LETO XVIII. — številka 6 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorerjski tisk« — Glavni in odgovorni uiednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ — sreda, 25. I. 1957 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januiiji, 1958 kot poltednik. Od I. januarja J960 trikrat tedensko. Od : januarja 1964 kot poltednik, in si.er o sieriah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Debela koža »Odbornik mora imeti dostikrat debelo kožo za očitke, ki jih sliši naravnost ali okrog ovinkov od spodaj ali od drugih zgoraj. Njegova naloga ni lahka. Mnogokrat se znajde med kladivom in nakovalom.« Tako približno je pred nekaj dnevi ocenil vlogo občinske skupščine neki odbornik iz Kranja, ko je občinska komisija razpravljala o pripravah na prihodnje volitve. Volili bomo, kot smo že večkrat omenili polovico članov občinskih, republiških in zvezne skupščine. Vendar je ob tem nemalo vprašanj glede posameznikov, ki imajo še polnomočni mandat za nadaljnji dve leti. Nekateri so se preselili in nimajo več stika s svojimi volilci, drugi so iz najrazličnejših vzrokov postali malo-dušni; ne prihajajo na seje, ne spregovorijo besede itd. O teh pojavih je bilo več pripomb in razprav že na letošnjih prvih sestankih in zborih za priprave na volitve. V Kranju so te prve pripombe volivcev vzeli resno. Skladno Z volitvami tistih, ki jim poteka mandat, naj bi volivci volili oziroma zamenjali tudi tiste, ki ne morejo, ne znajo ali nočejo izpolnjevati svojega poslanstva. Kako je v Kranju? V zadnjih dveh letih je bila udeležba odbornikov povprečno 65-odsto!na. Niti dve tretjini! Večkrat ni bilo na sejo niti polovica odbornikov, se pravi da niso bili sklepčni. Edc\ izmed odbornikov ima 30 neopravičenih izostankov, drugi 28, tretji 23 itd. Še več pa bi pokazala analiza razprav oziroma sodelovanje udeleženih odbornikov na sejah. Večina se ne oglaša. To ni zgolj v Kranju. Na Jesenicah, v Kamniku, v Tržiču — povsod ugotavljajo podobno. Morda je ocena »debela koža« neprimerna. Res pa je, da to častno — družbeno in neplačano poslanstvo ni lahko. To bodo verjetno ugotavljali tudi volivci na prihodnjih zborih in sestankih. Toda tam, kjer od njihovega odbornika ne pričakujejo več ustrezne dejavnosti, je pač najbolje, da ob teh volitvah hkrati zamenjajo odbornike, ki jim sicer mandat ne poteče, a se ne udeležujejo skupščinskih sej. SREDI ZIME DEŽ — Od nedelje je po Gorenjskem odjuga. V nižjih legah je pobralo še tisto malo snega, kar ga je bilo. V torek pa je začelo celo deževati, le v višjih legah je rahlo snežilo. Na sliki: Prvi branjevec na jeseniški odprti tržnici. Pa ja to že ni prva lastavica, ki pomeni... Foto: F. Perdan S seje tržiške občinske skupščine Vsaj toliko denarja kot lani za dejavnost krajevnih skupnosti Ker je večina gorenjskih občin že razpravljala o odloku o uvedbi prispevka za uporabo mestnega zemljišča, je tudi skupščina občine Tržič na petkovi seji sprejela ta odlok. S sredstvi, ki se Spor pri ustavnem sodišču Na pobudo Gorenjske kreditne banke, so gorenjske občine vložile pri ustavnem sodišču Slovenije upravni spor zaradi prenosa pripadajočih sredstev odpravljenega družbeno - investicijskega sklada bivšega okraja Ljubljana na poseben račun pri republiki. Gorenjske občini menijo, da sredstva, ki so bila ustvarjena na njihovem