Slovenec List za slovenski ‘ narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 27. številka Joliet, illinois, 11. junija 1009 —— V., -• — Imetnik XTI11 TEKMUJE Z ‘‘MAFIJO” Podružnica te rokovnjaške zveze imela glavni stan baje v mestu Marion, Ohio. ZAROTA DALEČ RAZŠIRJENA. Devet članov prijetih samo v eni državi. Gesla in stiskanje rok. Cincinnati, O., 9. jun. — S tem, da so tukajšnji poštni nadzorniki in tajni policaji, ki so skupaj delovali, prijeli in dejali v zapor, ob istem času več oseb v mestih Columbus, Marion in Dennison, Ohio, je bila bržkone odkrita največja in najbolje organizirana podružnica “Črne roke” v tej deželi. V Marionu je menda glavni stan lopovske zveze. Tekom včerajšnjega dneva so bili prijeti: Sam Lima in Joe Rizzo v Marionu; Antonio Vicario v Columbusu in A. A. Marfio v Denni-sonu. Glavni poštni nadzornik Charles Holmes pričakuje vsako minuto iz mesta Bellefontaine, O., vest o dveh tamkaj prijetih rokovnjačih. Prijeti in še ne prijeti člani “Črne roke” so vsi Italijani in so iskali svojih žrtev samo med svojimi rojaki. Holmes trdi, da je “Črna roka” šele pred dvema tednoma poslala po pošti v Marionu $1900 na svoje zaveznike v Italiji, in da je to pomenjalo samo del plena v enem edinem slučaju. Cincinnati, O., 9. jun. — Nadaljnja odkritja v načrtih izsiljevanja in umorov po članih “Črne roke” kažejo, da je bila ta rokovnjaška drhal v mestih Columbus, Marion, Dennison, Bellefontaine in drugod v državi Ohio organizirana istotako kakor stara “Mafija”, ampak mnogo spretneje glede zakrivanja svojih nastopov. Sedaj je znano, da je imela ohioska “Črna roka” ali “Bananska družba”, kakor se njeni člani nazivajo, svojo podružnico v Pittsburgu, Pa., in eno v Chicagi, ter svoje omrežje do South Dakote. Redne seje so se vršile in izsiljeni denar se je razdeljeval raznim oddelkom v tej deželi in pošiljal sorodnikom v Italiji v hranitev. “Dognali smo, da je čine Črne roke — vsaj na osrednjem zapadu, vštevši Pittsburg, Cincinnati, Cleveland, Chicago, Columbus in druga zapadna mesta — izvrševala dobroorganizirana družba s tajnimi gesli in stiskanjem rok, in da to niso raztreseni slučaji posameznega izsiljevanja,” je rekel glavni poštni nadzornik Holmes. “Doslej še nimamo dokaza, da je ameriška Črna roka na zapadu zvezana z inozemsko organizacijo, ki je usmrtila lajtnanta Petrosina v Siciliji.” Devet oseb je bilo doslej aretiranih, a zasledovanje se neumorno nadaljuje. Albany, N. Y., 9. jun. — Giuseppe Floria, Italijan, je bil danes dejan v zapor, ko se je oglasil v stanovanju škofa T. M. A. Burke od katoliške škofije, kjer je baje zažugal, da bo ustrelil škofa. Škof Burke je bil tačas v mestu Troy. Konec štrajka v Philadelphiji. Philadelphia, Pa., 4. jun. — Urad niki poulične železnice in zastopniki štrajkarjev so odobrili novo pogodbo. Obe stranki sta nekoliko popustili, in vkiatkem bo služba spet popolnoma urejena. Vsled zadnjih izgredov je župan posredoval med železniško družbo in njenimi štrajkujočimi vslužben-ci. Glavne zahteve štrajkarjev je predložil družbi, ki je iste takoj sprejela. Po štrajku. Philadelphia, Pa., 8. jun. — Ko je neznan mož necega sprevodnika na vozu Chestnut Hill-črte opsoval s “skabom”, je potegnil revolver in obstrelil sprevodnika v glavo. Potem je skočil z voza in izginil v grmovju ob bolnišnico; ranjen je smrtnonevarno. Pozneje so prijeli 191etnega Charles McCullougha pod sumom, da je bil sokriv streljanja. Štiri gospe utonile. Knights Landing, Cal., 8. jun. Štiri gospe so utonile v reki Sacramento, ko se je vanjo prevrnil avtomobil, ki je šoferju ušel iz rok. Gospe so bile potegnjene v globino po svojih oblekah, dočim se je šoferju posrečilo, doseči od bregu ležeč čoln in splezati vanj. ________________■ Ali se ti noge pote? “Res, pote se”, odgovarjaš. Ako želiš doseči hitro in stalno olajšbo za vroče, bolestne, otekle, snojne noge, rabi Severov Prašek za noge po na-vodu o porabi. Navadna velikost stane 25c pri vseh lekarnikih. Ako želiš, piši po vzorec in priloži znamko za 2c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 558,477 priseljencev v 10. mesecih. New York, 6. jun. — Iz zadnjega poročila generalnega pnSelitvenega komisarja je razvidno, da je bilo vvpr-vih desetih mesecih tekočega,fiskalnega leta 1852 oseb v Združenih Državah zaradi nalezljivih bolezni, posebno trahome (vejnega lišaja), izključenih. Ker so bili poleg izključenih v mnogih slučajih tudi njihovi svojci poslani nazaj v stare kraje, je število tacih prognancev mnogo večje. Tudi je bilo v istej dobi izključenih 145 topoglavcev ter 115 blaznih in božjastnih, dočim je znašalo'skupno število izključenih v desetih mesecih 7670. Število že poprej v tej deželi bivajočih, a v omenjeni dobi izključenih oseb je bilo 1662. Iz poročila komisarjevega je nadalje razvidno, da je v prvih desetih mesecih tekočega fiskalnega leta dospelo v Združene države 558,477 priseljencev. Od teh je bilo 45,017 Nemcev, 119,967 južnih in 18,968 severnih Italijanov, 54,220 Poljakov, 30,155 Angležev, 24,147 Madžarov, 18,727 Slovakov, 15,493 Hrvatov in Slovencev, 14,848 Francozov in 13,672 Grkov. Število Skandinavcev je bilo 24,468, in 11,785 je bilo Škotov. Nemški črti sta donesli meseca maja z 20. parniškimi vožnjami četrtino skupnega števila priseljencev, dospelih s parniki prekomorskih črt v new-yorško luko. Od 106,110 s 106 parniškimi vožnjami semkaj dospelih potnikov so donesle ladje obeh nemških črt 27,759. Dospelo je skupaj^5588 potnikov v prvi, 13,519 v drugi kajuti in 87,003 v medkrovju. Parniki ham-burg-ameriške črte so donesli s sedmimi vožnjami iz Hamburga 680 potnikov v prvi, 1396 v drugi kajuti in 9168 v medkrovju, skupaj 11,244 potnikov, in v skupnem številu so nad-krilili vse druge črte. HRUP V DUNAJSKI DRŽAVNI ZBORNICI. J Vprašanje o poljedelski banki za Bos , no povzročilo ostre napade na vlado. RUSKI KONZULAT V PRAGI Grozovitnica. Flandreau, S. D., 8. jun. — Tu se vrši druga pravda proti gospej Emi Kaufmann, ki je obtožena, da je svojo služkinjo Nežo Polreis tako mučila, da je povzročila njeno smrt. Bolniška strežajka A. M. Thornberg, ki je de-vojko oskrbovala v bolnišnici, je izpovedala kot priča, da je bilo dekličino telo z ranami tako posejano, da ni vedela, kako bi vse obvezala. Izpodletelo jim je. Youngstown, O., 8. jun. — Lokalno-opcijska volitev v okraju Mahoning, z mestom Youngstown (nad 80,000 prebivalcev), ki se bo vršila v sredo ne bo dala prohibicionistom priložnosti, da bi postavili “strašeč zgled”. “Mokraši” so namreč doznali, kakor pravijo, da je bila nasnovana zarota, mestne ulice na predvečer volitve poplaviti s pijanimi ljudmi, da bi tako “moralično” vplivali na volivce. Nato so vsi gostilničarji sklenili, svoje salune zapreti ob 7. uri zvečer in jih imeti zaprte do 5. ure četrtek zjutraj. Čuden izgovor. New York, 8. jun. — Ko je bila Mrs. Mary E. Gill zaradi kraje lepih oblek v neki prodajalnici krojnega blaga dejana v zapor, se je za svoje dejanje izgovarjala s tem, da je kradla lepe o-bleke zato, ker se je bala, da bi izgubila naklonjenost svojega soproga, ako ne bi hodila elegantno oblečena; svojega denarja pa ni imela, da bi si kupila lepih oblek. V stanovanju gospe Gill so našli vsepolno svilenine in čipk in druzih lepotij. Njen mož je rekel, ko so dejali v zapor njegovo ženo, da bi jo ljubil, ko bi hodila tudi v cunjah. Tekma po zraku. Indianapolis, Ind., 9. jun. — C. G. Fisher in G.G L. Bumbaugh, ki sta vodila balon “Indiana”, sta v brzojavki na neki tukajšnji časopis konečno priznala, da sta kršila zrakoplovna pravila s tem, da sta se dvakrat izkrcala, da sta zajela vode, nakar sta dalje plula. Šest balonov se je bilo v soboto tu dvignilo na tekmovalno plovbo po Fisher in G. L. Bumbaugh, ki sta prebiti čas dobi balon "New York”, ki je plaval 35 ur v zraku. Kdo dobi nagrado za največjo razdaljo, ki jo je preplul z balonom, še ni določeno. V poštev prideta balona “New York” in “University City”. In ustanovitev slovanske banke isto-tam povzroča Nemcem strah. Krvava osveta. Jackson, Ky., 7. jun. — Bivši šerif Edward Callahan, ki je igral odlično vlogo v krvavih osvetah, ki so leta in leta vznemirjale Beathitt county, je bil davi iz zasede obstreljen in smrtno ranjen. V zadevo je zapletenih več zavratnih morilcev. Ob istem času se je streljalo v bližini tudi na Callaha-novega sina, ki je pa s prestreljenim klobukom srečno utekel. Dunaj, 9. jun. — Kakor poročajo brzojavke, se v Pragi po časopisju in med občinstvom najživahneje razpravlja novoustanovljeni ruski konzulat. Konzulom v Pragi je imenovan knez Gregor Trubeckoj, eden najbolj gorečih zastopnikov vseslovanske misli. V nemških in čeških krogih vidijo v tem imenovanju uspeh vseslovanstva, s katerim se češki listi tudi prav odkrito ponašajo, dočim nemški listi istotako izražajo svojo jezo. Tudi v nekem drugem oziru je po stala ruska podpora vseslovanstva prav bridko občutna za Nemštvo, v boju na trgovskem polju. Vseslovanski kongres v Petrogradu je sklenil ustanoviti slovansko banko v Pragi, ki bo v najkrajšem času res ustanovljena in se smatra za nadaljnjo zmago Slovanstva, ker je določena v to, da tudi na trgovinskem polju izpodrine nemški živelj iz njegovega doslej gospodovalnega stališča. Dunaj, 9. jun. — Glede pogodbe, predkratkim sklenjene med gališkimi petrolejskimi mogotci in “Standard Oil”-kompanijo, poroča “Neue Freie Presse”, da so “Galičani” dali Američanom popolnoma v roke avstrijsko petrolejsko industrijo, ne da bi dosegli primeren dobiček. Po pogodbi bo Standard Oil Co. zgradila potrebne petrolejske shrambe, za kar bodo Galičani plačali $375,-000 za štiri leta. Med tem časom prevzame Standard Oil Co. gališki petrolej po gotovi ceni. Dunaj, 9. jim. — Gospa Toselli, bivša saška kronprincezinja Lujiza, je naprosila državno sodišče, dobiti zanjo od cesarja Franc Jožefa dovoljenje, da se sme naseliti v Avstriji. To se ji bo bržkone dovolilo, če ne bo ugovarjal saški kralj. London, 7. jun. — Brzojavka iz Krakova na avstrijskem Poljskem poroča, da je bilo ob eksploziji vojaškega skladišča ža smodnik, ki se je pripetila v soboto zvečer, 500 oseb ranjenih. Trije vojaki so bili usmrčeni, 40 hiš je bilo razdejanih in na stotine druzih poškodovanih. V skladišče, ki je ležalo blizu kolodvora, je treščilo. Več tisoč funtov smodnika se je razletelo in 1500 strelov je priletelo med množico, na kolodvoru čakajočo vlaka. Krakovske bolnišnice so z ranjenci napolnjene. Dunaj, 6. jun. — V državni poslanski zbornici je kazal tlakomer (barometer) spet enkrat vihar. Med celo sejo so se doigravali hrupni prizori, in časih je bil tak dirindaj, da je spominjal se najhujše dni v državni zbornici. Šunder je povzročila razprava o tako-zvanem bosenskem vprašanju glede u-stanovitve poljedelske banke za Bosno. Najhuje so se spopadali vsenemci in Čehi. Ometavali so se med seboj z raznovrstnimi psovkami in si ponujali klofute. Poslanec Bielohlavek je hudo napadal skupnega finančnega ministra barona Buriana, ki je obenem načelnik osrednjega vodstva za Bosno in Hercegovino ter se je kot zagovornik ogrske poljedelske banke za Bosno splošno pristudil. Govornik je označil Buriana kot podleža, nesramneža in brez-značajneža. Bosensko vprašanje so bili sprožili jugoslovanski poslanci, da preprečijo v Bosni oderuštvo zasebnih špekulantov madžarsko-čifutskih. Baron Bu-rian je nameraval z ustanovitvijo zasebne madžarske agrarne ali poljedelske banke v Bosni škoditi koristim države in bosenskega prebivalstva. In avstrijska vlada je privolila, da se sme ustanoviti v Bosni madžarska banka, ki bi imela izključno pravico posojati tamošnjim kmetom, ko se bodo odkupovali od gospoščine mohamedanskih graščakov, agov, begov in spa-hij. In zato je nastal sedaj v dunajski državni zbornici odločen odpor proti avstrijski vladi in bosenskemu podkralju Burianu. Predloga o lokalni opciji. Springfield, 111., 4. jun. — Predloga o lokalni opciji je mirno zaspala, ko je bil sprejet predlog senatorja Dun-lapa, naj se postavijo na mizo vse predloge, ki niso v posvetovanju. Pred log je bil sprejet enoglasno. Predloga o lokalni opciji je odrejala, da se mestom in vasem dovoli, glasovati ločeno od ostalega dela občine (township) o lokalni opciji, dočim sedaj veljavna lokalnoopcijska postava določa, da velja izid glasovanja za celo občino. Gary vznemirja H. C. Fricka. Pittsburg, Pa., 5. jun. — H. C. Frick se je začel vznemirjati radi bodočnosti Pittsburga, in pozval je župana in dru ge pittsburške prvake, naj se potegujejo z njim, da ostane Pittsburg v svo ji prejšnji moči, če že ni mogoče na praviti mesta boljšega in večjega. Te dni se je Frick posvetoval z županom Magee in nekaterimi odličnimi finančniki o sedanjosti in bodočnosti “je-klarniške prvostolnice”. Po konferenci je eden izmed udele žencev izjavil: “Mr. Frik je svaril Pitts burg kot mesto in njegove podjetnike proti nevarnosti, ki preti pittsburški slavi odstrani novega ‘jeklenega me sta’ Gary, Ind. Rekel je, da se mora Pittsburg boriti za nov ‘business’, in nele to, marveč mora biti neprestano na straži, da obdrži, kar je že pridobil. Svaril je proti vsaki kratkovidni politiki glede zboljšave in nujno zahteval, da Pittsburg pograbi priložnost in doseže za mesto večjo čast med velikimi mesti v deželi.” Dočim je g. Frick namigaval predvsem na Gary, je gotovo omenjal vsa jezerska pristanišča, ki so v zadnjem času pokazala voljo, izdelovati železo in jeklo, kažoč na dejstvo, da pomenja vsaka nova tovarna ob jezerski strani izgubo za pittsburško bogastvo. G. Frick namerava sklicati novo konferenco v nekaj dneh. S kamenom usmrtil bika. Hastings, Mich., 8. jun. — Cleveland Strow, voznik, je danes usmrtil veli-cega bika in bržkone rešil življenje David Purchisu, farmarju v Verment-villu, s tem, da je udaril žival v glavo z velikim kamenom in mu prebil črepinjo. Purchis je vodil bika, ko ga je napadel. Strow je pobral kamen, ga zalučal in zadel žival med oči. John Mitchell sedaj Newyorcan. New York, 6. jan. — John Mitchell, osem let predsednik zveze “United Mine Workers of America”, se je preselil iz države Illinois semkaj. Vbo-doče