v61ikega Slomšeka ter se navdušilo za njegove čednosti. Zadnji politični shod pa je Se v tem oziru velikega pomena, ker je društvo sklenilo naročiti za vsako županstvo naSega okraja po eden iztis «Slov. Gospodarja*, dobro vedoč, da baš na občinskih predstojnikih sloni naša boljša prihodnjost v narodnem in gospodarskem oziru. Naj bi torej nas naši rodoljubi v tej zadevi podpirali, da moremo zmagati naročnino. Ako se ta misel uresniči, bo št.-lenarški okraj vzor slovenskega okraja. Prosimo torej društvenike, da se zopet oglasijo z naročnino, drugi pa naj pristopijo. — Omeniti še moramo, da so zadružne sobe v hi§i gsp. Posingerja bile prav okusno in umetno okrašene, raz streho pa so plapolale slovenske zastave. A tudi močni gromovi topičev so se razlegali čez dol in goro. Občinske volitve na Zdolah pri Kozjem. Dne 15. marca imeli smo občinske volitve, a do danes še nimamo župana, arapak še zmiraj županuje M. Čepin, kmet na Klakah. V «Slov. Gospodarju* podregal je že neki dopisovalec in se spodtikal nad volitvami, rekoč, bile so nepostavne. Resnici na ljubo in da se sliši še drugo plat zvona, povemo, da so bile volitve popolno postavne in če bodo vkljub temu ovržene, bodo prihodnje ravno tako vzpadle. Huiskajo proti sedanjemu županu le zato, ker je varčen in skrbi za občinsko blagajno ter ne popiva po gostilnah na stroške drugih. Miha Čepin je tudi dober kristijan, da malo takih, in to nekatere v <oči bode», da se radi malo porogajo. Se ve, da se ljudstvo lahko podšunta, kar se je letos posebno zaradi razdelitve koruze po toči poSkodovanih godilo. Ubogi župan, kako naj vsem vstreže? Vsaj §e Jjubi Bog ne more. Da je župan vsem pravičen, more tudi vsak priznati. Grizejo in obirajo ga posebno tisti, ki satni hrepene po županskem stolu in pisarijo po časnikih z namenom: volitve bodo tako ovržene. V tem se odlikuje posebno nekdo, ki še za svoje domače ne zna skrbeti, ne da bi skrbel za dobro občine; in ker je sijajno propadel pri volitvi, se hoče zdaj mašCevati, rekši, kako bogata bi bila naša občina, ko bi bil jaz župan; denar bi od vseh strani kar letel, saj je mnogo nakopičenega, in ga radi dajo, le župan se mora ganiti. Taka sredstva se rabijo proti pridnim, narodnim, krščanskim županom. Slomšekova slavnost na Ponikvi «Slov. pevsko društvo s sedežem v Ptuji» usoja si vsem cenjenim gg. izvrSujočim članom kakor tudi častitim učiteljskim in pevskim društvom javiti, da bo pri slavnostnem koncertu izvajalo sledeče pesmi: Hajdrih: «Jadransko morje», in dr. B. Ipavic: «Slovanska pesem» s tenor- in bariton-samospevom. Podpisano vodstvo prosi torej uljudno vse ceDjene pevce in častita društva, da se vadijo tudi v teh skladbah, da bo društvo nastopilo v impozantnem številu. Na svidenje torej na Ponikvi dne 5. avg. S pevskim pozdravora: dr. Bela Stuhčc, t. č. predsednik, Miran Lorber, t. č. tajnik. Božji rop. V noči od dne 25. do 26. julija je neznan tat vlomil v tabernakelj velikega oltarja v cerkvi sv. Križa tik Slatine, odprl obhajilni kelih, raztresel v tabernakeljnu sv. hostije, le ena je padla na tla pri oltarju; na monštranci je odtrgal srebrni križec ter srebrne liste ter jih vzel seboj kakor tudi obhajilni kelih brez pokrova. Božjeropni zlikovec je močno