področju, pripadajo njim, čeprav so se zbirala na skupnem skladu bivšega okraja Ljubljana. O razsodbi ustavnega sodišča bomo poročali. — si bodo na ta način zbrala na posebnem računu, namerava občina financirati nekatere nujne komunalne naprave, kot npr. ureditev vodnih zajetij, rezervoarjev in zbiralnikov, saj dosedanji komaj zadoščajo in komunalno podjetje zaradi tega za nove gradnje na določenih območjih ne more več izdajati soglasij za nove priključke. Nadalje bi denar potrošili za ureditev električnega omrežja in predvsem za ureditev kanalizacije, saj je komaj tretjino mestnih naselij opremljenih z ustrezno kanalizacijo. Razen tega naj bi s sredstvi tega prispevka zgradili tudi ceste med mestnim jedrom in novimi naselji. V zvezi s sprejetjem odloka so odborniki poudarili, da je treba takoj izdelati program del, ki naj bi se financirala iz teh sredstev, pri tem pa upoštevati, da krajevne skupnosti nikakor ne bi smele dobiti manj sredstev kot v preteklem letu. S. Š. Občani Radovljice Krajevne organizacije SZDL bodo od 21. januarja daljo sklicale sestanke, na katerih boste predlagali in razpravljali o možnih kandidatih za odbornike občinske skupščine, za poslance republiške in zvezne skupščine. Kdaj bodo sestanki, boste obveščeni. Sodelujte pri izbiri kandidatov! Občinsk? odbor SZDL — volilna komisija V Kranju izdali lani 21.598 potnih dovoljenj ali trikrat več kot leta 1963 Upravni politični oddelek skupščine občine Kranj je te dni pregledal obravnavane zadeve v zadnjih štirih letih. Samo pri izdajanju potnih dovoljenj so ugotovili, da je število vlog poraslo od 7800 v letu 1963 na 21.598 v letu 1966, čeprav je v letu 1963 kranjska občina izdajala potne liste in listine za maloobmejni promet tudi za občini Tržič in Škofja Loka. Leta 1964 se je število vlog zmanjšalo za 5425 zaradi spremenjenih predpisov glede pristojnosti, leta 1965 pa je bilo vloženih spet 9770 prošenj. Seja skupščine v Kranju O zborih volivcev Jutri, v četrtek, bo v Kranju skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Na seji bodo določili volilne enote in območja zborov volivcev ter zborov delovnih ljudi za volitve odbornikov. Predvideno je, da bodo sredi prihodnjega meseca v kranjski občini zbori volivcev. Na njih bodo razpravljali o prispevkih in davkih, srednjeročnem programu v občini itd.; na območju mesta pa še o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Na seji bodo razen tega razpravljali tudi o podelitvi Prešernovih nagrad za preteklo leto. A. Z. Občuten porast je bil lani, ko je bilo izdanih 21.598 dovoljenj za potovanje v inozemstvo. Kljub temu, da je bilo lani tolikšno število vlog, pa je bilo delo, razen takrat, ko niso bile pravočasno dostavljene tiskovine novih potnih listov, tekoče opravljeno. Da so občani lahko čimprej dobili zaprošene nove potne liste, so uslužbenci oddelka takrat, ko so tiskovine priš'e, pohiteli z reševanjem vlog na ta način, da so zaposlili še dodatno moč. Poenostavili so tudi postopek pri izdajanju dovoljenj. Medtem ko so se prej vse vloge zbirale v dosjejih, sedaj teh ni več. Odpravljena so tudi imenska kazala k registrom in je vsa evidenca prenesena na regi-gister prebivalstva. Samo za takse, so lani pobrali približno 24 milijonov starih dinarjev. S. Šolar Lesce Proslava v Kropi Na sestanku turističnih društev