Urbani izziv, strokovna izdaja, 2018 3329. Sedlarjevo srečanje – Zakonski pobudi Andrej POGAČNIK Zakonski pobudi Avtor v strokovnem članku obravnava pomembna problema v našem prostorskem načrtovanju. Prvi se navezuje na stalne in vse večje blo- kade družbeno pomembnih projektov v Sloveniji. Naraščajoče upi- ranje krajanov, civilnih iniciativ, društev in varstvenih sektorjev uspe najti ustrezne poti v zakonodaji za zaustavitev projektov v katerikoli fazi. Avtor daje predlog za zakon, ki bi zagotavljal izvajanje pomemb- nih projektov, ki so bili sprejeti v strateških dokumentih. Drugi del članka obravnava situacijo, ki je nastala zaradi nesprejetja sodbe ar- bitražnega sporazuma o državni morski meji s strani Hrvaške. Mnenje avtorja je, da je sodba za Slovenijo katastrofalna, saj zgodovinsko in za vselej zapira slovensko morje s hrvaškim teritorialnim morjem. Funkcionalni stik ni noben poseben dosežek, saj ga zagotavlja že mednarodno pomorsko pravo. Zato naj Slovenija nemudoma odstopi od arbitražne razsodbe in sprejme (ustavni) zakon, ki bi deklariral stik slovenskega morja z mednarodnimi vodami. Poslej bi bilo mogoče razsojanje ali sporazumevanje le o dolžini, obliki ali širini tega kori- dorja. Oba predloga sta najprej širše utemeljena in obrazložena ter v nadaljevanju zapisana kot predloga zakonskih besedil. Ključne besede: prostorska zakonodaja, Slovenija, izvajanje projek- tov, slovensko morje 1 Uvod Kot zaskrbljen državljan in urbanist želim s tem prispevkom izraziti nestrinjanje z dvema perečima stanjema. Prvo zadeva naše popolnoma notranje zablode, drugo pa našo mednarodno situacijo. Oba problema – prvi govori o stalnih blokadah po- membnih javnih projektov, drugi pa o naši morski meji – sta najprej zapisana kot razlog, utemeljitev in komentar k zakonu, nato pa v obliki predlogov zakonskih besedil. Naša urbanistična in prostorskonačrtovalska stroka bi morala reagirati na obe, prej opisani kritični situaciji. Ne nazadnje bi z vložitvijo takih ali podobnih zakonskih pobud na pristoj- no ministrstvo ali Vlado RS ali Državni zbor RS pridobila večjo prepoznavnost in medijsko odmevnost, ki ju tako zelo pogrešamo. Potrebnega je tudi nekaj poguma ali celo drznos- ti, da presekamo nekatere nevralgične točke v naši stroki in prostorski politiki. 2 Zakon o zagotavljanju uresničevanja prostorskih ureditev, ki so splošnega družbenega pomena 2.1 Obrazložitev in utemeljitev V Sloveniji v zadnjih letih vztrajno narašča odpor do pomemb- nih posegov v prostor. Prostor ni več slovenska primerjalna prednost, temveč vzrok za nekonkurenčnost. Intervencije, ki zaustavljajo, preprečujejo, ovirajo ali kako drugače onemo- gočajo družbenokoristne gradnje se pojavljajo kadarkoli in v katerikoli fazi projekta, izvedbe ali obratovanja. Spomnimo se blokade vseh razmišljanj o HE na Muri in o delu HE na srednji Savi, za vse vetrne elektrarne, številne obvoznice in del trase tretje prometne osi, blokade vodnih zadrževalnikov, prenove Plečnikovega stadiona, aktivnosti za preprečitev izgradnje dru- gega tira Divača–Koper, za širitev Luke Koper, gradnje kakrš- negakoli incineratorja odpadkov, plinovoda ali daljnovoda itd. Na ta način bo slovenski prostor (p)ostal ovira v razvoju in ne njegova komparativna prednost. Naša država bo postala – vsaj v pogledu prostorskih ureditev – tehnološko zaostala. Pred nami je še en mračen scenarij. In sicer da se bo po vsakem požaru ali tehnološki nesreči zahtevalo popolno zaprtje priza- dete tovarne, odlagališča, skladišča ali druge gospodarske družbe. Tako postajamo neoperativna in nekredibilna država v medna- rodnem okolju. Kaj nam pomagajo sklepi z enega od prejšnjih Sedlarjevih srečanj o železniški infrastrukturi, če se bo vsak odsek hitre proge spet znašel pred blokadami raznih društev, civilnih iniciativ, zainteresiranih javnosti in neodgovornih po- sameznikov? Večina Slovencev ima pravico do javnokoristnih gradenj! Če pa se dopušča dileme in sproža pomisleke o ne- kem projektu na koncu postopkov, je jasno, da bo del politične opozicije, del sektorjev, društev, del neinformiranih