bo živel, delal in glasoval v New Yorku. Pred nekaj dnevi je s svojo družino zapustil Spring Valley, kjer je živel sedemnajst let. Sedaj je g. Mitchell tajnik zveze “National Civic Federation”. Rockefeller prodaja zemljišča. Cleveland, O., 6. jun. — John D. Rockefeller naglo razpečava svoja zemljišča v tem mestu in v Buffalu. Nedavno je prodal nekaj posesti v sredini mesta in te dni je začel razprodajati velik kos zemlje blizu svojega letovišča na Forest Hillu. Zemljiški mešetarji pravijo, da se hoče “petrolejski kralj” dejansko iznebiti vseh svojih tukajšnjih zemljišč, katerih ne rabi zase. Požari. Presque Isle, Maine, 7. jun. — Ves severozapadni del tega mesteca, kjer so se nahajala boljša stanovališča, je vpepeljen vsled požara. Šele ko je ogenj uničil 130 hiš in eno cerkev, prostozidarsko dvorano in več drugih poslopij, so bili plameni omejeni. Skupno škodo cenijo na $300,000. Valley City, N. D., 7. jun. — Požar je sinoči uničil v kraju Nome del kup-čijskega okraja. Škodo cenijo na $75,000. Louisville, Ky., 7. jun. — Požar je prizadel tovarni za pluge tvrdke B. T. Avery & Sons škode nad $75,000. Kreta. Pariz, 8. jun. — Položaj v zvezi z otokom Kreto vzbuja v Evropi precejšno bojazen. Zaščitne velevlasti, Velika Britanija, Francija, Rusija in Italija, so sklenile, kakor od začetka nameravano, dne 31. julija zapustiti otok. Turčija je naznanila, da se mora po onem času otok, ki mu sicer ostane omejena samovlada, povrniti pod turško zastavo, in da je Turčija odločena, se ne prestrašiti niti vojne v dosego tega. Grška pa misli, da se ima otok pri-spojiti Grški, kadar ga zapuste četvere zaščitne velevlasti. Doslej se je pa grški kralj brez uspeha trudil, pridobiti velevlasti za to misel. Pravijo, da stoji v tej zadevi Nemčija na strani Turčije. Klanje se nadaljuje. Berolin, 8. jun. — “Tageblattu” poročajo iz Aleppa, da so dale turške oblasti zadnji teden usmrtiti dvanajst kolovodij klanja v Adani, med njimi šest Armencev. Dopisnik poroča nadalje, da je to ostro vladno postopanje ogorčilo prebivalce med Alexan-dretto in gorovjem ter da so začeli novo klanje, ki je doneslo smrt kacim 100 ljudem. KANADSKI KANAL ZAPRT PO NEZGODI. Zatvornica razdejana pri Sault Ste. Marie, en parnik se pogreznil in dva poškodovana. PROTEST slovenskih duhovnikov ZMOTA POVZROČILA NEZGODO Ves promet po gorenjih jezerih bo imel velike zamude. Sault Ste. Marie, Mich., 9. jun. — Parnik “Perry G. Walker" od Gilchrist brodovja je odtrgal,, ko je tukaj plul po kanadskem kanalu, spodnje krilo splava ali zatvornega žleba, vsled česar se je parnik “Crescent City” pogreznil, se parnik “Walker” pogreza in je osebni parnik “Assiniboia” od kanadske pacifiške železnice nekoliko poškodovan. Parnika “Assiniboia” in “Crescent City” sta se nahajala med zatvornimi vratmi, ko se je nezgoda pripetila. Silni naval, ki je pridrl skozi spodnji del zatvornega žleba in koj nato odtrgal tudi gorenje krilo, je parnika pognal in pri tem je bila “Assiniboia” vržena s tako silo proti drugi ladji, da je dobila tako veliko luknjo v pleče, da se je v kratkem času potopila. “Walker” je še bil vstanu doseči ameriški breg, kjer se zdaj počasi pogreza. Kapitan te ladje izjavlja, da je njegov glavni strojnik odgovoren za nezgodo. Ko bi se bil moral ravnati po znamenju “protipar”, je dal znamenje “s polnim parom naprej”. Besneči valovi so šumeli liki Niagarski slapovi in napravili na kanalu tako veliko škodo, da kanal bržkone ne bo raben za ostanek brodarstvene dobe. Sault Ste. Marie, Mich., 9. jun. — Kanadskega kanala zatvorni žleb, ki je stal $4,000,000, bo bržkone neraben dva meseca vsled današnje nesreče. Velike zamude bo imel ves promet na gorenjih velikih jezerih med poletjem, ker bodo morali vsi parniki rabiti ameriški kanal in zatvorni splav. To bo povzročalo-mnogo tesnobe in pritiskanja po jedinem vodovodu, ker nosita oba kanala med odprto dobo najtežje tovorne ladje sličnega prometa na svetu. Pogreznjeni parnik “Crescent City” je pripadal pittsburški parobrodar-stveni črti. zoper pisavo “Glas Naroda” o nami« ravanem prihodu mil. g. škofa ljubljanskega, Dr. Antona Bonaventure Jeglič. Stanje setvine. Washington, D. C., 9. jun.—Po pravkar objavljenem poročilu poljedelskega urada o stanju žita dne 1. junija 1909 je bilo tega dne stanje jare pšenice povprečno 95.2 odstotka, stanje ozimne pšenice 80.7, rži 89.6, ovsa 88 7 in ječmena 90.6. Istega dne lanskega leta je znašalo stanje jare pšenice 95 odstotkov s povprečnim stanjem 92.6 odstotka za zadnjih deset let. Jara pšenica kaže izVrstno, ozimna bi bila lahko boljša. — Ne pozabite priti v Chulikovo prodajalno v soboto, ker ta dan bode tam velika razprodaja. Zavedajmo se in podpirajmo rojaka, ki je naše gore list. : Največji mlin na svetu zgorel. Decatur, 111., 8. jun. — Mlin Decatur Cereal-kompanije, največjji mlin na svetu za belo rženo moko, je davi zgorel. Škoda znaša $291,500, zavarovalnina $160,000. Mlin se zopet zgradi Brizgalničar John E. Sheehy je bil ubit po padajočem tramovju. Zapušča ženo in tri otroke. Štirje drugi gasilci so komaj utekli smrti. Volitev v Chicagi. Chicago, 111., 8. jun. — Chicažani so pri včerajšnji volitvi pokazali, da se pri volitvah sodnikov ne ravnajo po strankarski meji. Republikanci so izvolili svojega kandidata Brentano za višje sodišče in 8 izmed 14 kandidatov za okrožno sodišče, dočim so demokrat j e izvolili 6 okrožnih sodnikov. Zjedjnjene družbe so dosegle sijajno zmago. Jolietske novice. — Umrl je rojak John Starašmič, star 67 let, v svojem stanovanju, 210 Ross st., za srčno hibo, v sredo zarana ob petih. Prejšnji dan je še delal v jeklarnici. Pokojnik zapušča tukaj tri sorodnike, Johna, Matha in Nicka Starašinič ter v starem kraju, v podzemeljski fari pri Metliki, pa svojo ženo in štiri hčere. Pogreb se je vršil včeraj (v četrtek) zjutraj ob osmih. N. p. v m.! —- Sedemletni sinček rojaka Geo. Flajnika, ki je bil v ponedeljek popo-ludne na poti iz šole domov povožen po nekem divjem vozniku, se dokaj dobro počuti in je upati, da vkratkem popolnoma okreva; konja sta namreč bila pametnejša od voznika in sta se' sama umaknila otroku, tako da je bil ta le neznatno poškodovan. \j. lističa “Ave Marija” smo podpi« sani slovenski katoliški duhovniki v Ameriki izvedeli, da hoče mil. g. kne« zoškof ljubljanski letošnjo jesen ob« iskati katoliške Slovence v Ameriki, Nam ni ljubljanski vladika o tem nič naznanil, tudi ne vemo, če ga je kdo povabil v'Ameriko, vse kar smo zve» deli do zdaj je iz Patra Kazimira lista. Kakor hitro se je to zvedelo, je začel "Glas Naroda” pisati zoper ljubljan» skega škofa. To pisarenje je sramotno in nesramno. Kar naravnost nul v svoji predrznosti brani v Ameriko, ker je naslovil svoj surovosti polni članek “Ne v Ameriko — Bonaventura!” Žuga mu, naj ne pričakuje V Ameriki gostoljubnega sprejema, ko pravi, da če pride sem, ga bodo ameriški Slovenci sprejeli “z dvomljivimi čuti.” Mi podpisani slovenski duhovniki kar najodločnejše protestujemo zoper tako nizkotno in surovo pisarenje. Ali je “Glas Naroda” res še tako zelen, da ne pozna postav naše dežele, da sme priti v Ameriko vsak zdrav in pošten človek in če je tudi najpripro-stejši delavec? Če naša republika ne brani ljubljanskemu škofu vstopa V Ameriko, odkod si prilastuje “Glas Naroda” to nesramno pravico? Če se “Glas Naroda” boji, da bQ ljubljanski škof zanesel med ameriške Slovence versko strankarstvo, mu mi povemo na ušesa, da v Ameriki ni ne liberalcev ne klerikalcev, ampak tukaj poznamo samo katoličane in odpadnike. Zato ni treba “Glasu Naroda” imeti skrbi, da bo ljubljanski škof pripeljal s seboj kakega strastnega klerikalca in ga priporočil za prihodnjega predsednika Združenih Držav. V deželi svobode živimo in kot ameriški državljani imamo v smislu postav naše slavne republike popolno versko prostost. Slovenska gostoljubnost je splošno znana in tudi ameriški Slovenec, če je prav reven, sprejme vselej svojega rojaka iz stare domovine z odprtimi rokami. S toliko večjim veseljem in navdušenjem bo naš katoliški narod V Ameriki sprejel ljubljanskega škofa, ki žrtvuje vse za svoj narod in ga mnogi ameriški Slovenci osebno poznajo kot svojega dobrega bivšega nadpastirja. Če pride slavni vladika med nas, mu bomo slovenski duhovniki zaklicali iskreno: “Dobro došli med nami!’’ Z veseljem ga bomo sprejeli povsod kot milega gosta, pokazali mu bomo svoje, se žulji slovenskih katoliških delavcev zidane cerkve in šole, naše cerkvene družbe in bratovščine, da se bo prepričal na lastne oči, kako se slovenski duhovniki v Ameriki trudimo za ¡zveličanje neumrjočih duš. In če pride, bodo uredniki hi izdajatelji “Glas Naroda” prepričani, kako krivično so sodili naš verni slovenski narod, ker bodo videli in slišali, kako ga bodo naša slavna katoliška društva sprejela z veseljem in častjo, katerokoli naselbino bo obiskal. Podpisi: Msgr. J. F. Buh, Ely* Minn. Msgr. Alojz Plut, Shakopee, Minn. Rev. F. Ažbe, Steelton, Pa. Rev. F. X. Bajec, St. Paul, Minn. Rev. M. Bilban, Eveleth, Minn. Rev. John Gruden, Washington, D. C. Rev. A. Kastigar, La Salle, III. Rev. J. Kompare, Kansas City, Kan. Rev. John Kranjec, Chicago, 111. Rev. A. M. Kraschowitz, Joliet, 111. Rev. John Mertel, Pittsburg, Pa. Rev. Albin Moder, Mt. Carmel, Pa, Rev. John Perše, Leadville, Colo, Rev. Mih. Pirnat, Butte, Mont. Rev. Al. Pirnat, Aurora, Minn. Rev. John Plevnik, Waukegan, 111. Rev. Ferd. Ppžek, New Ulm, Minn, Rev. F. S. Rant, Arlington, Minn. Rev. P. F. Remškar, Shakopee, Minn, Rev. Jos. Sodja, St. Paul, Minn. Rev. A. Sojar, Chicago, 111. Rev. John Stefanič, So. Lorain, O. Rev. M. Šavs, Delano, Minn. Rev. P. Vincent Schiffrer, O. S. B., Brockway, Minn. Rev. F. S. Šušteršič, Joliet, 111. Rev. Jos. Tomšič, Forest City, Pa. Rev. John Zaplotnik, So. Omaha, Nebr. Rev. Cyril Zupan, O. S. B., Pueblo, Colo. American College” v Rimu. Rim, 8. jun. — “American. College” V Rimu je začel obhajati svoj zlati jubilej. Cerkvi je bila nabito polna visokih prelatov in dostojanstvenikov papeškega dvora. Msgr. Farley, nadškof newyorški, je čital sv. mašo in škof M. J. Burke iz St. Josepha, Mo., je imel krasen nagovor. Joliet, 111., 9. jun. — Prihodnji četrtek, dne 17. junija, bo po vseh Združenih državah viden popoln solnčni mrk, seveda, če ne bo spet oblačno, kakor je bilo zadnji četrtek, ko je bil napovedan popoln mesečni mrk, pa je bil radi oblakov neviden. Popolni šolnini mrk se prične v četrtek okoli 6. ure 10 minut zjutraj in se bo nadaljeval do solnčnega zahoda. Ko solnce «nrkne, bo potemnela polovica šolnine površine, s— Zadnji popolni solnčni mrk je bil viden v tej deželi leta 1869, kmalu po zaključku državljanske vojne. Takrat so baš osvobojeni črnci in drugi praznoverneži mislili, da se je približal konec sveta. Petelini so peli, skovirji skovikali, svetilnice gorele, in to vse potlnevi. Solnčni mrk prihodnjega četrtka bo baje tudi pre-znamenit, in vsepovsod se nanj pripravljajo vremenski proroki in zvezdo-znanci, —- Nesrečni rojak Louis Župec, ki ga je tukajšnja policija dne 2. t. m. ob poltreh zarana našla na neki ulici v obupnem stanju zmešane pameti, je bil v četrtek'zvečer v varnem spremstvu odposlan nazaj v Cleveland, O., kjer je stalno bival baje pod h. št. 3908 na St. Clair St. Nesrečniku se je menda zmešala pamet, ker mu je žena ušla, zapustivši mu tri otročiče; in v svoji zmešanosti je bil prišel iskat žene in zapeljivca v Joliet. To sklepamo iz oglasa, ki je bil zadnji teden objavljen v nekem slovenskem listu in ki se glasi: “Iščem svojo ženo Marijo Župec, roj. Rošel, doma iz Stavče vasi pri Žužemberku. Od mene jo je popihala z nekim Adolf Travnikom iz Trebnega. Ostavila je tu moža m 3 nedorastle otroke. Kdor rojakov bi vedel naslov zapeljivca in moje žene, ga vljudno prosim, da mi ga naznani. Naslov: Aloysius Župec, 3908 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.’’ — Kot okrožni sodniki (circuit judges) dvanajstega distrikta, ki obsega okraje Will, Kankakee in Iroquois, so bili v ponedeljek izvoljeni gg.: Frank L. Hooper z 12,495 glasovi; Charles B. Campbell z 10,993 glasovi, in Dorrance Dibell z 9,590 glasovi. Dosedanji sodnik A. O. Marshall je s 5,512 glasovi propadel. — Poročena sta bila v naši cerkvi v ponedeljek dopoludne g. Jakob Štritof, doma iz Grahovske fare na Notranjskem, in gdčna. Frančiška Žni daršič, doma iz Dobrega polja na Do lenjskem. Bilo srečno! -- Tovarna “American McKenna Frocess”-kompanije, ki je bila šest mesecev zaprta, je te dni zopet zaposlovala in okoli 150 delavcev je spet na delu. — Tovarna “Joliet Iron Products kompanije je pomnožila svojo delavsko silo za kacih 70 do 80 moških, tako da je sedaj zaposlenih v tovarni okoli 300 delavcev. Naročil ima družba dovolj za nedoločen čas. — Tovarna “Illinois Steel”-kompa-nije posluje s polno silo. Meseca ma ja je napravila troje rekorde: Kokove peči so izgotovile 78,667 ton koka kolikor še v nobenem prejšnjem mesecu; “controller" je dogotovil 60,597 ton palic (ingots), in oddelek “billet mill” je izdelal 52,540 ton drogov, dila v tukajšnjem mestu pretečeni mesec. V začetku maja se je ponesrečil Alojzij Blatnik. Delal je tukaj v topilnici, in zvečer, ko je šel iz “šihta”, se je hotel peljati na praznih vagonih, katere je strojevodja peljal v smeri proti njegovemu bivališču. Toda spodletelo mu je ter je padel pod vozove in je bil na mestu mrtev. Star je bil okolu 30 let, doma je iz Hinjske fare, na Dolenjskem, ter zapušča tukaj v Ameriki tri brate. Pri društvu ni bil nobenem in pogreb so mu bratje o-skrbeli. — Potem, proti koncu maja, je umrl naravne smrti Anton Petrove, star okoli 45 let, neoženjen, tudi iz pa bom malo še počakal; bom pa vkratkem razjasnil, kako se dela tukaj z našim narodom. Drugači je tukaj vse dobro, mesto zmerom napreduje in tudi mislim, da se bo začela kmalu naša slovenska cerkev zidati, ki bode kinč našemu mestu, še bolj pa našemu narodu slovenskemu. Ne smem pozabiti, kako smo praznovali binkoštne praznike. Seveda, ponavadi. Samo trije so v arestu, je-den pa v bolnišnici, ker pravijo da bo težko okreval. To pa nam ne dela časti. Zdaj pa naj zadostuje za