Begunje, Brezje, Kropa in Lesce, ki je bil v Lescah, so se domenili, naj bo osrednja proslava ob mednarodnem letu turizma letos poleti v Kropi, združena s tradicionalnim žebljar-skim dnem in 600. obletnico železarstva v Kropi. Prebivalci Smlednika in okolice! V soboto, 28. januarja, ob 19. uri bodo novinarji GLASA priredili v dvorani gostilne na Mlaki v Smledniku novinarski večer Sodelujejo vsi novinarji Glasa — zabavni ansambel in domačini — Vabljeni! Seminar za mladino Preteklo soboto Je naše uredništvo priredilo v Žirovnici novinarski večer. S sodelovanjem domačinov in za tamkajšnje razmere rekordni udeležbi, sta kar prijetno minili dve urici. To je bil prvi novinarski večer v tem koncu. S seje občinskega komiteja ZK v Radovljici Razdrobljene organizacije Nekatere ugotovitve z letnih konferenc osnovnih organizacij — Naloge ZK pri pripravah na bližnje skupščinske volitve Na četrtkovi redni seji občinskega komiteja ZK v Radovljici so govorili o letnih konferencah osnovnih organizacij, ki so v teku in o nalogah ZK za bližnje skupščinske volitve. Kakor so ugotovili, je 45 osnovnih organizacij od 60 že opravilo letne konference. Splošna ugotovitev je ta, da so se komunisti na vsel.i dosedanjih konferencah enotno izrekli za vsa prizadevanja pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. Na konferencah so veliko govorili tudi o gospodarskih gibanjih, o uveljavljanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in drugih vprašanjih. Skoraj na vseh konferencah so govori tudi o reorganizaciji ZK v komuni, kar je razumljivo spričo sedanje razdrobljene organiziranosti komunistov v občini. Prevladuje prepričanje, da je treba tudi organizacijsko nekaj spremeniti. V radovljiški občini je namreč okrog 1200 članov ZK, ki so povezani v 60 osnovnih organizacijah, med njimi je precej organizacij, ki imajo le po 4 do 10 članov. Na Bledu in v bližnji okolici je 17 osnovnih organizacij in so skoraj vse maloštevilne. Pobuda je, da bi bile v kraju le 3 ali 4 osnovne organizacije. Na ta način bi bili zagotovljeni tudi novi vsebinski pogoji dela in učinkovitejša dejavnost komunistov. Predlog za reorganizacijo so sprejeli tudi člani osnovne organizacije r.a železniški postaji v Lescah. Vanjo so vključeni železničarji — komunisti od Podnarta do Jesenic in spričo njihovega delovnega časa se le poredko lahko sestajajo. Predlagali so, da bi se vključili v osnovne organizacije na terenu. Tudi komunisti GG, ki so sedaj vključeni v petih osnovnih organizacijah v delovnih enotah so predlagali, naj bi v bodoče imeli eno osnovno organizacijo za celotno GG, po potrebi posameznih enot pa bi se komunisti sestajali na aktivih. V Radovljici je 7 osnovnih organizacij. Na sedanjih konferencah so komunisti predlagali združitev, ker menijo, da bi na ta način učinkoviteje in s širših pogledov obravnavali aktualna vprašanja. V nadaljevanju se;e so govorili še o pripravah na bližnje skupščinske volitve in o nalogah ZK pri tem. Dogovorili so se za skupno akcijo z občinskim odborom SZDL in občinskim sindikalnim svetom. 