občanov, Urbani izziv, strokovna izdaja, 2018 34 29. Sedlarjevo srečanje – A. POGAČNIK gibanj tako imenovane civilne družbe ali egoističnih posamez- nikov ob neodgovorni podpori medijev, ki jim gre samo za afere in spodbujanje nemira, »zagrabil priložnost«, da ruši projekt. Pobuda oziroma začetek projekta ne bi smela biti onemogoče- na, če je imel projekt podlago v strateškem prostorskem aktu, v obvezah Slovenije v okviru EU ali drugih asociacijah. Po tem zakonu ne bi bila mogoča blokada sprejete variante po tem, ko je bil izbor variante opravljen strokovno pravilno, upoštevajoč prostorske, ekonomske, socialne, ekološke in druge vidike ter sprejet s strani javnosti. Prav tako ne bi bila mogoča blokada osnutka prostorskega akta, če je bil ta pripravljen strokovno neoporečno na osnovi izbrane variante ter če je bil ustrezno predstavljen in verificiran v javnosti. In prav tako ne bi bila mo- goča blokada predloga prostorskega akta, če je bil ta pripravljen strokovno neoporečno in ob upoštevanju javne razprave oz. razgrnitve (z morebitnim upoštevanjem predlogov, mnenj ali pobud oz. njihovo zavrnitvijo). Pristojnost glede prostorskih ureditev naj bo v okviru »pros- torskih« zakonov. Ne bi bilo mogoče sprožati novega postopka s popolnoma drugimi pravnimi sredstvi, kot so drugi civilno- pravni in celo kazenski postopki, postopki pred upravnim ali ustavnim sodiščem, referendumska pobuda itd. Preprečitvi tovrstnih škodljivih in zlonamernih aktivnosti je namenjen osnutek predstavljenega zakona. 2.2 Predlog zakonskega besedila 1. člen S tem zakonom se zagotavlja uresničevanje splošno družbeno pomembnih in gospodarsko ključnih prostorskih ureditev, ki so bile kot take prepoznane v strateških prostorskih aktih, ki so bile načrtovane, dovoljene ali zgrajene v skladu s stroko in za- koni ter katerih neuresničitev bi pomenila veliko gospodarsko in družbeno škodo, krnitev ugleda države, njene suverenosti in operativne sposobnosti pri urejanju prostora (v nadaljevanju: projekti). S tem zakonom se preprečuje tudi škodljivo prekinjanje, odla- ganje ali preprečevanje obratovanja prostorske ureditve, ki je bila že zakonito zgrajena in obratuje v skladu s predpisi. S tem zakonom se preprečujejo tudi aktivnosti, ki bi one- mogočale načrtovanje, sprejemanje, izgradnjo in obratovanje prostorskih ureditev, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti Slovenije. 2. člen S tem zakonom ni dovoljeno zaustavljanje, prekinjanje, odla- ganje ali neizvajanje prostorskih ureditev širšega javnega pome- na, ki so bile strokovno ustrezno lokacijsko izbrane, pravilno umeščene v prostor in projektirane, preverjane v javnih razpra- vah in razgrnitvah, ki so bile pravno veljavno odobrene v vseh formalnih fazah ali jim je bilo izdano ali gradbeno in okoljevar- stveno dovoljenje ali uporabno ali obratovalno dovoljenje ali dovoljenje po zakoniti poti, če se izvajajo aktivnosti za njihovo odložitev, zavrnitev, prekinitev obratovanja in podobno. Ta zakon se uporablja ne glede na to, v kateri fazi je projekt, in ščiti investitorja, družbeno skupnost in druge deležnike, da se ne razveljavijo do takrat že sprejete in potrjene faze projek- ta, in onemogoča nadaljnje faze. Če je projekt že izveden, se s tem zakonom preprečuje, da bi bilo onemogočeno njegovo koriščenje in obratovanje, če poteka v skladu s predpisi. 3. člen Pristojni državni organ ali organ regije ali lokalne skupnosti zavrne pobudo, pritožbo, vlogo, zavrnitev, referendumsko po- budo ali druge aktivnosti, ki bi imele za cilj neuresničitev javno pomembne prostorske ureditve. 4. člen Pritožba na uporabo tega zakona ne zadrži izvajanja prostorske ureditve, kar pomeni nadaljevanje načrtovanja, postopkov so- delovanja javnosti, pridobivanja soglasij in mnenj, nadaljevanje postopkov izdajanja dovoljenj ali obratovanja. Pritožnik lahko uveljavlja pravico do sodnega varstva po redni sodni poti in ko se je prostorska ureditev postopkovno nadaljevala oziroma se je izvedla. Uveljavljanje ustavne pravice do pritožbe, referenduma in dr- žavljanske pobude je mogoče samo v okviru obstoječih pos- topkov načrtovanja in izvajanja prostorskih ureditev ali pred zadevnimi fazami projekta, ne pa po tem, ko so bile določene faze postopka že izvedene v skladu z zakonodajo. 