enkrat, bom drugi pot kaj več. Zdaj pa lepo pozdravljam vse čitalce in čitalke tega lista in tudi vas, g. urednik tega lista. Jakob Petrich, Box 372. Ely, Minn., 6. jun. — Drago uredništvo: — Prosim malo prostora. Pod učenostjo našega novega cerkvenega organista g. Fr. Hrovat-a, došlega iz , Chicage, 111., se sveže petje pri sv. Hinjske fare. Bival je tukaj nad 20 j maši razvija. To ne priznavam samo' let, toda še ni imel časa, da bi bil pri jaz> marveč slišim pogovarjanje tukaj- sissippi poleg St. Paula. Mesto je jako čedno in čisto, za to je nazivajo “kraljico severa”. Tudi St. Paul je čedno mesto, ampak je vendarle bolj zakajeno od dima, ki pride iz raznih tovarn, a v Minneapolisu so po večini le mlini za razno žito, v katerih dela na tisoče delavcev. Tu se nahajajo največji mlini na svetu. Dela se tu ne more dobiti, posebno novinci teško delo dobe, ker ne umejo jezika, za to pa se le malo Slovencev tu za stalno naseli. Dosti je pa tu Nemcev, še več pa Švedov in Norvežanov, za to se to mesto nazivlje “the norvegian town”. K sklepu pozdrav vsem rojakom in rojakinjam. Našemu vrlemu listu pa ki nas tako redno obiskuje in prinaša poročila od bratov rojakov od vseh strani, še več napredka in uspeha, da bode obiskoval vsako slovensko hišo v Ameriki. J. S. kakšnem društvu, ali da bi si kako drugače preskrbel za slučaj bolezni oziroma smrti. Bolehal je hodeč že dalj časa, in v postelji je bil le ett teden. Ker ni bil pri nobenem društvu in brez vsega denarja, so morali okolu rojakov prositi, da so nabrali eno svoto in ga pokopali kot se človeku spodobi. Dragi mi slovenski rojaki, ali ni to skrajno žalostno, ko se mora beračiti a pogreb? Vsak si lahko misli, kako šnjih Slovencev, ki smo splošno zadovoljni. Pozdrav bralcem Elyški Slovenec. gi dan po 4 ali 5 ur. Tako se zdaj nerad&človek "gre "okolu"rojakov "ter dela slabo da stari Amerikanci ne po- — Neki črnec, imenoma E. Thomas, je bil obtožen napada s smrtonosnim orožjem z namenom izvršiti umor. Ko se je imela včeraj popoludne obravnava proti njemu nadaljevati, je zbra ni sodni dvor zaman pričakoval ob toženca, kajti le-ta je medtem nezna-nokam izginil. Predrznemu ptičku se je posrečilo, da je neopažen zapustil sodišče, ko so imele njegove straže opraviti z nekimi drugimi jetniki. La Salle, 111., 8. jun. — Poslušaj, dragi bralec Amerikanskega Slovenca, kaj ti napišem o tej mali naselbini v La Salle. Z delom gre pri nas prav slabo, posebno v “kolmajni” se dela vsaki dru- prosi podpore v tej zadevi. Marsik-tero grenko besedo sliši, katera sicer leti na dotičnega mrliča, za katerega sč nabira, toda nabiralec jo le mora slišati. Koliko takšnih slučajev se zgodi med našim narodom tukaj v Ameriki, vidimo iz časnikov, toda vendar je še veliko rojakov, kateri niso pri nobenem društvu. Če jih kdo opominja za pristop k društvu, ali če vidijo tak slučaj kot je zgoraj omenjeni, to je vse “glas vpijočega v puščavi”: izgovarjajo se s takimi ničevimi izgovori, da človeka kar ušesa bole. Tukaj v Butte je še toliko naših rojakov, da niso pri društvu, da je prav žalostno za naš narod. Vsi smo uposljeni tukaj pri nevarnem delu, toda vse to ne gane marsikaterega. Vse drugo mu je ljubše kot društvo, in za vse drugo rajši denar troši kakor da bi društvo plačal. Žal, da so nekteri rojaki tako daleč zaslepljeni. Tukaj imamo izvrstno društvo sv. Jan. Krst. št. 14 K. S. K. J., katero plača podporo v bolezni vsak dan dolar in če potrebuje bolnik strežnika, tudi tega društvo o-skrbi. Ali ni to lepo in koristno? Kaj more človek zahtevati boljšega od enega društva? Smelo trdim, da če bi rojaki sprevideli, kako koristno je društvo, bi bilo naše tukajšnje društvo še enkrat tako veliko, ali pa eno novo ustrojeno ravno tako veliko. Zatorej rojaki po širni Ameriki, pristopajte k društvom, ker če Vas drugo ne priganja k temu koraku, naj vas goni jo taki žalostni zgledi, kateri se, žali bog, tako pogosto slišijo od naših rojakov. Drugega posebnega nimam rojakom poročati. Dela se tukaj prav dobro, in baker se prav pridno vleče na površje iz njegovega tisočletnega ležišča. Rojakom pa ne svetujem sem za delom hoditi, ker brezposelnih ljudi je tukaj silno veliko. Vreme imamo sedaj od začetka junija precej gorko. Meseca maja je bilo pa zmeraj grdo in mrzlo vreme, in sneg je po-gostoma padal, kateri še leži okolu nas po hribih. Po drugih krajih se ta mesec začenja poletje, pri nas pa še le pomlad, ker šele sedaj opazimo, da se zeleni kakšna borna rastlina, katerih je tukaj prav malo. Dragi g. urednik! Gotovo že težko čakate konca temu dopisu. Prosim ne zamerite; saj veste, da niste preveč nadlegovani z dopisi iz Butte, Mont. Zatorej upam, da mi oprpstite mojo dolgobesednost, in upam, da se bom večkrat s kakšnimi krajšimi toda bolj veselimi novicami oglasil. Pozdrav vsem rojakom po Ameriki. Slovenski rudar v Butte, Mont. mnijo takih slabih časov kakor so sedaj. Zatoraj ne svetujem nobenemu sem za delom priti. Kadar se pa na bolje obrne, hočem pa razglasiti v Amerikanskem Slovencu. V pondeljek, to je 7. junija so vstopili v slovensko cerkev svetega Roka štirje zaročenci svetega zakona; pa še lepše je bilo, da so pridobili pod skromno podobo našega Zveličarja v svoje srce; potem se je brala sv. maša novim poročencem. Omenjam pa le enega, ki smem reči njegovo častitljivo ime Anton Kral. Ta je zvesti častilec našega Zveličarja in prijatelj slovenskih fantov, kateri so mu ska-zali vso čast z lepim nagovorom na ženitovanjski veselici, ki se je vršila v dvorani Mata Komp. Ob pol 12. uri so ga obstopili fantje in se poslavljali od njega za lepi “ledek stan”, ki so skupaj tako složno živeli, želeč mu vso srečo z njegovo zaročenko v zdravju in dolgem življenju in kličoč: Bog te živi, živi, živi, ker si ti ženin junak, da te mora spoštovati vsak! Bratovsko smo se ločili pri Blažovih. Blaž Kač. New York, 2. jun. — V nedeljo, dne 30. maja, obhajalo je podporno društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J. v Brooklynu 51etnico svojega obstanka. Že ob Jž9. uri dopoludne so se pričela zbirati katol. društva v šolski dvorani Sv. Nikolaja na 2. cesti. Ob ji na 9. pričeli so v zvoniku naši vrli Kranjci slovesno pntrkavati, da je vsakega rojaka ganilo v srce. Pet minut pred 9. odkorakala so vsa društva pod zastavami v cerkev, kjer je bila zahvalna služba božja. Č. g. župnik Ivan Nageleisen je prišel v spremstvu našega gospoda pastirja, Rev. Za-krajšek-a, pred oltar ter slovesno blagoslovil novi trak, ki ga je dobila zastava kot darilo od gospe Jakopičeve, soproge tukajšnjega oskrbnika Avstrijskega Doma. Po blagoslovu privezala je goriomenjena gospa rumeno-beli trak na zastavo, ki je ponosno zaplapolal po cerkvi. Č. g. Zakrajšek imel je nato slavnostni govor, ter je vzpodbujal vrle može, da naj ostanejo zvesti Bogu in narodu. Pri sv. maši so peli naši vrli Slovenci tako lepo, da — Dežja bi bilo sedaj dovolj za farmarje po naši okolici, ampak vremenski proroki ga nam še več obetajo. — Kolesarji in posebno motorcikli-sti bodo morali vbodoče malo bqlj paziti, da ne bodo dirjali po bliskovo po jolietskih ulicah, drugače bodo strogo kaznovani. Tako jim je zapretil policijski načelnik. In kolesarjem je tudi prepovedano voziti po stranskih tlakih. — Častni član jolietske trgovske združbe je postal naš župan Cronin, ker je povzročil zapiranje salunov ob U. uri «večer. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Ga. Frančiškovič Jakob, Grgurič Anton, Kolar Marija, Kuker John, Petrovič John, Priča Nikola, Robek Frank. Butte, Mont., 3. jun. — Cenjeno u-redništvo Am. 61.1 Prav redki so do piši iz tukajšnje slovenske naselbine, zatorej podam jaz cenjenim bralcem Am. Sl. nekoliko vrstic, če le g. ured nik vidi, da je vredno natisniti v listu. Seveda, bogve kako mikavnih novic naj nihče ne pričakuje, toda nekaj le Calumet, Mich., 5. jun. — Štirinajst dni oženjeni Anton Žalec je storil žalostno smrt v Osceolaski jami “shaft No. 5.”' Nesrečnika je skip zadel ter ga grozno poškodoval in polomil in pobil. Nesrečnik je bil star 26 let. J. Bahorich. La Salle, 111., 20. maja. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca, prosim Vas za malo prostora v Vašem vele cenjenem listu. Res bolj poredkem se kdo oglasi iz naše naselbine. No pa se sliši po vseh časopisih, da se sedaj slabo dela. Res tudi tukaj v našem mestu La Salle, 111. .se bolj eno srednjo reč dela. Majne so zelo slabe. Sedaj poleti se večinoma vsak lahko izpočije, 3 ali par ur se napravi na te den. Res slabi časi! Pa se troštamo na jesen kaj boljšega. Ne svetujem tudi jaz nobenemu sem hoditi si dela iskat, tudi pri nas jih je veliko brez dela. Ni dolgo, ko sem prišel iz stare do movine sem v Ameriko. Res kamor se človek obrne, vse je veselo. Tudi jaz ko sem bil 30. maja v slovenski cerkvi sv. Roka v La Salle, 111., sem slišal lepo pridigo in zanimivo petje, da se mi je zdelo, ko bi bil doma v domovini. Res takega petja pa spet nisem slišal, ko je tukaj v La Salle, 111., ko so pri zadnjem evangeliju zapeli pevci in pevke: “Marija skoz življenje” in “Majevo”, ki se glasi: Že slavčki žvrgole i. t. d. Res tudi ti pevci in pevke so vredni pohvale, posebno basisti in tenoristi, tako ubrani glasi, res to je lepo, le tako naprej, da se pozna, da smo Slovenci tu v Ameriki. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in v stari domovini. Tebi, vrli list, pa želim veliko uspeha, naročnikov in predplačnikov. Opazovalec. V naii knjigarni «o letos ▼ posebno reliki zalogi Krasne Knjige za Prvo sv. Obhajilo. Za deklice lepe bele z zlato obrezo in okraski; za dečke fino usnje z £t0 0br“0 50c in $1 Na željo jih pošljemo tudi več izvo-dov vsakomur—poštnine proste. ^ .... =• £1 KNJIGARNA AMER. SLOVENCA £ JOLIET, ILL. S # fr fr fr fr so marsikomu silile solze v oči. Cerkev je bila opremljena s cvetlicami ter praznično razsvetljena. Ko je še koncu sv. daritve cela cerkev zapela zahvalno slovensko pesem in v zvoniku se ponovilo pritrkavanje, tedaj smo bili v duhu vsi doma, v lepi stari domovini polni ginjenja. Gotovo o-stane ta lepa cerkvena slovesnost marsikomu v blagem spominu... Ob jedni uri popoldne bil je skupni banket v društveni dvorani v Brook-lynu, katerega so se udeležila vsa društva po svojih zastopnikih. Predsednik g. Fr. Tassotti je pozdravil v lepih besedah slavne goste, ter izvolil sta-rašinom banketa g. A. Jakopiča. Č. g. Zakrajšek je bil naprošen po stara-šini za slavnostni govor. Govorilo se je mnogo, častitalo ter napijalo se je društvu od vseh strani. Zlasti se je ta dan dalo zadostilo najstarejšemu društveniku in ustanovniku g. F. G. Tassottiju, čestitalo se mu je za njegovo vztrajnost pri ustanovitvi. Sad truda in skrbi videl je dobri mož obilo poplačan, ko se je s ponosom oziral na društveno zastavo, ozaljšano s krasnimi trakovi. Ob pol 5. uri pričela se je splošna zabava in ples istotam. Ob 11. uri ponoči se g. Jakopič še enkrat zahvali gostom za prijazen poset in obilno (Nadaljevanje na 7. strani.) Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve -mlioe sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun 1 (Jj ter je obrestuje po čistili Tj.2 /0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 300-000. PODRUŽNICE, SPLJET, CELOTEC IN TRST. ■.YAYAWW.YAWW.WY.W WJVJ Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co, ,*. V.V.VAV.'.V.V.V.V.V.V.'.VAV.'.'.V.'.VAh v smislu kongresnega sklepa o farani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906. Detroit, Mich., 6. junija. — Tu ni veliko Slovencev, ker vsak, ki sem pride se preč preseli v večje slovenske naselbine. Delo se bi še morda dobilo, a če človek ne ume angleškega jezika mu ni sem za hoditi. Detroit je jako lepo mesto. Posebno v letnem času je kaj živahno po ulicah. Trgovina jako prospeva in se ni kriza skoro nič občutila. Ob priliki spet kaj. Pozdravljam vse rojake širom lju-dovlade, posebno pa Jolietčane, “A. S.” pa želim, da bi zahajal v sleherno slovensko hišo. John Petrovčič. i Eveleth, Minn., 3. jun. — Slavno u-redništvo A. S., jaz bi rad, da fni tukaj priobčite par vrstic, da ljudem razjasnim, kako se tukaj dela. Dela se prav dobro, samo kateri če delati, rfio- ra malo mazati vozove, ker radi cvi-bode, da bodo drugi rojaki vedeli, da I lijo, tako da tisti, ki nameravajo priti še živimo. | sem dela iskat, naj nikar ne hodijo, Najpoprej moram naznaniti dva prc- 1 r ljudi je tukaj preveč, da se kar iz cej žalostna slučaja, katera sta se zgo- njih norca delajo. Bi še dosti pisal, Milwaukee, Wis., 7. jun. — Malo-kedaj je slišati od tukaj kakšno poročilo ter tudi sedaj nimam ravno kaj važnega pojasniti. Z delom gre bolj počasi, kriza še zmirom nas pomalem obiskuje, tako da se težko delo dobi.— Ampak tukajšni mladenči in mladenke se nič ne vstrašijo slabih časov, tako da imamo dosti zabave, ker smo skoraj vsako soboto Slovenci vabljeni pa ženitovanje novih zaročencev. — Poročil se je v slovenski cerkvi nam vrlo priljubljeni g. Jožef Vindišman, tajnik od društva sv. Janeza Ev. K. S. K. J., z gdčno. Jožefo Bitenc. Želim novemu paru obilno srečo v zakonskem stanu. — Pozdravljam vse rojake po vseh Zjedinjenih državah. Lukatov Francel iz Brega. Minneapolis, Minn., 7. jun. — Gosp. urednik! Ker se redkoma kaj sliši iz našega mesta, za to borh jaz nekoliko omenil. Tu nas je prav malo število Slovencev. “A. S.” obiskuje skoro vsako hišo. Upam, da ga bodo kmalu še ostali naročili. V našem mestu je tudi nekaj koroških Slovencev. Nekateri še niso izgubili narodne zavesti, a dosti jih je, ki se štejejo za “nemce”. Mesto Minneapolis leži ob reki Mis- ZAUPEN PRIJATELJ. Kadar je potreba in čutiš, da moraš imeti kako zdravilo, ki naj pomaga naravi pri njenem navadnem prebavnem delu, in če te druga zdravila razočara o, potem je Severov želodčni grenčec lek, ki se nanj lahko zaneseš, da tl zboljša prebavo, pospeži iz-praznjevenje in podeli zdravo slast do jedi. Prav zanesljiv je v slučajih težavne prebave, neprebavnosti, prenefaljive mrzlice in raznovrstnih začasnih neredov. Za nežne in slabe osebe, za okrevance In stare ljudi. Izvrstno krepilo, ki napravlja slast. CENA 50c IN $1.00. Ni mu dišala jed. “ Z veseljem Vam naznanjam, da sem prav zelo zboljšan po zaužitju ene steklenice Severovega Želodčnega Grenčeca. Poprej mi jed ni dišala, sedaj se počutim zdravega in mnogo krepkejšega. Blagovolite j sprejeti mojo zahvalo za Vače zkravilo." Frank Blaha, Odanah, TVis. Prodaje se v vseh lekarnah. Vprašajte samo za Severova. Živčna onemoglost. Zelčne neprilike. Živčne neprilike so zelo mučne, da-si dobiva bolnik časih malo sočutja, češ, “saj je videti zdrav”, pravijo njegovi prijatelji. Splošna oslabelost živčevja vsled prenapora ali jeze te lahko popolnoma vnesposobi za delo ali zabavo. Bolnik naj začne uživati. Ali si se kdaj počutil otožnega in si bil rmen? Gotovo, kadar si bil žol-čnat. Hrana ti nima pravega okusa, čreva ti so zabasana in glavobol te muči, posebno če se presloniš. Takoj uberi prave pot—začni uživati Severov nerveton Severovo zdravilo za obisti in jetra ' nemudoma. Ta zares čudovita živčna tonika spet pozicija in krepi živčevje. CENA $1.00. in pazi, kako hitro se ti zdravje povrne. Ni je boljše stvari za obistne in jetrne neprilike. Cena 50c in $1.00. NE JEMLJITE PONAREDKOV. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. ~ CEDAR RAPIDS O. IOWA — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 17. maja 17 Slovencev, 19 Hrvatov in 35 Macedoncev; 20. maja 82 Slovencev, 58 Hrvatov in 50 Macedoncev. — Sadno leto. Ljubljanski “Slovenec” z dne 22. maja piše: Sadno leto utegnemo imeti zopet letos. Lepo kažejo hruške, nič manj tudi jabolka; če ne bo črv delal škode, bo ta pridelek za sadjerejce letos zdaten. — Postojna — “mesto”. Postojna, 21. maja. Glasom danes popoldne z Dunaja ..došlega brzojavnega poročila je avstrijski cesar z odlokom z dne 9. maja povzdignil trg Postojno v mesto. Po Postojni je veliko veselje. — Za novomeško žensko bolnico je cesar določil iz loterijskega dohodka za dobrodelne namene 20,000 kron. Po lovica se izplača letos, druga polovica prihodnje leto. — Vodovod za Mošnje in Brezje se prične takoj graditi. Ugovore je deželna vlada zavrnila, tako da ni več zadržka proti izvršitvi tega potrebnega vodovoda. — Vrhniška železnica je imela leta 1908 dohodkov 62,713 Kih, izdatkov pa 90,329 K 34 h, torej izgube 26,616 K 33 h. Lanska izguba je iznašala 17,-123 K 5 h. — V Semiču so dne 31. majnika u-stanovili ‘Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Semiču”. — Marijanišče v Ljubljani si bo zidalo novo zgradbo, ki bo stala okoli 300 tisoč .kron. Dne 4. maja je preteklo 25 let, kar je umrl ustanovnik Marijanišča, preč. g. dr. Ivan Gogala, imenovani knezoškof ljubljanski. Ta velik pedagog in ljubitelj mladine je bil začel s kapitalom 11 goldinarjev, danes pa ima Marijanišče pod svojo streho do 200 ubogih šolarjev. — Sneg na Gorenjskem. V Kranjski gori je dne 20. maja izginil zadnji sneg, ki se je sramežljivo stiskal ravno pred cerkvijo; ležal je polnih šest mesecev. Gorski velikani kakor Razor in Prisojnik, so seveda še od glave do nog belo oblečeni. — Novi mostovi v ljubljanski okolici. V ljubljanski okolici se bodo zgradili v kratkem trije manjši novi mostovi: Na grosupljski cesti v Št. Juriju, na Cikavi, pri Fužinah in čez Gradašico na Vič. Z zgradbo velikega mostu čez Savo pri Tacnu se vsak čas prične. — Kobilice niso razširjene samo po Krasu; veliko je te škodljive živali tudi po Gorenjskem. V nekaterih krajih po Selški dolini so objedle vse mlado bukovo listje. Grmovje bukovo ima samo listnate žile. — II. slovenski protialkoholni kongres je nekoliko odmaknen, in definitivno določen za nedeljo, 27. junija. — Podržavljenje deželne ceste iz Logatca v Idrijo. O tem se poroča: Deželni odbor in oba okrajna cestna odbora — logaški in idrijski — so se izrekli, da so pripravljeni k stroškom 158,000 K za popravo te ceste prispevati polovico, namreč 79,000 K. — Veliko reklamo za potovanja na Kranjsko je pričela med Čehi razvijati češka deželna zveza za tujski promet. — Kaj pravi o Slovencih tuja nemška statistika? Herderjev leksikon, torej brez dvoma nesumljiv vir, našteje Slovencev: na Nižjem Avstrijskem 1654 (0.06 odstotkov), na Zgornjem 508 (0.06 odst.), na Solnograškem 153 (0.08 odst.), na Štajerskem 409.531 (31.18 odst.), na Koroškem 90.495 (25.10 odst.), na Kranjskem 475,302 (94.24 odst.), na Primorskem 212.978 (29.90 odst.), na Tirolskem 465 (0.05 odst.), na Češkem 280 (0.01 odst.), na Moravskem 407 (0.02 odst.), na Šle-skem 89 (0.01 odst.), na Gališkem 127 (0.00 odst), v Bukovini 108 (0.02 odst.) in na Dalmatinskem 683 (0.12 odst.), vsegaskup 1,192,780. Vseh Slovanov našteje Herder v Avstriji 15,493,590 nasproti 9,171,614 Nemcem ali 10,129,-619 Neslovanom sploh. Seveda je številka za Slovane veliko prenizka, vkljub temu mora že omenjena številka napraviti za Slovane le ugoden vtis na Nemce v rajhu nasproti pristranskemu štetju, ki se v ostalih v liberalnem duhu pisanih leksikih navaja. —• Kranjska vina na dunajski razstavi. Avstrijsko vinarsko društvo v Kremsu je priredilo dne 13. in 14. maja v veliki dvorani dunajskega magistrata državno vinsko razstavo, spojeno z vinsko poskušnjo in s premova-njem črez 900, iz vseh avstrijskih vinorodnih kronovin ter tudi iz Bosne in Hercegovine došlih raznih vin. Tudi kranjska vina so bila zastopana s svojim dobrim pridelkom, in sicer se je udeležila deželna kmetijska šola na Grmu z dolenjskimi, “Kmetijsko društvo” in “Vipavska vinorejska zadru-ga” ter Karel Mayer, Anton Hrovatin, Julijana Schwickert in Semič Filip v Vipavi z vipavskimi vini. Od do- lenjskih vin je najbolj ugajal burgun-_ dec (cvička ni niliče poslal), od vipavskih pa zelen in karmenet; posebno zadnji je vsem jako ugajal. — “Gospodarska zveza” v Ljubljani, kateri je bila poverjena od deželne vlade dobava krmil, je začetkom maja meseca izvršila svojo nalogo. Razdelitev se je pričela začetkom oktobra lanskega leta. Razdelilo se je vsega skupaj 964 vagonov, in sicer 697 vagonov sena, 193y2 vagona otrobov, 52l/2 vagona koruze in 21 vagonov tropin. Število prosilcev je znašalo skupaj 21,317 po vsej Kranjski. Vrednost vseh'dobavljenih krmil znaša približno K 1,100,000, za katere bodo prejemniki plačali po odbitku razdelilnih stroškov, voznin itd. okolu 560,000 K. — O našem rojaku dr. Mantuaniju piše dunajska “Reichspost”: Dejstvo, da se preseli dr. Mantuani v Ljubljano, pomeni za umetniškozgodovinski Dunaj bolestno izgubo, ki je ne more odtehtati zadovoljstvo, da bo dr. Mantuani odslej postavljen na mesto, ki je za njegovo sijajno univerzalno znanje primerno. Mi imamo malo moči. Dr. Mantuani je eden izmed tistih marljivih in temeljitih delavcev, ki razpolagajo s prav izrednim splošnim znanjem. Njegova dela o zgodovini glasbe so postala celemu svetu znana, toda tudi na drugih časovnih poljih umetnostne zgodovine je Mantuani ustvaril celo vrsto monografij, ki imajo dalekosežnejši pomen kakor ta, da so dela avstrijske specialne u-metniške zgodovine. Stolno mesto izgubi z neumornim učenjakom veliko; spadal bi bil tu na visoko mesto. Zdaj pa se mora Dunaj dati od Ljubljane premagati. To je kaj malo laskavo za Dunaj. Kot ravnatelju ljubljanskega deželnega muzeja je seveda mnogovrstni nadarjenosti dr. Mantuanija odprto svobodno delovanje na skoro deviški zemlji. Od njega, ki je s svojim samostojnim duhom na dvorni knjižnici glasbeni oddelek v pravem pomenu besede ustvaril in uredil, smemo tudi na novem .mestu pričakovati bogatih sadov.” — To je laskava pohvala našega rojaka, ki ga je sedanji deželni odbor pridobil za znanstveno delo v domovini. — Boj med veterani. Med ljubljanskimi veterani se vrši zanimiv boj, ki sega že v osebnosti. Gre se v prvi vrsti, kdo da dobi denar razpuščenega veteranskega društva. En del vete-rancev hoče dobiti milostnim potom od cesarja dovoljenje za nadaljni obstoj starega veteranskega društva, drugi del veterancev pa snuje novo veteransko društvo za Ljubljano in okolico v mnenju, da dobi denar razpuščenega društva. Kako je z denarjem razpuščenega društva, kaže odlok ministrstva, ki nalaga deželnemu pred-sedništvu, naj v smislu one točke društvenih pravil, ki govori za slučaj razpusta društva, ukrene vse potrebno, da se iz premoženja razpuščenega veteranskega društva napravi ustanove. — Pri vojaškem naboru v Logatcu je bilo od 108 k naboru poklicanih mladeničev 62 mladeničev za vojaško službo sposobnih spoznano, oziroma potrjenih 53 odstotkov, to je gotovo redek slučaj. Kar ,ne gre v Ameriko, bo vojak, kje pa bo ubogi kmet delavca dobil? (Tako vprašuje ljubljanski “Slovenec”.) — Tajni svetnik je postal fmt. Ivan. Schemua, poveljnik 14. zbora v Ino-mostu, naš rojak z blejske okolice. — Odlikovanje. Cesar je vojaškega superiorja 3. voj. zbora v Gradcu, č. g. Antona Jakliča imenoval za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja. — Smrtna kosa. P. Viljem Vindi-šer, frančiškanski gvardijan v Novem mestu, je umrl 14. maja. — Modras je pičil orožnika. Dne 13. maja je orožnika Srečka Vidmarja iz Št. Janža na Dolenjskem, ko je bil v službi, pičil modras. Ranjenec se je dal prepeljati v Mokronog po zdravniško pomoč; pri dohodu je izgubil zavest in se boril s smrtjo. Prvo pomoč je dobil na orožniški postaji od svojih tovarišev in pozneje od zdravnika; sedaj je upati, da okreva. — Umrl je v Ljubljani dne 21. maja zasebnik gosp. Pavel Drachsler, bivši poslovodja in sotrudnik I. C. Mayer-jeve trgovine. Pokojnik je vneto sodeloval pri prvih pojavih slovenskega gledališča ter je uspešno nastopal pri prvih slovenskih predstavah v stari “Čitalnici”. Bil je tudi med ustanov-niki ljubljanskega “Sokola”. — Umrl je v Šmartnem pri Litiji posestnik in krojaški mojster Anton Tomazin v 73. letu starosti. — Požar v Vrbljenjah. Dne 17. maja ob 11. dopoludne se je užgalo in pogorelo gospodarsko poslopje posestnika in župana Martina Furlana v Vrbljenjah. Škoda znaša čez 10,000 kron. — Umrla je na Vrhniki 16. maja soproga gostilničarja in posestnika J. Stržinarja. — Konkurz je napovedal Josip Ravnikar, trgovec v Novem mestu. Pa- siva znašajo okoli 58,000 K, aktiva 35,-D00 K. Čudno je, da vsak trgovec ponesreči v tej trgovini. Ravnikarjevi neposredni predniki Moravec, Medved in Zurc tudi nišo imeli boljše sreče. — “Slovenska Matica” izda nov “Zemljevid slovenskih pokrajin” s slovensko terminologijo v merilu 1,200,000 in na štirih listih. Skupna velikost vseh štirih listov bo imela 146 cm dolžine in 155 cm. širine. Zemljevid bo izdelan tako kakor generalna karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda in bo imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno vrednost. Za Matičarje bo stal zemljevid 5 K, za Ne-matičarje 6 K. — Nesreča na Vrhniki. Dne 15. maja se je ponesrečil okrog 60 let stari posestnik po domače Prmc na Vrhniki. Peljal je po strmem klancu navzdol težek voz drva, pri tem se zatakne drikelj v sprednje kolo ter povzroči da je Princa drog udaril s tako silo, da mu je zlomilo roko in je dobil tudi težke notranje poškodbe, vsled katerih je dva dni pozneje umrl. Pokojnik zapušča vdovo in več že doraslih otrok — Odposlanca pruske vlade v štajerski šoli. Iz Leitersberga pri Mariboru se poroča: V sredo 19. maja obiskala sta “landrat” Viljem pl. Woyna ter tajnik pl. Luetzen iz Berolina, poslana od pruske vlade našo slovensko-nemško šolo. Spremljal ju je namest-niški svetnik grof Marij Attems in c. kr. šolski nadzornik Schmoranzer, temu se je nepovabljen vsilil tudi vino-tržec Pessl. Pruska odposlanca sta kar strmela nad izbornimi uspehi v slovenskih oddelkih. Javno sta pohvalila vrle slovenske učiteljske moči z zatrdilom, da naša šola davno prekaša prusko. Zagotovila sta pa tudi, da bota pruski vladi vsekako priporočala v. nemški Poljski šolski poduk na podlagi materinega — poljskega jezika. — In to izborno šolo so hoteli zagrizeni leitersberško-karčovihski šovinisti popolnoma ponemčiti! — Umrl je v Ločah okrajni zdravnik dr. Adolf Rosina. — Aretirali so v Ptuju radi raznih sleparij solicitatorja in agenta V. Novaka. — Utonil je v Savinji pri Laškem bivši davčni sluga, poznat ribič L. Do-večar. Šel je v noči ribarit, ob bregu zaspal in padel v vodo. — Premog je našel nek posestnik jedno uro od Brezna na kor. železnici. Po spričevalu geološkega zavoda dosega njegova dobrota skoraj glaso-viti ostravski premog. — Ponarejene 50 kronske bankovce so zasledili na živinskem sejmu v Ehrenhausnu na Zgor. Štajerskem. Menjalca ne poznajo. Bankovci so izvrstno ponarejeni, samo za par milimetrov so manjši in nekoliko temnejši. — Nesreča. Hlapec pri gostilničarju Horvatu v Rihtarovcih, Knaflič je gnal kupljeno telico domu. Žival se je med potjo nekaj splašila in sunila hlapca tako močno v želodec, da je vsled notranjih poškodb v radgonski bolnici umrl. — Tatu pod posteljo je našel v nekem hotelu v Gradcu mehanik Sel, ko je prišel iz gledišča in hotel iti spat Tat je bil 22 let’ stari Dunajčan O. Herwig, ki je izvohunil, da je Sel tekom dneva dvignil na pošti večjo vsoto denarja. — Ubegli zaupnik. Zaupniku blagajniku S. Padajavniku je izročila vdova Sluga v Gradcu znesek 2600 kron da plača nek njen dolg. Zaupnik je z denarjem pobegnil. — Nagla smrt. Na nekem travniku pri Sv. Krištofu pri Laškem so našli črevljarja Jakoba Lehena. Prejšnji večer je Lehen popival ter je umrl na poti proti domu. — Občni zbor S. K. S. Z. za Koroško se je vršil v nedeljo 16. maja v Celovcu. Od vseh strani lepe slovenske Koroške so prihiteli zastopniki izobraževalnih društev. Ta velekoristna zveza šteje 25 društev, malone vsa slovenska društva na Koroškem. Zveza je postavila društven dom v Podljubelju in je gojila in pospeševala predavanja po raznih društvih. Da to delo ni bilo zaman, priča obilna udeležba zavednih slovenskih koroških fantov. Bilo jih je na občnem zboru do 80. Po poročilu tajnikovem in blagajnikovem je podpredsednik v prekrasnem in navdušenem govoru pojasnjeval razloge, zakaj imajo tudi Slovenci na Koroškem pravico do svojega obstanka in da imajo po božji in človeški postavi pravico potegovati se za svojo narodnost. —Spečega moža je ustrelila. V Podgorju na Koroškem je iz neznanih vzrokov ustrelila nadučiteljeva soproga Samonig svojega še v postelji