2e v prihodnjih dneh bodo sklicali javne tribune, na katerih bodo občani evidentirali možne kandidate za občinsko skupščino in razpravljali o doslej evidentiranih kandidatih za zvezne in republiške poslance, o kandidatih za bodočega predsednika občinske skupščine in dru- gem. J. Podobnik Občinski komite zveze mladine v Kranju bo tudi letos organiziral seminar za člane plenuma in bodoče predsednike aktivov. Predvidevajo, da se bo seminarja, ki bo 4. in 5. februarja, udeležilo okrog 40 mladincev. Na seminarju bodo razpravljali predvsem o programu dela občinskega komiteja. O tem pa bo še prej razpravi j a.l plenum občinskega komiteja, ki bo pripravil osnutek programa, po seminarju pa ga bodo dokončno sprejeli. Prav tako v komiteju pripravljajo širšo razpravo ob pripravah na letoinje volitve. Do sedaj so se že dogovorili, da je treba kandidirati takšne mladince, ki so sposobni, pošteni in pripravljeni delati v samoupravnih organih. Dosedanje prizadevanje, da Tržič Odborniki tgajo Na zadnji seji tržiške občinske skupščine so odborniki prejeli od Občinskega odbora ŠZDL anketne liste, na katerih naj bi predlagali kandidate za najodgovornejše funkcije v novi občinski skupščini. Na ta način želi občinski odbor SZDL v Tržiču dobiti kar največ predlogov možnih kandidatov za predsednika, podpredsednika in predsednika splošnega zbora nove občinske skupščine. — sš je v samoupravne organe treba predlagati in izvoliti čimveč mladih, pri čemer je bilo pomembno predvsem število, je nepraivilno. Velikokrat je bilo delo samoupravnih organov slabo, zaradi takšnih stališč v mladinski organizaciji in drugod. Zato se takšni primeri pri letošnjih volitvah ne bi smeli ponoviti. A. 2. Vabimo občane Škofje Loke na predavanje Adolfa STOPARJA o aktualnih problemih v cestnem prometu, ki bo v nedeljo, 29. 1. 1967 ob 9. uri v kinu SORA Škofja Loka. Po predavanju bodo predvajali tri kratkometražne filme, med njimi Nagrada Loke 1966. TVD KRANJ prireja tradicionalno MASKARADO na pustno soboto, 4. februarja, ob 20. uri v domu Partizan v Stražišču. Dostojne maske dobrodošle. Najboljše bodo bogato nagrajene. Igra plesni ansambel Feniks jn Veseli Kranjčani. Rezervacije vstopnic sprejema gostilna Benedik v Stra* žišču in telefoni čno na tel* fon 21-518 Vabljeni! Pred proslavo Prešernove brigade Lepotica v štabu Gostinsko trgovsko podjetje GORENJKA Jesenice razpisuje licitacijo za prodajo dveh avtomobilov, in sicer: 1. osebni avto zastava 750 2. kombi DKW 1960 Licitacija bo 31. 1. 1.1. ob 12. uri na sedežu podjetja, Jesenice, Prešernova cesta 16. Interesenti s' vozili lahko ogledajo 30.1. 1.1. na gornjem naslovu. (Nadaljevanje) Zatem je Jelka počasi dvignila solzne oči in tiho, s pravo muko dejala: »Tovariš Čiro v naši četi mi ne da miru. Stalno je za menoj, me nadleguje, celo ščiplje me in pravi, da bolničarka mora biti vedno z njim. Prav bojim se ga. Najraje bi bila tu v štabu. Ti si tako dober, tovariš komisar.« Komisar je bil v zagati. Morda že zato, ker je bil za razsodnika pri tako mladem dekletu in o tako občutljivih težavah, ki jih je ona verjetno prvič v življenju občutila. Skušal je zbrati v sebi vse vzgojne očetovske napotke in jih posredovati dekletu s komisarsko spretnostjo. Lepo jo je potolažil, češ da bo on posvaril Čira, da pa končno le ni tako hudo, če jo kdo pogleda in zasleduje. Toda, ko je govoril o možnostih za> premestitev v štab se je na hitro zresnil. »Nekaj dni v partizanih pa že v štab! Tako ne gre! V štabu so samo prekaljeni in izkušeni borci«, je dejal previdno in prepričljivo. »Vem vem,« je zašepetala in