poškodoval vratica na tabernakeljnu in tudi zlomil dva svečnika na mizici pri oltarju ter jo potem popihal skozi okno pod korom, kam, se ne vš. Na Jelšovskem travniku je potem od keliha odluščil stojalo in okrasek kupe, ker nista bila srebrna; lopov je iskal sauio zlata in srebra. — Ko se je zvedela ta grozr.a hudobija, nastala je po vsej župniji nepopisna ogorčenost, tudi med gosti na Slatini. Gospod nadžupnik je takoj poslal nabiralno polo na Slatino, da se pobira za nov obhajilni kelih, in so darovali: prevzvišeni biskup Strossmayer 200 K, baron in baronica Reyer 100 K, podmaršal plem. Adrowski 40 K, celjski opat Fr. Ogradi 25 K, kanonik Smetiško 40 K, monsign. Cepelid 10 K, pl. Halperc 10 K, Konigsberg 10 K. Nadaljne darove pobira na Slatini gospodičina Marjeta Hofer. Bog stoterno plati vsem blagim dobrotnikom! Velikanska nesreča je prišla v torek 31. julija čez pilštanjsko okolico. Grni oblaki pridrvili so se od Poličan čez Podčetrtek, kmalu po edni uri popoludne. Gromelo in bliskalo je, da so ljudje trepetali od strahu. Polovica župnije, posebno občina Dravskorebro in Pilštanj sta zelo prizadeti. Žalibog, zgodila se je še druga nesreča. Med najhujšo točo se zabliskne, strela vdari v hlev vrlega moža in podžupana pilštanjskega, gosp. M. Maček-a v Lesičini, in naenkrat je bil celi hlev v ognju. Gospodar pripeljal je ravno voz snopja in spregel vole. Opazi ogenj in hitro odveže živino. Z velikim trudom spravi jo iz hleva, ker je zunaj toča klestila. Spravi še nekaj vozov izpod goreče strehe, a vso drugo opravo požrl je ogenj. Zgorel mu je kozolec, napolnjen s snopjem, svinjski hlev in obe hiži. Samo sena bilo je do 500 stotov. Škoda je ogromna, do 2500 gld. ReSili so si le golo življenje. Žalostno bilo je gledati majhne otročiče, jokati okoli gorečega stanovanja. — Gospodar bil je zavarovan komaj za 500 gld., zato je nesreča tem občutljiveja; vendar je kotdober kristijan dejal: «Če bi tudi iutrašnji dan Sel beračit, zaupam še v dobrega Boga.» Tako je prav. Bog z eno roko vzame in potem z obema nazaj da. Požarna bramba iz Kozjega se je dobro držala in neumorno delala. Na Grajeni pri Ptnji je pred kratkim strela udarila v hišo posestnice Ribič v trenutku, ko ie v hlevu dojila. Kravo je strela ubila, posestnici se ni zgodilo nič hudega. Hiša je seveda pogorela. Hiša Gregorečeva na Grajeni pri Ptuji je že postavljena. Vsled nesrečnega požara preprečena Slomšekova slavnost se bo vršila, kakor se sliši, v nedeljo, dne 2. septembra. Takrat pa mora biti še desetkrat lepša in obilneje obiskana, kakor bi bila na binkoštni ponedeljek. Krčevinski Slovenci, le vse najlepSe pripravite. Slovenci ptujske okolice, le dramite se; slovenski gospodje v Ptuji, ki imate srce in v njem pravo ljubezen do naroda, pa pridno pomagajte! Zlata sv. maša. C. g. Anton Meznarič je danes v cerkvi čč. šolskih sester obhajal zlato sv. mašo. Tihe a zato prisrčne in ljubke slovesnosti so se udeležili zlatomašnikovi ožji prijatelji in znanci. Preč. g. kanonik dr. Križanič Je imel ljubeznjiv govor na zlatomašnika. Jubilant se je rodil v Veržeju 1. 