ležečega soproga. Nadučitelj je bil takoj mrtev. Nato je morilka streljala nase in se smrtnonevarno ranila. Nesrečna zakonska dvojica zapušča štiri nepreskrbljene otroke. — Obsojen je bil nemškonacionalni visokošolec Reiner iz Velikovca, ker je brez vsakega povoda žalil slovenskega visokošolca Sosa v gostiini pri Kollorosu z “Windischer Zottel”, na 80 kron denarne globe, ali pa osem dni zapora z dvema postoma in dvakrat trdo posteljo. — Pri občinskih volitvah v Pulju je bil izvoljen državni in deželni poslanec dr. Laginja za odbornika. — Goriška “Banca popolare”, ki je imela velike zgube radi samolastnega igranja prejšnjega ravnatelja na borzi, je ustavila plačila. Primanjkljaj znaša glasom sklepnega letnega računa približno 1 milijon kron, katerega bodo pokrili člani upravnega odbora le deloma. — Ustrelila se je v Trstu radi neznanih vzrokov 191etna Marija Jurada, in sicer z lovsko puško. Prestrelila si je leve prsi. — Umrl je v Gorici nadkomisar finančne straže Andrej Trdan, star 64 let. — Umrl je v Tolminu občeznani Miha Rutar, “Kaščer”, star 70 let. — Predrzen vlom. Ob pol 12. dopoludne so vlomili neznani tatovi v Stanovanje pristaniščnega delavca I. Živec v Trstu. Žena mu je nesla namreč kosilo v pristanišče. Odnesli so1 vrednosti, perila in denarja skupno za 780,K in pustili za spomin v izpraznjenem stanovanju dleto, s katerim so odbili ključavnico. — Nova maša. V nedeljo 2. maja je slovesno izpel svojo prvo sv. mašo č. g. Alojzij Birtič pri sv. Andreju v Erbeču. Mnogo udeležbe in navdušenosti med ondotnimi Slovenci, ki slove za najbolj korenjaške med Beneškimi. Mladi duhovnik mnogo obeta na duhov nem in na narodnem polju. — Izpred sodnije v Gorici. Javnega nasilstva sta bila obtožena 341etni Miha Pajk iz Rudnika pri Ljubljani in 38 letni Jos. Dagarin iz Škofje Loke. Ta dva človeka sta beračila po Dorn-bergu. Ko ju je žandarmerija prijela, sta se zoperstavljala na vse kriplje aretaciji. Pajk bo presedel za to 7 mesecev v ječi, Dagarin pa mislil na Škofjo Loko 6 mesecev; tudi postila se bosta po enkrat na mesec in kadar skončata v Gorici svojo kazen, ju pošljejo v Ljubljano v prisilno delavnico. — Ubegli ponevernik dr. S. Loren-cetto, notarski kandidat v Pulju, ka- teri si je svoječasno zvijačno prisvojil 500,000 K. in pobegnil v Ameriko je bil izdan od svojih tovarišev, kteri sp mu menjavali po laških in avstrijskih bankah avstrijski denar in mu ga pošiljali po odbitkih precejšnjih provizij v Buenos Aires. Avstrijska vlada je zahtevala, da ga ameriška policija zapre in izroči avstrijskim oblastem. — Dunajsko mestno zastopstvo so v Zagrebu slovesno sprejeli. — Fml. Ivan vitez Kumičič pl. Gorica je umrl star 74 let. — Na smrt, ker je zaklical “Živio kralj Peter!” Kmet Pajič iz Petrinje je pred zagrebškim sodiščem tožen veleizdaje, ker je iz cerkve grede zaklical: “Živio kralj Peter!” Državno pravdništvo predlaga smrt na vislicah. Vse je radovedno na razsodbo sodišča. —- Čuden slučaj. Na pravoslav. pokopališču v Zagrebu so izkopali te dni truplo leta 1873 umrlega bančnega uradnika Marka Tanjčeviča. Ko so krsto dvignili iz zemlje in odprli, našli so v njej posušeno truplo Tanjče-vičevo popolnoma ohranjeno in tudi brke, brado in lase v istem stanju kot pred 35 leti. Tudi obleka je bila popolnoma ohranjena, tudi ovratnik, manšeta in črna kravata so bili popolnoma ohranjeni. Truplo so prepeljali na Mirogoj ter je zakopali v nov grob. Kot nova izgleda obleka ko smo j« mi očistili in pogladili, neglede ako J« iz debelega ali tankega blaga. Ženske bodo jako vesele, ako se ir znanijo z našim delom. Prenovipic obleke, boljše in hitreje kot se dom* naredi za Kar zahtevamo le malo pl» čilo. Poskusite naše delo! JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-623 Cass St. JOLIET, ILL Chi. Tel. 489. N. W. Tel. 4M Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bandet in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” ro vino oa do45c gaL, > vino po 50e Riesling vt-o 55c galon, ki mošt, 24 enic za 15. muškatel po 40c gaL zahtevanje pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite Stephen Jakše, BOX 77. Crockett, Contra Costa Co., California A/,,*, A1*, A A W 'rA"«”ATVVVVVV »****»«♦« MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3 ^ (¿ne 30. apri la 1909. V pojasnilo. Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti. Kdor poši 1 ja denar ( vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakser ja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se pos lovanje med Frankom Sak s er jem in Mestno hranilnico ljublj ansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši 1 j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se j i ne more knjižica poslati. Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je naj bolje, da se ameriški m rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanes 1 j ivo ustreže. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909. Mestna hrani lnica ljubljanska. ^❖•>,>l>,X"!">,X“X“!"X,’X,*X-!-X,4l!1,X,*X";"bX,^,il4't4^'!“X'X-!"X,4X”:»X'»X"X"X,<“X"X“X,4>,X"!"X"X»Xtt^ Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. ¡Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek JLOVEfflM. T1SK0VM DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. popisi in denarne pošiljatve naj se j pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC J o 1 i e t, 111. 'Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ®.e oziramo. Rokopisi se ne vračajo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. ¡The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the fLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. C TRADES COUNCIL^ CERKVENI KOLEDAR. 33. jun. Nedelja Ant. Padov. Î4. << Pondeljek Basilij. 15. U Torek Vid. Modest in to. Í6. tl Sreda Frane Regij, sp. Î7. II Četrtek -Adolf, škof. 38. II Petek Marka in Marcel. 39. II Sobota Gervazij in Prota. ŽEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA ZAKRAMENTA. “Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih je veliko povabil,” poroča evangelij za drugo nedeljo po binko-Jtih. Ko je pa ob uri večerje poslal povabljenim reč, da naj pridejo, so se začeli vsi skupaj izgovarjati. Prvi je kupil pristavo, drugi pet jarmov volov, tretji se je oženil. P o ž e 1 j en j e ® č i, p o ž e 1 j e n j e mesa in napuh ži v 1 j e n j a odvračajo premnoge od prejema in češčenja najsvetejšega zakramenta. In vendar je češče-aje najsvetejšega zakramenta splošna, neprestana in milosti-polna pobožnost. li Češčenje najšvetejšega zakramenta je splošna pobožnost. Za v-saeega kristjana velja. Kako monfi, Jj,iti kdo kristjan, ki ne moli ži-■»ophičujočega Gospoda Jezusa Kristusa? Znamenje je pravovernosti; kajti noben pravi kristjan ne more | &rez sv. maše, sv. obhajila in molitve duševno živeti. To je pobožnost vseh krajin, vseh časov, vseh ljudskih slojev, Zemljepisna lega dežel ter čud im jezik narodov se ne tičejo te pobožnosti. Pripravna 'je za vse stanove, opravke in nravi. Od solnčne-ga vzhoda do zahoda se donaša Najvišjemu čista daritev molitve, zahvale, prošnje in sprave. 2. Češčenje najsvetejšega zakramenta je neprestana pobožnost. Niti hip ne molči pobožnost v nebesih, marveč neprestano traja na veke vekov. Nikdar ne molči tudi molitev na zemlji, marveč neprestano traja v urah duhovnikov, kakor tudi v Itepi in vzvišeni molitvi vernikov, ki se Imenuje ravno “večna molitev” in predočuje z omenjenimi duhovnimi »trami po večni svetilnici pred Najsvetejšim. Nijedna minuta ne mine, v kateri ne kleče pred najsvetejšim zakramentom tualitam na širnem svetu meštevilni kristjani pri darovanju sv. tmaše, v pripravo na sv. obhajilo ali v zahvalo za isto, moleč in premišljajoč. “Dan pravi dnevu in noč naznanja noči”, da je Gospodu veselje, bivati pri ttas ubogih sinih in hčerah človeških. Marsikateri verski redovi združujejo v tej pobožnosti svoje življenje in delovanje ter mnogotere pobožne duše svoje daritve zadoščenja in priprošnje, da v tihih nočeh pred samotnim taber-■jtakeljnom ihte, molijo, hvalijo in prosijo odpuščenja., Po mnogih škofijah se vrši češčenje aaporedoma: bržko se v eni cerkvi dokonča, se že prične v drugi cerkvi, in Moč in dan stražijo in molijo pred Najsvetejšim prebivalci v gotovem redu. V teh deželah so se pobožni kristjani združili v posebne bratovščine, da jpo vrsti molijo po eno uro pred naj-Svetejšim zakramentom. To- in ono-Stran oceanov se v štirindvajsetih urah fsacega dneva neprestano opravljajo sv. maše. 3. Češčenje najsvetejšega zakra-»»«•nt3 je konečno milostipolna pobožnost. T* nam postane jasno, če premišljamo milosti, katere nam donašajo sv. mala, sv. obhajilo, tabernakelj, iz-postavljenje, procesija in popotnica. Z vsakim hipom donaša češčenje naj-svetejšega zakramenta človeštvu novih milosti in blagoslovov, ki izvirajo iz njega. Ono zmanjšuje zlobo, po-množuje pobožnost, spreobrača grešnike, razveljavlja zaslužene kazni, pridobiva čas in vzpodbudo k pokori, vnema ljubezen, proganja sebičnost, razkroplja sovraštva in pospešuje mir. Nadalje donaša pomoč stiskanim, moč slabim, rešitev padlim, tolažbo žalostnim, -zaščito potrebnim, oskrbo ubožcem, ozdravljenje bolnikom, popotnico umirajočim in zveličanje pokojnim. Iz češčenja najsvetejšega zakramenta izvirajo največje milosti, iztekajo najobilnejše dobrote, procvitajo najlepše kreposti. Ono napravlja vse ure ljudi srečne m proizvaja neštevilna dela milosrčnosti. Domače življenje vedno čuti njegov posvečujoči vpliv. Preglejmo vesoljni svet, cerkveni, družabni, politični in književni, z vsemi njegovimi pojavi, deli in svečanostmi: nad njim plava veličanstveno najsve-tejši zakrament s plodovito močjo vsa stoletja! O najsvetejši zakrament, ti večno solnce milosti! Kako radodarno izžarevaš blagoslove svoje neomejene ljubezni čez zemeljsko oblo! V tebi, v tvojem gorečem in dostojnem češče-nju je osebno in splošno blagostanje, sreča vesoljnega sveta! “Angel mi .je pokazal reko žive vode, bliščeče liki kristal, izvirajoče iz prestola Božjega in Jagnjetovega.” “GLAS NARODA” IN LJUBLJANSKI ŠKOF. New-yorški “Glas Naroda” je jeden tistih brezbarvenih časopisov, ki nimajo nobenega programa, nobenih načel in jim ni za drugo, kakor za “business”. Kdor čita kupčijsko glasilo g. Fr. Sakserja, ve dobro, da ta list danes pobija to, kar je včeraj zagovarjal, da bo jutri zasmehoval to, kar danes še tako resno priporoča. Katoliške vere in cerkve naravnost napadati, si sicer ne upa, ker ve, da bi s tem močno škodoval svoji kupčiji. Ne, ampak včasih še zelo pohvalno piše o naših cerkvah in šolah in katoliških napravah, hvali slovenske duhovnike itd. zato da bi se prikupil ameriškim Slovencem, ki so v ogromnej večini ostali zvesti veri svojih očetov in je ne puste zasramovati. Da bi pa zadovoljil tudi slovenske odpadnike in verske iz- > C O rt G > rj rt D n § r »N & O PQ KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI« Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantiqiie g. Jos. Tomšič-u v Lead ter poizvem, če ga je volja priti v Forest City za župnika. Seveda je bilo č. g. Tomšiču težko se odločiti. Na različno prigovarjanje se je nas usmilil ter nam sporočil, da pride in prevzame težko delo Forest City, če v to privoli mil. g. škof Stariha. Zopet smo bili skoraj ravno tako v stiskah, kakor ob času štrajka. Vendar pa sem šel ter pisal prošnjo mil. g. škofu Starih-u in ga prosil, naj usliši prošnjo Slovencev v Forest City, ter blagovoli dovoliti č. g. Josip Tomšiču priti v Forest City. V resnici pa so se vresničile besede: “Kdor trka, se mu odpre.”' Prejeli smo naznanilo od.č. g. Tomšič-a, da pride. Ko je ljudstvo pvedelo o prihodu č. gosp. župnika, je od veselja poskakovalo. V začetku prvih mesecev 1903 dobili sme č. g. župnika v svojo sredino. Cerkvena opravila so se obdržavala v “basementu” Irske cerkve. Od dne do dne so se gojile želje, da bi se pričelo prej ko mogoče zidanjem svoje cerkve. In res, pričelo se je. Avgusta 22. leta 1904. bil je z veliko slavnostjo vložen vogalni kamen (corner Stone). Meseca febr. 1905 je bila stavba toliko dogotovlje-na, da se je pričela služba božja v njej opravljati. Od onega časa je bilo pa navdušenje še večje in cerkvena blagajnica je naraščala, oziroma dolg se je manjšal. Rana se je vedno in vedno bolj celila in meseca maja letošnjega leta se je popolnoma zarast-la, kajti ves cerkveni dolg v znesku $24,000.00 (dvajset in štiri tisoč) je bil plačan. Tako je torej lepa cerkev zidana iz opeke, krasno opremljena z notranjo opravo, kakor tudi lepo prostorno župnišče, popolnoma plačano in še nekaj “dolarčkov” je ostalo v cerkveni blagajnici. Vse to je bilo napravljeno v teku 7 let. Če se toraj pomisli, da je mala slovenska naselbina v Forest City, Pa., plačala ogromno svoto $24,000 cerkvenega dolga, in to vkljub vsem zaprekam, v tem kratkem času, mislim, da ni potreba posebej povdarjati ter izrekati hvale zavednim Slovencem in Slovenkam v Forest City, Pa., kajti dobro delo se samo hvali. Omeniti pa hočem nekaj, kar slim, da imam popolno pravico hvaliti ali grajati, kakor tudi kateri drugi Kakor pri vsaki stvari, tako je bilo tudi ravno pri gradnji slov. cerkve, dosti nevoščljivosti, zavisti, opravlje-vanje, zaničevanje itd. Vendar pa je cerkveni odbor s č. g. župnikom na čelu vedno in vselej vse take neslanosti lepo in mirnim potom poravnal, ter zavladala je zadovoljnost in sporazum med farani. Da je toraj ves cerkveni dolg poravnan, gre zasluga, čast in hvala v prvi vrsti vsem vrlim darovalcem in darovalkam denarja, č. g. župniku Jos (Nadaljevanje na 8. strani.) FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagi Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17t!l St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois. Joliet* ill. PINO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. A -.V.'.V.V.V.V.V.V.VV.V.V.*.'■*■» *.*.\V.**\,.".V.,.\\V.V.V.V.V.%\ POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Sloven ic Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob Bedeljtb N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SV.OJI K SVOJIM! V.