odšla. Od tistega dne ni več prihajala v štab s podobnimi »težavami«. Tako je minilo kakih štirinajst dni. Razen vseh drugih lepih lastnosti je v tem času pridobila zaupanje tudi kot borka, ko je bila priložnost. Ni se bala svinčenk, ki so švigale in žvižgale okrog glaive. Prav tako se je uveljavila tudi v kulturni skupini, kjer je pokazala dokaj sposobnosti in duhovitosti. Ob vsem tem se je kar na hitro poglobila in vrasla v življenje bataljona. Bataljon se je bil v začetku marca znova vrnil na Jamnik. Jelka, ki je bila vse bolj znana, zaželena in občudovana, vzorna, je zlasti rada zahajala v štab. Tu «e je družila z Bredo, zrmimala se je za vse, a kot se je na tiho govorilo, najraje je kramljala s komisarjem, čeprav se je tega izogibal. Tudi kurir, ki jo je bil pospremil v partizane, jo je večkrat obi- skoval. Nosil ji je pošto zdoma, veliko sta govorila,, kar je vzbujalo ljubosumnost Jel-kinifii oboževalcev v četi in bataljonu. Tako so tekli dnevi. Toda Nacetu, komandirju bataljona, se je Jelkino ponašanje počasi začelo zdeti sumljivo. Vsi v četi, vsi, ki so se t njo družili, so vedeli povedati, da se Jelka zanima © vse. In to je tudi sam opazil ob njenih obiskih v štabu, v pogovorih s komisarjem in drugimi. Nehote se mu )e porodila zla slutnja — kaj če so Jelko poslali v partizane Nemci, da tu poizveduje in poroča. Ta misel ga je stre> sla. Prestrašil se je je. Skušal se je umiriti v prepričanju, da je pač Jelka živahno in prikupno dekle in da s« ob tem pač lahko dogaja med mladimi marsikaj, kar ne «ć in ni niti dostojno, da se v to meša. Če zahaja v štab, ker rada kramlja s komisar jem, naj sam komisar to reši, se je v mislih skušal otresti težkih slutenj. Že po treh letih proizvodnje 780 Elanovih čolnov za Skandinavijo Do leta 1970 nameravajo povečati proizvodnjo na 3000 čolnov letno Ob cesti, ki vodi iz Gorij na Mežakljo oziroma čez Poljano na Jesenice, kjer prečka reko Radovno, je obratovala že pred leti velika žaga, ki jo je LIP Bled opustil. Danes se razprostira pred zgradbo in za njo velika skladovnica lepih belih čolnov, ki zbujajo pozornost mimoidočim. V obratu sem srečal raziskovalca in organizatorja proizvodnje tovarne športne opreme Elan iz Begunj Tede-ja Lazarja in ga poprosil za pogovor. »Pred tremi leti smo v tej opuščeni žagi začeli izdelovati čolne. V začetku bolj kot poskus in prototipe za mirne vode in uporabo vesel. Kasneje smo izdelali prototip gliserja, ki tudi ni bil sposoben za morje. Ker nismo povsem uspeli, smo proučili še razmere in potrebe na trgu. Na lanskem spomladanskem velesejmu v Zagrebu je naše izdelke opazil neki švedski kupec in jih vzel 100, čeprav niso bili najbolj primerni zanje. Predlagal nam je, da bi izdelali čoln, ki bi bil najbolj primeren za njihove razmere. Delamo šest ali sedem vrst čolnov, od Elan-013 za 4 osebe, pri katerem je moč uporabljati motor z močjo do 25 konjskih moči in je zlasti primeren za ribiče, do čolna Elan-015, ki je primeren za vodno smučanje in doseže hitrost do 50 km na uro.