1825. in je ondi obhajal svojo primicijo 8. sept. 1850. ter je letos edini zlatomašnik v lavantinski^ škofiji. Župnijo v Vitanju je dobil č. g. Aloj. Arzenšek, dosedaj župnik v Trbonjah ob Dr. Iz dragih krajev. Nevesto je prodal. V «Amerikanskem Slovencu* čitamo: Pred kratkim iz Avstrije prišedša Lillian Meier bi se morala poročiti s Krištofom Schmidt-om. Poroka bi se morala vršiti v majhnem premogarskem mestu Stockett. Vsi svatje so bili že zbrani, nato pa je dejala nevesta, da se noče poročiti s Schmidtom. Rekla je, da hoče nekega Kunca, in tudi ta je izjavil, da je pripravljen jo vzeti za ženo. Od začetka je bil Schmidt nekoliko jezen, toda za 65 dol. je bil slednjič voljan prepustiti jo Kuncu, ter je prisostvoval kot drug pri poroki, ki se je potem dovrSila. Dva sprevodnika padla z vlaka. Dne 25. julija v poštnem vlaku med postajama Gor. Ležeče in Divačo je videl sprevodnik Schonegger, kako je padel s stojišča ob vlaku jeden njegovih tovarišev. Hotel je dati znamenje, da naj ustavijo vlak, ali naprava je bila pokvarjena; pri tem je zgubil tudi on ravnotežje ter padel ob vlak. K sreči, da ga niso kolesa potrla. Vlak so na to takoj ustavili. Prvi sprevodnik ni nič poškodovan, pač pa Schonegger na desni nogi, kolenu in na glavi. Prepeljali so ga v Trst v bolnišnico. Društvene zadeve. Bralno in pevsko društvo «Maribor» priredi v soboto, dne 11. avgusta 1900 ob 8. uri zvečer na vrtu «Narodnega doma» v Mariboru svoj VII. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor in poročilo predsednika; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) poročilo računskih pregledovalcev; 5.) volitev novega odbora; 6.) imenovanje častnih članov; 7.) vpisovanje novih udov; 8.) različnosti. Za slučaj, da se k temu občnemu zboru ne zbere zadostno število članov, sklicuje se za isti dan in na isto mesto z ravno istim dnevnim redom na 9. uro zvečer drugi občni zbor, pri katerem je v smislu pravil sklepčno vsako število udov. ODBOR. Rajhenburška čitalnica priredi v nedeljo 5. avgusta ob 4. uri popoludno pri gospej Unsuldovi malo besedo po sledečem vsporedu: 1. V duhu na Ponikvi (govor o A. M. Slomšeku), 2. dražba društvenih časopisov, 3. petje in prosta zabava. Gostje bodo dobrodošli. Vstopnina prostovoljna. Kraetijsko društvo v Frankolovem priredi v nedeljo 19. avgusta t. 1. po večernicah poučno zborovanje. Predaval bo potovalni učitelj gospod M. Jelovšek o živinoreji in mlekarstvu. Po zborovanju sledi prosta zabava s tombolo, katero je visoko c. kr. fitiančno ministerstvo dovolilo z odlokom z dne 5. raaja 1900, St. 26.452 za pripravo cerkvene oprave za župno cerkev sv. Jožefa na Frankolovem. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Centralna posojilnica slovenska ima v sredo 8. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani «Narodnega doma» v Mariboru izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. razgovor o slovenskem posojilništvu in gospodarskem zadružnistvu sploh ter o reorganizaciji te zadruge oziroma prememba njenih pravil; 2. dopolnilna volitev v načelstvo; 3. predlogi. — Ker je to zborovanje za daljni razvoj naše gospodarske organizacije važno, vabi načelstvo tudi neude. Nova Stifta pri Gornjemgradu. Na vabilo bralnega društva pride dne 12. avg. ob 3. popoludne prednašat o kmetijstvu deželni potovalni učitelj gsp. Martin Jelovšek. K obilnej vdeležbi vabi ODBOR.