^V.V.V.VV.VV.VV.SV.SViV» ^WVAV»WV/rV>*iWirWAW ZNAK NEVARNOSTI Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so naravni znaki nevarnosti Ti so: bolečine, želodčni neredi, zaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne na-nemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet ih se začne rabiti To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi. Hninn Daje zdrav okusi, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, čisti kri, daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje, ataiSTsas»' Ohranilo bode vso drnžino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec. VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jemfino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno. Rabite Triaerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. CHICAGO, ILL “ - 300.OOO OZDRAVLJENIH! Čemu M še dalje trpeli? 300,000 za raznimi bolezni bolujočih ljudi, med katerimi je bilo mnogo tacih, katere so drugi zavodi in zdravniki že ostavili kot neozdravljive, je bilo ozdravljenih po občeznanih zdravnikih slavnega Collins N. Y. Medical Instituta. Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in dolgo bolni, omenjeni zdravniki Vas lahko ozdravijo. Pridite takoj (ali pa pišite v Vašem materinem jeziku), in oni Vam bodo odredili najboljša zdravila, katera Vam bodo zagotovo pomagala, da bodete v kratkem zopet popolnoma zdravi! NIKARI ne poverite Vašega zdravja in -.lil., vr -v Med InS.bodo6nosti neizkušenim zdravnikom! In ne Collins n. I. ivieu. dajle se xapeijati po oglasih neodgovornih zdravilnih zavodov! Collins N. V. Medlpal Institut je nnjsta-rejši, najzanesljivejši in najboljši, katerega zdravniki so izkušeni in kateri se bodejo za Vas zavzeli. Svetovno znani med. Profesor Dr. E. C. COLXINS, Ustanovitelj Pridite in se posvetujte z našimi zdravniki, kjer lahko govorite slovensko. Pošteni vestni zdravniki, Cista sveža zdravila in najnižje JamB- cene! specialist za kožine bolezni, bolezni oči, ušes, nosa in grla! Različne, tudi najtežje operacije izvrši z sigurnim uspehom dobri izvež-bani Chirurgic! Ako toraj boiujete na kateri kolisibodi zunanji ali notranji bolezni, < bolezni ter ste mogoče že zastonj iskali pomoči pri zdravnikih in zastonj trošili denar, opišite točno Vašo bolezen. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje”, katera se Vam takoj odpošlje ako dopošljete v pismu za 15 c. poštnih znamk. Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami. — Vsa pisma nasljavljajte na: The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th STREET, NEW YORK, N. Y. Uradne ure so: od 10 dop. do 5 pop., v torek in petek od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do 1 pop. Dr. J. J. McGLADE Dr. J. P. COYLE, Zdravniška ravnatelja. vo krilce in Pepčku nov slamniček.” “Kaj pa mami?” “Mami, — mami tudi celo obleko.” “Lepo?” “Prav lepo, -— modre barve, — kri-žasto.” “Ali res! Ata, zdaj te imam šele res rad!” PITTSBURG, PA. NOLLE C„ 5170 Butler St., ameriški hotel. DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Btstlei St, R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Du»»un, last., 5438 Butler St. Izgovor. m Pepce: “Gospod učitelj, prosim ali smem jutri ostati doma?” Učitelj: “Zakaj?” Pepce: “Sestrico sem dobil! Krst bo!” Učitelj: “Kako? Saj je tvoj oče že . dve leti v Ameriki.” Pepče: “Da, ali vsak mesec piše...” “Kako — Muc — ali ga sunemo še en liter?” “Hude, kako misliš ti?” “Le dajmo ga!” “Hej, stric “španskih muh”! — Še en liter in še ne grerho!” “Takoj, dragi Sršen, takoj!” je tolažil postrežljivi krčmar — in predno bi kdo pošteno kihnil, stala je pred pivci že polna steklenica. “Tako —- četrti literček, kajne?” je opomnil krčmar. “Kaj četrti? Če bi bil tudi deseti — kaj za to!” se zadere „hitro ujedljivi Sršen. “Ne bodi no, da-nes ga je že dovolj! Osem bo že ura. Hude, midva se skoro vzdigneva,” se obrne Muc k sosedu. Spomnil se je bil ravnokar žene, ki ima že gotovo pripravljeno zanj dveurno pridigo. “Kam se mudi — saj je sobota. Celih šest dni mučiš telo; zakaj bi mu torej na dan plačila ne privoščil nekaj odstotkov zaslužka,” — odvrne Hude važnim glasom in smehljaje napolni kozarce. “Tako je! Hude ima prav — tudi telesu daj, kar mu gre!” potrdi krčmar in se pogladi po dobrorejenem trebuščku. “Že res! Ali žena čaka z večerjo— vse postano bo,” ugovarja Muc, nemirno ozirajoč se na vrata. “Kaj žena! Naj čaka! Kdo pa dela, kdo zasluži — ti ali ona? Ne bodi taka šleva. Poglej — Hude ima ženo in še nekaj več drobnadi, kakor ti — le poglej ga — prav nič se ne cmeri. Jaz pravim: Kdor dela, tisti je tudi gospodar!” “Lahko tebi, Sršen, ki si vdovec brez otrok! E, mi piskamo pa vse drugače,” vzdihne Muc globoko. Hude dvigne poln kozarec: “Pijmo, dokler živimo!” “Tako je — dokler živimo!” Sršen Je vstal, da trči s Hudetom; pri tem se je opotekel in prevrnil Mucov kozarec — vino je teklo^curkoma od mize. “Kaka škoda zlate kapljice — človek je tolikrat pogreša,” je tarnal Muc ter si iznova natočil prevrnjeni kozarec. “Mevža, pij, in nikar ne jokaj!” Zazveneli so kozarci in za čas se je slišalo samo klokotanje vina po grlih. Krčmar je brisal polito mizo in se zadovoljen smehljal dobrim pivcem. “Kako pa — slišal sem, da boste Stavkali?” vpraša, ko so vsi trije postavili prazne kozarce na mizo. “Bomo, bomo — če nam le vsega ne dovolijo izlepa!” odvrne Sršen, na-točivši kozarce. “Saj smo primorani stavkati!” se srdi Hude. “Vse se draži, saj ni mogoče več izhajati! — Vzemimo samo mesarje, — ti so včasih odirali samo vole in huše, — zdaj pa bi najraje tudi odjemalce odrli na meh.” “Res je, primaruha, da je to res!” vikne Muc. “Še iz kože nas bodo dejali.” “Pijmo, bratje! Kar zapijemo — nam gotovo ne vzamejo!” zakliče Sršen. Zapet so zazveneli kozarci in zopet Se je slišalo klokotanje vina po grlih. Hude je izpil, se odahnil in obrnjen h krčmarju, dejal: “Tvoja je najboljša! Odkar si prevzel to-le gostilno “pri španski muhi”, se ti je trebušček kar vidno poredil. Odkrito rečeno: ti si tudi eden tistih, ki se rede od delavskih žuljev.” “Kaj boš tisto, — saj nikogar ne vlečem s silo noter. Ne odiram tudi nikogar. Kaj si kdaj še več plačal, kakor si naročil?” je odvrnil ta nekoliko nejevoljen. “Pametna je ta!” pritrdi Muc. “Kaj bi se prerekala,” tolaži nič hudega misleči Hude. “Imaš tudi prav, — vsak po svoje.” “Jaz tudi,” zamomlja Sršen in izvr-iie nov kozarec v se. “Težko je dandanes na svetu,” modruje Muc. “Dan na dan delam, pa včasih niti za sol ne ostane.” “Res je — niti za sol nimamo vsak čas,” ponovi Hude ter udari z roko po mizi: “Še en liter — in naj se vsi psi obesijo!” Tako je šlo dalje. Deyeta ura je že zdavnaj odbila in nihči se ni več domislil — ne Muc, ne Hude, — da ga doma jokaje pričakujejo žena in otroci. Kdo zna, kako dolgo bi še sedeli in trošili težko prisluženi denar, da mi naenkrat priropotala v sobo Mu-«ova hujša polovica. Prizor je bil kratek: Muc je stisnil glavo med rame in jo molče odkuril skozi vrata — niti po računu ni imel časa vprašati. Sršen se je sicer nekaj postavil za svojega teptanega prijatelja, — moral pa je »molkniti, ker niti prav do besede ni prišel. Babnica je tudi njega pošteno ©štela, češ, da ji zapeljuje moža; in ko je izropotala dolgo vrsto najrazličnejših psovk, je odvihrala za ubogim Muco m. Takoj po tem dogodku je pa tudi Hudeta pocukal za suknjič njegov dvanajstletni sin Tonček in skoro jokajo-glasom dejal: “Ata, pojdite no domov — mama je rekla.” Ju čudno — Hude se je po kratkem prerekanju s Sršenom dvignil, plačal svoj delež in se precej opotekajoč poslovil od priliznjenega krčmarja. Če bi -ga prišla žena domov gonit, ne šel bi za cel svet ne — že iz kljubovanja ne — s sinom Tončkom je pa šel, ker ga je imel rad, prav res rad. Napotila sta se proti domu. Ker se je Hude močno opotekal, moral ga je slabotni sinko po svojih močeh podpirati, — seveda ni dostikrat mnogo manjkalo, da nista oba štrukljev pobirala. Tako sta se gugala ravno čez most, ko jima nasproti priraca mal, čez mero debel psiček. “Ali ga vidiš?” se je ustavil Hude in se prijel za ograjo. “Tega pseta jaz poznam! Da, le poglej ga, — njemu je bolje kakor vsakemu delavcu. Zjutraj meso, opoldne pečenko in zvečer zopet meso. Njegov gospodar ima tovarno, v kateri se muči do sto sestradanih delavcev...” Kuža je obstal in pri medli svetlobi električne svetilke radovedno ogledoval gugajočega se modrijana. “Kaj me ogleduješ?” se razsrdi Hu de. “Glej, da te ne pograbim in vržem v vodo!” — Res se je spustil proti psetu in bi pri tem skoro padel, da ga ni sinko vjel za suknjič. “Pojdite, ata,” je prosil Tonček, — “ljudje se vam smejejo.” “Kaj — zakaj se smejejo! Morda mislijo, da so pametneji od mene? Norci so, — da, večji norci, — lopovi so! Ali ni to grdo, — temu psetu so dali ime “Marks”. Pfuj, — ime takega moža dajo taki-le mrcini! Grdobe vseh grdob!” Opotekal se je dalje. Ljudje so postajali in gledali za njim. Sin Tonček ga ni več opiral — ostal je par kora kov zadaj, — sram ga je bilo lastnega očeta. Ta pa se ni mnogo zmenil za pozne gledalce; zabavljal je polglasno še dalje čez gotove ljudi in sploh čez cel svet. V bližnjem nasadu se je naposled opotekel, močno hropeč, na prvo klop. "Tonček, sem pojdi! Tukaj sedi, poleg mene.” “Kaj hočete? Dalje pojdite!” “Sem sedi, pravim!” tolče Hude roko po klopi. — Tonček je ubogal. “Tako, — vidiš... Očeta moraš vedno ubogati — kaj te ne učijo tako v šoli? Ne, — kaj, — povej.” Tonček zdehaje prikima. “Prav, — saj nič ne rečem, — pri den si že. Če bo vse prav, boš še kdaj nekaj več kakor jaz, tvoj oče.” “Ata, pojdiva no dalje.” “Počakaj, — da se pogovoriva. — Ti si še lahko gospod, — v šole te dam.. . Ali bi rad hodil v gimnazijo? “Rad, — ali v tako-le omazani obleki me niti ne sprejmejo. — Že sedaj me je sram, ko vidim, — da sem najbolj raztrgan izmed šolarjev.” “Ali te kdo zasramuje radi tega?” “Tisto ravno ne, — ali meni je tako težko, — mnogi so v delavnik lepše opravljeni, — kakor jaz v nedeljo...’’ Glas se mu je tresel in v očeh so se zablestele solze. Hude ga je ime! rad in zato so ga te očitajoče besede precej nemilo dir-nile. Nikdar se ni domislil, da se že tudi dvanajstletni dečki toliko zavedajo. Za hip je celo pripoznal lastno krivdo, — samo za hip, — takoj pa so se dvignile druge misli. Ni moja krivda, ker so otroci raztrgani. Lo povi so drugi, ki hodijo v svili in bar-žunu, — delavca pa ne plačajo toliko, da bi družino pošteno oblekel. — Da jaz sem nedolžen, — revež sem, — saj bi imel rad vse lepo oblečene, ženo in otroke, — pa ne morem. Stanovanje hrana... vse je tako pretirano drago, — ne morem, — ne morem... “Ata, zakaj toliko popivate,;— mama je jokala,” mu je očital sin med ihte njem. Dolg je bil molk, ki je sledil temu očitanju. Hude si je izpraševal vest. — Preslepiti je hotel samega sebe: Popivam? Seveda popivam, — saj dru gi tudi! Zakaj pa oni niso raztrgani? In če pijem, saj tudi delam, — mnogi pa nič ne delajo in vendar še več pijejo kakor on. Zakaj ni pravice na svetu! — Oglasili pa so se skoro tudi nasprotni glasovi: Vendar je mnogo delavcev lepo oblečenih — in veliko jih ima celo manjšo plačo. Tudi otrok imajo nekateri, — vsi so čedno opravljeni. Resnica je tudi, da od tistih še nikogar ni videl sobotni večer v gostilnah. Prejmejo plačo in gredo naravnost domov. On, — zakaj on ne tako? — Če bi se vsaj mogel odvaditi! — Sicer tiste dve, tri krone, ki jih potroši v soboto, tudi ni še vse... Razvedri se vsaj nekoliko. — Vendar — to soboto dve kroni, ono soboto tri — pet —• v enem mesecu deset kron ... Lahko bi zanje kupil Tončku novo obleko, da ga ne bo sram pred sošolci. — Da, odvaditi se hoče, — prav gotovo se odvadi! “Nič ne jokaj, Tonček! Prihodnji mesec ti kupim novo obleko, — jeseni pa te vpišem v gimnazijo. Gospod boš še, — rekel sem že, gospod... Ne bo ti treba toliko trpeti, kakor meni. Z glavo si boš služil kruh in lepo oblečen boš hodil. Da, tako bo! — Zdaj pojdiva!” Hude se je dvignil. Nočni hlad in resno premišljevanje sta ga precej iz-treznila, ni se več toliko opotekal. Sin Tonček se ga je oklenil za roko? “Ata, kaj res ne boste več pili?” “Ne, — ne bom! Obleko ti kupim, le priden bodi. Tudi Minki kupim no- Oklenil se ga je še tesneje; .Hude pa ga je ljubeznjivo pogladil po licu. Šla sta molče dalje. Že blizu doma se oče'naenkrat obrne k sinu. “Praviš, da je mama jokala...” “Da. Od danes nadalje pa ne bo nikdar več, kajne, ata?” “Ne — nikdar več!” “Jaz ji povem: da ne boš več pil in da ji kupiš novo, modrokrižasto o-bleko.” "Da, le povej ji.. .” “To bo vesela!” * * * Štiri tedne ni Hude stopil v gostilno. Težko se je premagoval; posebno ob sobotah se je le z veliko težavo obranil sitnim prijateljem, ki so ga od vseh strani zbadali z neslanimi opombami — Sršen je bil posebno tečen in ni se ga mogel drugače odkrižati, da se je docela sprl ž njim. Po srečni zmagi nad samim seboj je vselej čutil v -srcu neko posebno veselje — glavo je dvignil višje in očesi sta dobili močnejši blesk. Tudi v družino se je naselilo novo življenje. Prej molčeča in pobita žena je postala zgovornejša, vsako delo ji je šlo hitreje izpod rok in nekdaj si je celo s tihim glasom za pela neko priljubljeno pesem. Hude sam tudi ni bil več tako čemeren ka kor preje. Otroci so se ga oklepali s povsem novo ljubeznijo in on ni bil nikdar preutrujen odgovarjati na mnogoštevilna vprašanja. S Tončkom sta seveda mnogo govorila o novi o-bleki: kakšne barve bo, kako bo nare jena in o brezštevilnih takih podrob nostih — tudi o potrebnih šolskih knjigah sta se menila — in sploh o šoli Z Minko sta skoro vsak dan obravnavala, kakšno krilce ji kupi, in tudi mali Pepček se je zanimal, bo li njegov slamniček pisan ali bel. Žena je z veseljem poslušala te pogovore ter nase ni niti mislila — samo da bodo o troci spodobno oblečeni — ona že še potrpi. Četrto soboto zjutraj je vzel Hude iz omare prihranjenih petnajst kron Posvetoval se je še enkrat z ženo in Tončkom, kakšnega blaga in koliko naj ga kupi — posrebal kavo in nato vesel odšel na delo. Zvečer je resnega obraza in važnih korakov zapustil tovarno in se namenil naravnost v mesto. Na