« Na vpraišanje, kaj pravzaprav pomeni oznaka 011 ali 013, je tovariš Lazar povedal, da je to dolžina čolna, in sicer 11 oz. 13 čevljev, po naše 3,65 oz. 3,96 metra. Vsi čolni so registrirani pri Lloydu. Izdelujejo jih iz steklenih vlaken, ojačanih s poliester smolo, ki jo uvozijo. Čolni se ne potopijo in so opremljeni z vzgonskimi prekati, neke vrste penasto snovjo, ki ne vpija vode. Čoln se pri polni obremenitvi in če ga zalije voda do vrha, ne sme potopiti. Ob koncu razgovora je tov. Lazar dejal: »Do konca aprila bomo izvozili v skandinavske dežele, predvsem na Švedsko 850 takih čolnov. Dnevno jih naredimo 6. Zaposlenih je 30 ljudi v dveh izmenah. Računamo, da bomo letos prodali na domačem trgu okrog 300 čolnov. Cena zanje se giblje od 261.000 do 550.000 starih dinarjev, brez prometnega davka. Švedi bodo prihodnje leto podvojili naročilo in po dogovoru, ki smo ga z njimi sklenili, bomo morali do leta 1970 povečati proizvodnjo na 3000 čolnov letno.« J. Podobnik Prednostna lista za stanovanja Za razdelej vanje stanovanj imajo v jeseniški železarni lastno stanovanjsko komisijo. Zbira prošnje za stanovanja, vodi pregled o razmerah prosilcev in sestavlja prednostne liste prosilcev stanovanj. Tako je na sedmi seji v tem mesecu sestavila in potrdila prednostno listo prosilcev, katero je dala na vpogled članom delovnega kolektva. Ti bodo lahko k njej dali v roku 15 dni svoje pripombe. Pri sestavljanju liste je ko- misija imela na voljo 77 stanovanjskih enot, od tega 25 v stolpiču in 52 v novi stolpnici poleg gimnazije. Na listi je 35 prosilcev, ki bodo tudi sami prispevali določeni delež, 5 stanovanj so v sporazumu s kadrovskim sektorjem predvideli za strokovnjake, 27 so jih namenili za člane ZB in socialno ogrožene družine, 10 pa zato, da bodo lahko izselili tiste, ki stanujejo v zgradbi muzeja in zadnji lesenjači nad novo kisi kamo. -b Naslednjega popoldneva je bila Jelka znova v štabu. Komandir je dremal na peči po neprespani noči, komisar Mitja pa je za mizo dokaj nerodno tipkal neko poročilo. Jelka je priscdla. Zanimal jo je stroj, tipkanje in vse. Vendar je bilo komisarju nerodno, da bi Jelka brala to, kar je napisal. Morda bolj iz sramežljivosti, da bi mu ne omenjala pravopisnih napak, je odmaknil stroj. Pogovarjala sta se. Na vrata je nekdo potrkal in v sobo je vstopil znani kurir s terena, ki je večkrat obiskoval Jelko. Kot vedno je bil razpoložen, zgovoren in z Jelko sta dolgo kramljala na klopi ob peči. Potem se je vljudno poslovil od komisarja. Jelka ga je, kakor se pač spodobi, spremljala pred hišo. Tam sta še dolgo govorila. S pismom v roki se je vrnila na klop k peči. Zatem se je vesela pogovarjala s komisarjem o dobljenem maminem pismu, pravila, kako je mama doma otožna, da pomeni mama pač vse na svetu itd. Tudi komisar ji je pravil podobno o svoji mami in družini. Zatem je govorjenje utihnilo. Komisar za mizo je spet pisal, Jelka pri peči pa je znova in znova vrtela med prsti dobljeno pismo. Toda komandir na peči ni več spal. Majhna peč, čez katero so mu visele noge, mu je postala nerodna, tiščalo ga je, z glavo v zatohlem kotu se ni počutil dobro in lenobno se je obrnil z glavo na kraj peči. Zavalil se je na trebuh, podprl brado z rokami, gledal skozi okno ter razmišljal o vremenu. In ob tem mu je nehote obstal pogled tudi na Jelkinem pismu, ki ga je ona tik pred njegovimi očmi brala. Jelkino pismo je komandirju vzbudilo pozornost. Besede niso dajale v stavku logičnih misli, včasih je bilo vse smešno, ponekod je bilo veliko pik, vejic prek potrebe, razna druga znamenja. Zdelo se mu je smešno. Toda v hipu se je zresnil. Spomnil se je raznih oblik šifriranih znakov. V trenutku mu je postalo vroče. Kar planil je pokoncu, zgrabil za pismo in ga strgal iz Jelki-nih rok ter skočil s peči. — Jelka pa v Jok! »Mamino pismo mi trgate z rok! Nimate spoštovanja niti do mame, nimaš staršev! Mitja poglej!