3 Zakon o teritorialnem stiku Republike Slovenije z mednarodnimi morskimi vodami 3.1 Obrazložitev in utemeljitev S sprejetjem odločitve, da bo o meji na morju razsodilo medna- rodno arbitražno sodišče, smo v bistvu tvegali svojo suvereno Urbani izziv, strokovna izdaja, 2018 3529. Sedlarjevo srečanje – Zakonski pobudi pravico do dostopa do mednarodnih voda po svojem ozemlju. Z odstopom Republike Hrvaške od Sporazuma imamo edin- stveno priložnost, da tudi Slovenija izstopi oziroma ne sprejme sodbe arbitražnega sodišča, ki nam glede na morsko mejo ni v korist in ne zagotavlja stika meja Slovenije z mednarodnimi vodami. Popolnoma jasno je, da želi sosednja država od Slovenije še več pravic in da se ji čakanje oziroma zavlačevanje problema nerešene meje izplača. In da bi se Slovenija ob morebitnih po- gajanjih morala odreči še nadaljnjim ozemljem ali pravicam. Zato predlagam odstop od sodbe arbitražnega sodišča. Nujno je, da sosednji državi, Evropski uniji in najširši mednarodni skupnosti pokažemo svoje jasno stališče, da je (dejanski in ne samo funkcionalni) stik meja Slovenije z odprtim morjem naša trajna, neodtujljiva in suverena pravica, saj je bila – ne nazad- nje – prosta plovba slovenskih plovil omogočena do razpada Jugoslavije oz. presečnega datuma, za katerega sta se dogovorili državi. O stiku hrvaških ali slovenskih etničnih ozemelj z med- narodnimi morji pa ni bilo določeno v nobenih zgodovinskih dokumentih, ne v rimskih, beneških, avstro-ogrskih, Napoleo- novih, italijanskih niti jugoslovanskih! Sosednja država, EU in vsa mednarodna skupnost naj vedo, da o dostopu Slovenije po njenih teritorialnih vodah do medna- rodnih morskih voda od zdaj naprej ni mogoče več presojati, razsojati, sklepati sporazumov, zavez, dogovorov ali drugih ak- tov, ki bi kakorkoli ali kadarkoli postavljale pod vprašaj ta del naše meje. Mogoče pa je dogovarjanje o obliki in dimenzijah akvatorija, vendar v skladu z 2. členom tega zakona. S sprejetjem tega zakona bi Slovenija imela v rokah močno pravno sredstvo in politično stališče, kot ga je Republika Hr- vaška sprejela soglasno in brez glasu proti v saboru o odstopu od sporazuma. 3.2 Predlog zakonskega besedila 1. člen S tem zakonom se zagotavlja neodtujljiva in trajna pravica do stika ozemlja Republike Slovenije z mednarodnimi vodami Jadranskega morja. Nihče in nikoli nima pravice postavljati pod vprašaj neposredno, fizično povezavo meja Slovenije z mednarodnim morjem. 2. člen Zagotavlja se kontakt meja Republike Slovenije z mednarod- nim odprtim morjem v širini in obliki akvatorija, ki omogoča plutje, srečevanje in manevriranje največjih plovil, reševanje na morju in druge aktivnosti s tem, da širina koridorja nikjer ne more biti manjša od 2 kilometrov. Pristojna sodišča, med- narodne organizacije ali sosednje države se lahko dogovorijo o obliki in legi tega stika, če so izpolnjeni pogoji iz 2. člena. Stik Slovenije z mednarodnim morjem se zagotavlja ali s ko- ridorjem mednarodnih voda do teritorialnega morja Slovenije ali s koridorjem teritorialnega morja Slovenije do obstoječih mednarodnih voda ali s kombinacijo obeh možnosti. Po tem zakonu niso dovoljeni dogovori, sporazumi, pogodbe, mednarodne garancije ali drugi akti, ki bi Republiki Sloveniji zagotavljali plovbo in druge aktivnosti na morju od teritorial- nega morja Slovenije do odprtega morja preko teritorialnih voda sosednje ali sosednjih držav. 3. člen Kaznivo in pravno neveljavno je sprejemanje kakršnekoli pri- stojnosti mednarodnih sodišč, organizacij, zvez ali ustreznih pristojnih teles Slovenije ali drugih držav, ki bi s sodbo, me- morandumom, sporazumom, pogodbo ali drugim aktom lah- ko kakorkoli postavljalo pod vprašaj stik Slovenije z odprtim morjem. Referendum v Sloveniji glede meje na morju, ki bi bila v nasprotju s 1. členom, ni mogoč. Prof. dr. Andrej Pogačnik, upokojenec E mail: andrejp807@gmail.com