poti se mu pridruži Muc in zinila sta par resnih besed. Tudi Muc je namenjen več reči nakupit. Potarnala sta čez visoke cene in vlado ki pusti, da se delavec tako odira. Med takim pogovorom sta prišla do znane krčme “Pri" španski muhi” in Muc je predlagal, naj stopita noter — vsak na en četrt — češ, bosta potem bolje kupčevala. Hude se je nekaj obotavljal ter ugovarjal, da se bo potem pri luči slabše kupovalo, kakor pa sedaj pri dne. Pomagalo ni nič — Muc ga je pograbil za rokav in ga vlekel za seboj. Stopila sta v sobo. Krčmar ju je pozdravljal kot dolgo pogrešana prijatelja in izražal svoje obžalovanje, da ju toliko časa ni bilo nič na spregled-posebno Hudeta. Ta dva pa sta ostala malobesedna in sta naročila skupno pol litra boljšega. Prebrisani krčmar je odšel v kot in pritresel na mizo cel liter najboljšega. Začudila sta se Muc in Hude; hotela sta že ugovarjati, ko ju krčmar potolaži s pripombo; da utrpi on pol litra — ker je sobota. V bližnjem kotu se je skrivaj muzal znani Sršen — koval je v srcu načrt, kako Hudeta potegne nazaj v prejšnji vrtinec. Ko sta se Hude in Muc odpravljala in že hotela plačati naročeno pijačo, postavil je krčmar šiloma nov liter pred nju — in ostala sta. Čez čas je prisedel še Sršen in predno je bila osma ura, sta že pila s Hudetom novo bratovščino. Vino jim je lezlo v glavo, skoro so bili vsi na primerni višini razgretosti in razvilo se je neizogibno zabavljanje čez obstoječi red. Hude je prevzel glavno besedo. Sršen mu je redno pritrjeval, Muc pa ju je kar odprtih ust poslušal in le semintja tudi katero zinil. “Danes smo tudi mi gospodje!” se je ustil Hude. “Ker imamo denar, kajne?” pritrdi Sršen. “Primaruha, res je tako! Kaj praviš ti, boter “španskih muh?” se obrne Hilde h krčmarju in ga pomežikuje pogleda. “Ne vem, če je res take sile!” odvrne krčmar. “Sile — sile — sile? Koliko pa imaš vina v kleti?” “Toliko, da se lahko vtopiš v njem.” “Preveč ga bo!” pripomni Muc kro hotaje. Med tem besedičenjem je vstopil nov gost in krčmar ga je hitel pozdrav ljat. “Sem sedite, nas bo več,” je povabil Sršen novega gosta in mu primaknil stol. Tujec je prisedel, bil je kaj živahen družabnik, kmalu se je razvil živahno zaupljiv pogovor. Prerešetali so po umerjenem situ svetovno in domačo politiko, prepirali se ali bo vojska z Lahom ali ne bo, in seveda prerekali se tudi kakšen konec bi dosegla. Tujec je pazno motril svoje tovariše; skoraj je poznal značaj vsakega posebej. Hude je po svoji navadi največ govoril in se seveda ob priliki zopet (Nadaljevanje na 7. strani.) NASLOVNIK tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom. JOLIET, ILLINOIS. ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih- oblek. DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna. STONICH GEORGE. 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev. WOLK VICTOR, 200yi Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO, ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart CHICAGO, ILL. MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111. FRANK MEDOSH Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. 9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL. Gostilničar. Poštena Postrežba vsakemu. Telefon 123, South Chicago, ZLOČINEC. (Nadaljevanje s 6. strani.) pobahal z denarjem. To je menda tujca še najbolj zanimalo, kajti čez ustne mu je šinil škodoželjen nasmeh in oči so se mu čudno zabliskale. Bližal se je svojemu cilju. Ob ugodni priliki je izvlekel iz žepa igralne karte in predlagal, da jih za kratek čas par-krat vržejo. Nobeden naših znancev ni bil morda posebno vnet igralec kart — toda bili so že precej vinjeni in zato so stavljeni predlog soglasno sprejeli. Od kraja so igrah za vinarje, skoro pa se je pričela razvnemati strast in šlo se je za vedno višje svote. Hude je nekaj časa izgubljaval, nekaj časa zopet dobival — to ga je vedno bolj razvnemalo. Dolgo se je sreča vrtela semtertja, naposled pa je Hude redno izgubljal, tujec pa dobival. Tudi Sršen in Muc sta imela malo sreče. Naenkrat se je Hudetu zazdelo, da tujec ne igra pošteno. Podvojil je svojo paznost, kolikor mu je dopuščala razburjenost in vinski duhovi. Obraz mu je zaripel in celo piti je pozabil. Izgubil je že cel tedenski zaslužek in od tistih petnajst kron mu je le še nekaj drobiža ostalo, ko se mu v nekem hipu posreči ujeti tujca ravno v trenutku, ko je ta zamenjal karto. Hude je planil kvišku in viknil kakor obseden: “Goljuf, slepar!“ Karte so mu padle iz rok in v divji jezi se je stegnil čez mizo, hoteč vjeti tujca za vrat; toda v tistem hipu je tujec že odskočil in udaril po svetilki. Nastala je tema. Hude je divje hropeč planil za sleparjem, v temi pa je samo prevrnil mizo, se spodtaknil in padel med razbite steklenice. Goljuf je seveda med tem že odnesel pete. Cel prizor se je izvršil tako hitro, da Sršen in Muc nista ničesar zapazila. In kako je bilo nadalje, pač ni posebno zanimivo. Krčmar je prižgal drugo svetilko, dvignil prevrnjeno mizo in pometel črepinje. Hude je ogledoval obrezane roke in v onemogli jezi škripal z obrni, preklinjajoč v vseh jezikih. Naposled so se še vsi skupaj sprli s krčmarjem radi plačila pobite posode, nakar so se razšli težki glav in praznih žepov. Bilo je že blizu polnoči, ko je Hude pričapljal do svojega stanovanja. Daši je stokrat ponovil sam sebi, da je on gospodar v družini, in da lahko napravi z denarjem kar mu drago, kljub temu ni mogel danes pritisniti na kljuko vežnih vrat. Naslonil se je na zid in povešene glave strmel tja predse. V sobi je še luč, gotovo ga žena pričakuje. In Tonček — bržčas še tudi ni zaspal — tudi on ga pričakuje... Hude se je prijel za glavo: Kaj sem storil — kaj sem vendar mislil? Splazil se je pod okno in kakor tat prisluškoval, kaj se godi v sobi. Skozi ozek presledek med zagrinjaloma je videl ženo, sedečo ob postelji. Glavo je imela zagrebeno v odejo in telo se ji je krčevito stresalo. Že mnogo let je Hude ni videl plakati — pred njim je skrivala solze — toliko več je pa preplakala na samem, prikrito tudi brezskrbnim otrokom. Hudetu je postalo nekam čudno pri srcu, tako, kakor bi se ga ovijala mrzla kača — tiščalo ga je nekaj v prsih in nehote je posegel za vrat, kakor bi hotel odstraniti tisto dušeče. V glavi mu je kovalo in noge so hotele odpovedati službo, pritisnil je razgreto lice k steklu, da si tako umiri razburkano kri. “Mama,” je zaslišal Tončkov glas, “mama, ali ata še ni doma? “Zakaj ne spiš? Tiho bodi in zaspi,” se je slišal ženin glas. “Zakaj jih ni, mama, jaz jih grem iskat...” “Tiho bodi, da ne zbudiš Minko in in Pepčka. . “Če se jim je kaj zgodilo, mama — naj jih grem iskat...” “Le miren bodi, nič se jim ni zgodilo.” “Kje pa so vendar? Zakaj niso še prišli domov? Jaz bi že tako rad videl kakšno blago so kupili. — Kaj pa — mama .. če bodo ves denar zapili?” “Kaj se domisliš... Molči — in moli zanje.” “Mama — če denar zapravijo in meni ne kupijo obleke — ne pogledam jih nikdar več!” Hude je omahnil od okna. Sinove besede so ga zadele kakor oster nož. Opreti se je moral ob zid, da se ni sesedel. Jasneje kakor kdaj prej mu je ob tem trenotku stopila pred oči vsa njegova krivda. Vrelo mu je po glavi in trezne misli ni mogel najti. Zbežal je od okna ter taval v noč, brez namena. Proti jutru, ko se je že delal dan, se je vrnil izmučen ter potrkal na vrata. Žena mu je odprla molče, samo s pogledi sta se srečala, in ti so mu več očitali od plohe besed. Niti besedice nista izpregovorila. Legel je in takoj zaspal. Malo pred poldnem je vstal. Ozrl se je po sobi in zazdelo se mu je vse tako tuje — začutil je, da je v lastnem domu, v lastni družini popolnoma tuj. Žena je hodila molče semintja, sin Tonček se ga je izogibal, Minka je objokana stala v kotu in cfelo mali Pepček se je igral, ne da bi se enkrat ozrl na svojega očeta. Vsi ga prezirajo. Z molkom kažejo nanj — na hudodelci zločinca. Hude je sedel k mizi, kosilo ga je že čakalo. Zajel je enkrat, dvakrat — ni šlo, dušilo ga je v grlu. Vrgel je žlico po mizi, pograbil klobuk in zbežal na prosto. Nihče se ni ozrl za njim, nihče ni vprašal kam in zakaj gre. * * * Navadno sledi nesreči, povzročeni iz lastne krivde, še vrsta drugih, nezaželenih nesreč. Tako tudi tukaj. Naslednji teden po soboti, ko je Hude vse zaigral, je izbruhnila v tovarni splošna stavka. Mnoge družine je to hudo zadelo, nobene pa menda hujše od Hudetove. Tu ni bilo niti vinarja pri domu, pač pa že dolg na stanovanju. Troje otrok je iztegovalo roke po kruhu. Daši sta se Hude k^kor tudi žena trudila prislužiti par, krajcarjev kjerkoli je bila prilika, vendar se je skoro naselila največja beda v družino. Poprodati je bilo treba od pohištva kar je bilo mogoče utrpeti, tudi tega je kmalu zmanjkalo. Minki ali Pepečku, ki sta se lačna lazila o-krog hiše, so včasih vsaj dobrosrčni sosedje pomolili košček kruha — največji revež je pa bil Tonček. Njega ni nikdo vprašal: je li lačen, nikdo se! zmerni, kdaj gre v šolo in kdaj pride j zopet domov. Mati ni imela mnogo1 časa in še tako je največ skrbi obrnila' na manjša dva ljubljenčka; oče pa je hodil okrog, podoben človeku, ki mu' je vse eno, naj se svet podere danes ali jutri. Tako je bil Tonček prepuščen docela sam sebi. Ogibal se je ljudi, in ako je bil lačen, se je raje skril, kakor da bi kje poprosil košček kruha. V šoli je začel nazadovati; imel ni več veselja, ne volje do učenja. Hodil je vedno sam — sramoval se je svoje slabe obleke. Najhuje pa ga je peklo spoznanje, da v teh razmerah gotovo ne bode mogel v gimnazijo. Bil je eden onih dečkov, ki začnejo mnogo prekmalu spoznavati svet. S pravo vzgojo se taki otroci vzgojijo v odlične člane človeške družbe, po nemarnosti starišev pa postanejo mnogokrat največji zločinci. Tonček je začel izostajati iz šole. Lačen se je raje potepal po bližnjih logih, pekel krompir ali turščico in si tako tešil glad. Oče je dobil radi sinovega izostajanja sicer od šolske o-blasti opomine, zmenil pa se ni mnogo zanje, kvečjemu ga je kdaj pretepel in s tem odvrnil že itak omrzelo njegovo srce še bolj od sebe. Tonček je pač nekdaj ljubil svojega očeta, kakor sploh ljubi vsak otrok svoje stariše. Od tistega večera pa, ko je oče denar zaigral, mesto da bi njemu kupil obljubljeno obleko, ga je začel mrziti. In ko je še izpoznal, da samo po očetovi nemarnosti hodi raztrgan, in da se bode bržčas moral izučiti rokodelstva, mesto, da bi se mu izpolnila največja želja: nadaljevanje šol — odvrnilo se je omrzelo srce popolnoma od njega. Tako osamel, čutil se je Tonček zelo nesrečnega. Nikogar ni imel, ki bi mu razodel svoje srčne želje, ali mu potožil svoje boli — in kako težko je življenje tistemu, ki nosi vse načrte zaprte v srce — ve samo tak, ki je že sam izkusil. Še odrašenemu vniči osamelost moč in voljo, toliko bolj še neizkušenemu o-troku. Edina mati bi ga še lahko navezala k sebi in ga tako obdržala na pravi poti, bila pa je preslabotna in se menda tudi ni zavedala svoje velike dolžnosti. Tonček je zašel iz prave poti. Začel se je potepati. Kmalu se je pridružil zvezi par enakih tičkov, in zgodilo se je, da je nekdaj več dni in noči izostal od doma. Ponoči je stal na straži, ko so tovariši kradli po okolici perutnino, zajce in kar je takih reči: podnevi pa so kje v skrivni kotanji pekli in cvrli nauz-mani plen. Varnostna oblast se je že dalj časa zanimala za te tatvine, in posrečilo se ji je neki dan vjeti dva tička od zveze. Ta dva sta izdala ostale tovariše in njih skrivališče, in tako so jih varuhi pravice brez posebnih težav kmalu polovili. Hude je bil pozvan k sodišču in tam je našel svojega sina Tončka kot zločinca, obtoženega tatvine in potepanja. Sesedel se je mož na bližnji stol in iz prsi se mu je izvil pretresujoči krik: “Kaj sem dočakal! Moj sin tat — zločinec!” Zakril si je obraz z rokama. Ob tem vzkliku je dvanajstletnemu sinu zavrela kri po žilah — ves gnjev do lastnega očeta je prikipel do vrhunca — obraz mu je bil zariplo rdeč, tresel se je po vsem telesu... potem pa je prebledel kot zid, težko hropel, solze usmiljenja s® se borile z gnje-vom.. . Sunkoma se mu je iztrgalo iz prsi: “Oče — jaz sem — nedolžen! — Vi ste krivi — vi ste — zločinec!” Hude je bil s temi opravičenimi besedami zadet v srce. Bled in opotekajoč-je zapustil dvorano... Sina Tončka so odpeljali v pobolj-ševalnico, tako je nastopil pot, s katere se redko kdo zopet povrne... (Nadaljevanje z 2. strani.) udeležbo. Nato je še g. F. G. Tassotti kot ustanovnik društva poročal lepe vspehe v teku petih let, konečno pa se je zahvalil darovalki traku tet ji klical “Živijo”. Med velikim ploskanjem in veselim petjem sukal se je zopet mladi svet do ranega jutra. Društvu sv. Petra pa čestitamo naj-iskreneje, ter mu želimo obilo vspeha v bodočnosti. A. S., sobrat iz Brooklyna. Soudan, Minn., 6. jun. — V tukajšnjem rudniku je ubilo dne 31. maja ob polu petih zvečer našega rojaka Karola Marna in nekega Finca. Grozne poškodbe so pa zadobili dva naša rojaka in en Fine. Pokojni Karol Marn je bil doma iz Jurjeviče, fara Ribnica na Dolenjskem, star okoli 26 let, še neoženjen. V A-meriko je prišel si iskat sreče pred tremi meseci, ali dohitela ga je nenadna smrt v žalost starišev, dveh bratov in ene sestre v stari domovini ter ene sestre in brata tukaj v Ameriki. Rajnki mladenič je bil jako priljubljen med nami, 6 tem nam je pričal njegov pogreb, ki se je vršil dne 2. junija ob 8. uri zjutraj. Vdeležilo se je pogreba podporno društvo sv. Cirila in Metqda štev. 4, spadajoče h K. S. K. Jednoti, katerega član je bil, in veliko druzih ljudij. Vseh oči so bile solzne, posebno v cerkvi sv. Martina po oprav ljenih obredih med kratkim govorom č. g. Jos. Ferjančič-a, in potem zopet na pokopališču, ko smo se za vedno ločili od pokojnika na tem časnem zemeljskem svetu. Toraj rajnki mladenič, počivaj mirno tu v tujini! Iskat si prišel sreče, kot sto in sto druzih sem v Ameriko, a veliko prezgodaj te je ugrabila ona bela žena, imenovana smrt, in te položila v črno zemljo. Tudi mi potolaženi se spominjamo one stare, a še vedno lepe žalostinke, ki pravi med drugim: “Le križ nam sveti govori — Da