« je trepetajoče jecljala sredi sobe. Toda komandir ji je izpulil iz rok še ostale koščke raztrganega pisma. Takoj so poklicali kurirja. Jelki so zvezali roke in jo zastražili v veži. Za mizo v sobi se je nad čudnim, nerazumljivim pismom sklanjalo več glav. Nihče ni več dvomil, da je to organizirano vohunstvo. Poklicali so jo v sobo. Ničesar ni hotela povedati, niti črhnila ni. Trmasto je buljila v tla in v njene, prej tako prijazne in zapeljive oči se je naselil izraz sovraštva do vseh, ki so bili okrog nje. Ze tisto noč so jo odpeljali preko Jelovice na Robidno, kjer je bil štab brigade. Tam so jo zaslišali. Priznala je vse, povedala mnogo več, kot smo slutili. Samo še tri dni bi morala biti na tem mestu, kot je bila dogovorjena z Nemci in bi se vrnila nazaj v dolino. Prek »kurirjai s terena« je redno pošiljala Nemcem poročila. Ko je Jelka že docela pojasnila vse okoliščine in dejanja v službi nemškega gestapa, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Izkoristila je priložnost in skočila skozi okno v beg. Toda prišla je prav pod stražarjev rafal... Po originalnih dokumentih Karla Leskovca priredil Karel Makuc Zmanjšani prispevki za stanarine Ker bodo v tržiški občini v letu 1967 na račun stanarin namesto 72 milijonov, kolikor so znašale stanarine v preteklem letu, zbrali 93 milijonov starih dinarjev, se je razlika do potrebnih sredstev za stanovanjski sklad zmanjšala, s tem pa seveda tudi stopnja prispevka za stanarine. Namesto lanskih 35 % bodo gospodarske organizacije plačevale letos samo 25% od izločenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, kar je 56 milijonov starih dinarjev. _ sš Na Jesenicah od 23. do 29.1.1967 Razstava pohištva v stolpnici V novi stolpnici poleg gimnazije na Jesenicah je trgovsko podjetje Murka Lesce opremilo štiri stanovanja z izdelki tovarn pohištva: Meblo Nova Gorica, Brest Cerknica, Stol Kamnik in Marles Maribor — Zanimiva in nevsakdanja razstava, ki si jo je vredno ogledati — Murka bo na razstavi izdajala potrošniška posojila za nakup stanovanjske opreme z zelo ugodnimi pogoji , Kljub veliki izbiri pohištva in stanovanjske opreme ter stalnih klasičnih razstav pohištva v večjih mestih, se potrošnik često znajde v dilemi, za kakšno pohištvo naj se odloči pri opremi novega stanovanja. Pravzaprav potrošnika zanima, kako bo ta ali ona spalnica ali oprema za dnevno sobo praktično izgledala v stanovanju. Ali bo ustrezala sodobnim zahtevam za opre-mo novega stanovanja? Na to vprašanje potrošnik ne more dobiti zadovoljivega odgovora v skladišču stanovanjske opreme niti na razstavah pohištva v velikih dvoranah. Prav na to vprašanje pa bodo obiskovalci rajzstave pohištva v novi stolpnici na Jesenicah dobili odgovor te dni. Trgovsko podjetje MURKA LESCE je v stolpnici na Jesenicah opremilo štiri nova stanovanja, v katerih si obiskovalec razstave lahko ogleda štiri variante spalnic, štiri varante dnevnh sob, opremo za dve otroški sobi in opremo za tri kuhinje. MURKA bo na razstavi razstavljeno pohištvo prodajala in sprejemala naročila ter kup- cem takoj dostavila na dom. Izdajali bodo tudi potrošniška posojila za' nakup stanovanjske opreme z zelo ugodnimi pogoji. Lesce ni mesto niti velika vas, toda trgovsko podjetje MURKA LESCE si je ustvarilo sloves solidnega trgovca* tako da lahko rečemo, da »vsa pota potrošnikov vodijo v Lesce«. V letu 1960 so v MURKI prodali pohištva za 140 milijonov S-din, promet pa je iz leta v leto naraščal, tako da so 1965. 