zopet vidimo se nad zvezdami”. Sveti Ti večna luč! Cenjeni rodbini naše srčno sožalje! Preminul je tudi v tukajšnji bolniš-nišnici za poškodbami 3. junija Janez Rus, doma iz fare Struge na Dolenjskem, oženjen komaj dober mesec. Delal je ravno isto delo kot pokojni Karol Marn. Delalo jih je pet vkup, dva je precej na mestu vbilo, to je Karola Marna in nekega Finca, močno poškodovalo pa tri: Janeza Rus-a, ki je že umrl, Martina Kuretič-a, rodom Hrvat, ki leži v bolnišnici med življenjem in smrtjo, in nekega Finca. Utrgala se je namreč velika plast rude. Pokojnik Janez Rus je bil star okoli 30 let. Zapušča žalujočo ženo, katerej izrekamo srčno-sožalje. Pokojniku pa bodi lahka tuja zemljica! Pozdrav vsem čitateljem. Leopold Stupica. Hude od tistega dne ni imel več mirnega trenotka, preganjale so ga sinove besede. Podnevi si je domišlje-val, da mu vsak srečujoči kliče v obraz: Zločinec — ti si zločinec! — ponoči je vsak čas planil iz postelje, zdelo se mu je, da sliši sina Tončka: “vi ste — zločinec!” Begal je po cele dni in noči okrog, duševno docela pobit. Slednji krajcar je zapil na žganju, da bi tako udušil nemirno vest, kar pa mu ni bilo mogoče. Da bi mir in tolažbo iskal tam, kjer edino bi mu mogla biti podeljena, se seveda ni nikdar spomnil. Zagazil je že predaleč v močvirje — in zato je bil obsojen k žalostnemu koncu. Neprestana misel, da ga vse preganja, je peljala k naravnemu razvitku: omračil se mu je duh popolnoma. Odpravili so ga v blaznico, kjer je po -par mukepolnih mesecih umrl. obilo uspeha. Konečno pa dopisu srečno pot preko nikdar sitega koša. Nepristranski. Willard, Clark County, Wis ., 8. jun. Pros:m slavno .uredništvo Am. Sl., da priobčite ta moj dopis. Častiti gosp. župnik Franc Šaloven iz Biwabik, Minn., nas je obiskal zadnji teden. Vsi Slovenci, kateri smo se sem naselili lansko leto in kateri pripadamo h katoliškim jednotam, smo opravili svojo velikonočno dolžnost. Častiti slovenski g. župnik je obiskal father Steuza v Loyal, ker father Steuz o-skrbuje nemško faro tudi v Greenwood. Iz Loyala sta oba skupno prišla v Greenwood. In imela sta oba častita duhovnika sv. mašo v Greenwood. Med slovensko sv. mašo je častiti g. Franc Šaloven imel slovensko pridigo, katera je bila tako ganljiva, da nam bo za vselej ostala v spominu. Po sv. maši se je častiti g. župnik Franc Šaloven odpeljal s Fosterjevim vlakom proti domu v Biwabik, Minn. Zadnji teden je bil tukaj g. C. E. Antram, član “Joliet Plantation”-kom-panije. Omenjena kompanija namerava tu kupiti velik kos zemlje. V Dolenji vasi se sedaj dela vse-polno slovenskih hiš. Iz Ely, Minn, so prišli z eno karo napolnjeno orodja, in par konjev so pripeljali s seboj: Frank Lesar, Frank Lunka, potem Frank Francel in Frank Čampa. Na Willard so pa prišli z družinami: Jožef Bukovec iz Ely, Minn., John Rožnik in John Slovnik iz Waukegan, 111., Anton Toleni iz Soudan, Minn.; je kupil si zemljo v Dolenji vasi. John Puhek iz Ely, Minn., je tukaj tudi kupil zemljo in bo ostal za stalno tukaj, ne gre več na Ely. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje in jim želim obilo zdravja, sreče in pa zložno-sti, da se ne bi med seboj tako prepirali in protestirali. Tebi, Ani. Sl., pa želim obilo novih naročnikov. Z Bogom! Ignac Česnik, slovenski kmet. Največji dobiček se «sredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so s« delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 5S dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 69 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so sc prodajale po 210 do* larjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od THE GRAND ARIZONA COPPER CO. Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Ari zona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck ia Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stan« kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko de* narja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v src« najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delni* čarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Cop* per Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobi* ček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da b« cena višja, naročite sedaj! Pošiljatve se naj naročajo na O. E. Petterson & Co. FISKALNI ZASTOPNIKI, 213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINNESOTA. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 . 50 kron, za 20.55 . 100 kron, za 41.10 . 200 kron, za 102.75 . 500 kron, za 205.00 . 1000 kron, za 1020.00 . 5000 kron Poštarina je všteta pri teh svotah Doma se nakazane vsote popolnoma Thomas, W. Va., 2. jun. — Cenjeno uredništvo A. S.l V Vašem cenjenem listu št. 25 bral šem med raznimi novicami tudi dopis iz Fore-st City, Pa. Dragi gospod urednik, prosim Vas, da mi odkažete malo prostora v nam priljubljenem listu, da pojasnim gori-omenjeni dopis rojakom. Akoprav si dopisnik mora večkrat zdravitj. svoje bolne ude s Trinerjem, kakor 'se je sam izjavil, mu svetujem, da si preskrbi zdravnika, kateri bi bil sposoben, da mu spravi posluh v pravi tir. Moj namen ni kritizovati, ampak samo v pojasnilo toliko, da naj dopisnik premisli, da mi dobro vemo, kaj je sloga ali nesloga, toraj nas ni potreba učiti. Kar se tiče prvega petja, ne morem se hvaliti, da bi bilo zares angeljsko, ker nas se je zbralo samo nekaj od nas “ta ledig” in smo prostovoljno peli pri drugi sv. maši, in to brez vsakega plačila, da tako malo povišamo čast božjo. Dopisnik naj pa tudi uva-žuje, da ni vse jednako, ako si mora človek vsakdanji kruh služiti v pre-mogokopu ter se le v prostem času uči peti ter igrati na harmonium, kakor pa da eden samo pri sekiricah sedi in ves svoj čas posveti svojemu poklicu, in to z mesečno plačo $50. Kar se pa tiče naše naselbine, moram reči resnici na ljubo, da smo se tudi tukaj prebudili iz zimskega spanja. Naši vrli fantje in dekleta so nam priredili v tem kratkem času že drugo veselico, pri kateri smo se do pozne ure kar najbolje zabavali Predstavljali so nam dobroznano igro “Mlinar in njegova hči”, pri katerej so vsi igralci svojo ulogo dokaj dobro rešili; posebno izvrsten pa je bil gro-bokop s svojo starokrajsko fajfo in frakelnom, ter nam tako vzbudil spomin na ljubo domovino. Kakor je razvidno, imajo igralci dobro voljo nam napraviti kako zabavo; samo malo več skušnje je potreba. Udeležba ni bila ravno velika, kar je razvidno, da rojaki raje obrnejo svoje novce za grenki ječmenovec, kakor prispevajo za narodni napredek ali pa za božji hram. Upamo, da se vidimo na prihodnji veselici v obilnejem številu kakor dose-daj. Igralcem kličemo: Le tako naprej! Ne ustrašite se zaprek, le pogum pa bo! Kar se dela tiče, se ne morem preveč potožiti, ker delamo skoraj vsak dan; vendar ne svetujem rojakom sem hoditi, ker tukaj moramo imeti prave krtove oči, da dobro ločimo premog od kamna, ker drugače pravi boss “ti si gotovo kratkoviden”, — ter ga pošlje na neprostovoljni dopust. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Našemu priljubljenemu listu pa izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v II. dt 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Monej Oder ali pa New York Lank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave„ N. E. Cleveland, Ohio. Hude bolečine v prsih, Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr, RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 Rivington St. ▼ New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na . ■ , vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F». Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog ie: 35 milijonov kron. Rezervne"* *ak'ada je; Nad milijon kron. Mestna hranilnica ljubljnaska je največji in najmočnejši denarni zavod te vratc po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana s vsem svojim premoženjem in 2 vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar milo. letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah FRANIi C AI/CpR je že več let naš rojak Fllrtlm OAI\OCI\ 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O. Z . -----------------------------« J. J. KUKAR, Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPNIK WAUKEGAN, ILL. vseh parobrodnih družb.!; Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. _ Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba $ točna. WAWAVw\\\mYMw.,.v.vvw.v,mv.,,mw Največja in najstarejša hranilnica W.W.W.WAWAYliVW kranjskem. Kranjska hranilnici Ljubljani. sprejema vlog* KNAFLOVE ULICE ŠT USTANOVI JEKA LETA ■h obrestu po 4 odstot • Hranilnih vlog je bilo koncem leto 1907 Reze *tti skladi znašajo 9,33 Vsega upravnega premoženja je bilo gl 82.000,000 kron. ? YimWAV.V.'.V e WAV.V ■.vv.v 'tt rentni davek sama. 68 milijonov kron. 17 kron. računskega sklepa '.riHsajo med drugimi zakladi: «njižno zavarovane tve ..........37,814,374 K a občinam in kor- cijam ........ 2,048,214 K f .............. 676,000 K ostni papirji...30,028,626 K osi hiš v Ljubljani, ' in na Dunaju ter ičin ........... 2,925,746 K pravni dobiček—razen vsot, ki lenejo rezervnim zakladom — je ¿n dobrodelnim in občekorist-, vodom, društvom in podjetjem anjskem. Kranjska hranilnica ta je za take namene do sedaj riem milijonov kron. ■ V.V.VV.VVV.VVAV/ASVA LEPE LOTE NAPRODAJ STERLING PARKU (Nadaljevanje s 5. strani.) 3% OBRESTI plačujemo na mesečnih plačilih ža lote kupljene od nas. 10% POPUSTA ako loto plačate preč. To zemljišče se nahaja poleg pota v Lockport, ter je le par blokov od kokovih peči, tovarne za mostove in jeklarne. CENA $140.00 DO $300.00. Lote so velike in suhe, a zemlje je jako vodovitna. Prav lahki obroki $5 na roko in $5 na mesec. Abstrakt zastonj, ako vrnete Warranty Deed. Kupujte zemljo blizu tovarn kjer delate. liitu. di„x___ 0/7/ _______— Tomšič-u, kateri je v resnici kakor nalašč rojen za dušnega pastirja Slovencem in Slovenkam v Forest City. Čast in hvala njemu za lepo, mirno in neustrašljivo naporno delo. Čast njegovemu neumornemu delovanju in prigovarjanju k napredku. Čast in hvala vsem fantom in možem, ki so se trudili in pomagali g. župniku prenašati'težko breme. Čast vsem Slovenkam za vse pripomočke, ki so pripomogle k procvitu slov. občine. Čast vsem slov. društvom, ki so pomagala, da je cerkvena občina prosta dolga. Nepozabna čast in hvala vsem Slovenkam in Slovencem v Forest City in okolici, ki so skrbno pomagali s prispevki, da je danes cerkev v resnici njihova, ker je prosta dolga. Plačilo za to pride od Vsemogočnega ! Kot več let med Vami bivajoči rojak in bivši tajnik cerkvene občine Vam kličem: Slovenci in Slovenke v Forest City, Pa. in okolici: Stojte združeni in trdni, kakor stoji Vaša cerkev na trdni podlagi! Cerkev je plačana. Treba je sedaj še misel sprožiti, da se poleg cerkve najpotrebneje napravi, in to je —“šola”. Slovenci in Slovenke, na noge in tudi šola bode s časom ravno tako plačana, kakor je sedaj cerkev. Sola je poleg cerkve najpotrebnejše, kajti le v domačih šolah, v materinem jeziku, se mladini vcepi ljubezen do vere in svojega naroda. K sklepu pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, posebno pa še one v Forest Grty, Pa. in okolici: Živeli! Josip Zalar ml. Joliet, 111., dne 6. junija 1909. POMNITE: Plačamo 3% obresti na vplačilih za lote. Več ko plačate, več obresti dobite. Razprodaja bo v nedeljo 13. junija. AL. TORKAR, slov. razprodajalec bo tam in vam bo vse lote pokazal; ako kupite ali ne pridite vse lno. BRIGGS & CAMPBELL, 422 Cass Street L^ST:t pri nas in oglej si našo zalogoI Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Nai Office in Lumber Yard na voglt DES PLAINES IN CLINTON ST» POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najaižji ceni? Gotovo! V mesnici STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i> ooskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceatc. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 C. W. BROWN, predsednik. R. PILCHER, podprede9dnik. W. O. WILCOX, casir. Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, UL TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovinL 3% OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljt? in firnežev. Izvršujejo se vsa bat, varska dela ter obešanje stenskeg, papirja po nizkih cenah. A Iexander Harass a*. Chicago tele!. 2794 &J tele!.Na3) JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali-foraijsko vino, dobro žganje in trži« najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. tora N. Broadway..JOLIET, IL’ John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111 Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, i*. vrstna vina in žganja ter prodajo pri. jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET, MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, UL dobroznan SLOVEN S KI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel 263 TR0ST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5e. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, IH Ustanovljena >871. HI Of Joliet. Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta J. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. Očistite jetra Flexer’s Finie Liver Fills čistijo jetra zdravijo nered in za« basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. FLEXER & REICH MAM LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno g-ostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše porterj evo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby SL N. W. Phone 825. JoHet, M Ant. Kirinčič Cor. Columbia In Ohio&go Sta. Rojaki! Pijte “Elk Brand” pivo dobite je pri Mike Kočevar, cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois Joliet Mi Na voglu Chicago in Clinton ulii RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.0 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bra-wery. Rojakom se toplo priporoča» VAYWWYWWYYWVAWVVV' Steen & steift 80b« 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAYNI NOTAR J* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko buoko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. WSVW.SV.VAWVWAVAV’