1. prodali pohištva za 520 milijonov. V preteklem letu je bil zabeležen v mnogih trgovskih podjetjih padec in zastoj v prodaji pohištva. Toda ne v Murki. MURKA je v preteklem letu prodala 723 kompletnih spalnic ali dnevnih sob, 2063 kosov kuhinjskiga pohištva, 6832 posameznih kosov pohištva (npr. omare ali kavči) in večje število miz in stolov v skupni vrednosti 557 milijonov S-din. Takšen uspeh je plod dolgoletnega solidnega poslovanja trgovskega podjetja MURKE, zato smo tudi zapisali, da »vsa pota potrošnikov vodijo lc MURKI v LESCE«. J. V. Koncert glasbene šole Uverturo v letošnjo koncertno sezono je v Kranju pripravila glasbena šola s svojim prvim javnim nastopom. Na odru koncertne dvorane delavskega doma so se prejšnji ponedeljok, 16. januarja 1967, zvrstili gojenci glasbene šole iz oddelkov za klavir, violino, violončelo, klarinet in solopetje. Mladi glasbeni reproduk-tivci so si za svoj nastop izbrali predvsem tiste skladbe iz domače in svetovne glasbene literature, ki bi v največji meri odražale njihovo sposobnost in ustrezale njihovemu znanju. Prizadevanje vsakega posameznega izvajalca za kar se da dobro izvedbo je dalo glasbenemu večeru poudarek sorazmerno visokega znanja, ki so si ga nastopajoči pod vodstvom svojih profesorjev pridobili v času šolanja v tej ustanovi. Čeprav je bilo pri posameznih izvajalcih čutiti razne pomanjkljivosti (ki pa imajo Galerija na škofjeloškem gradu 16.000 obiskovalcev Lani je bilo v galeriji na loškem gradu 11 razstav, ki si jih je ogledalo čez 16.000 obiskovalcev. Med obiskovalci je zbujala največjo pozornost razstava nalepk vži-galičnih škatlic, saj si jo je ogledalo največ obiskovalcev. Veliko pozornost so zbudile tudi razstave Ive šubica, Janeza Vidica in Dore Plestcn jakove, skupna razstava gorenjskih likovnikov in razstava modelov za loški kruhek. Muzejske zbirke si je v minulem letu ogledalo skoraj 20.000 obiskovalcev, kar je za tri tisoč več kot v prejšnjem letu. Po neuradnih ocenah je bilo lani v škofjeloškem muzeju tudi 1200 inozemskih obiskovalcev. — pc navadno svoj izvor v preveliki tremi), je vendar ponedeljkov nastop nudil vsakemu poslušalcu pozitivno sliko o delu kranjske glasbene šole in upravičenost za njen nadaljnji razvoj. O vsakem posamezniku in njegovi interpretaciji, o njegovem deležu pri uspelosti koncerta bi težko govoril. Omejil bi se le na tiste kon-certante, ki tako rekoč že desetletje aktivno sodelujejo na raznih prireditvah glasbenega značaja. Drago Seliškar (Liszt: Nocturno), Mira Go-vekar (Chopin: Etuda Ges dur) in Arne Maučič (Chopin: Nocturno Des dur in Valček) so s svojimi piani- stičnimi točkami prikazali ne samo solidno igro, ampak tudi visoko raven klavirske tehnike in izostren občutek za pristno muziciranje. V programu je sodeloval tud mladinski godalni orkester, eden izmed najaktivnejših tovrstnih ansamblov na Gorenjskem, saj ima letno prek 20 nastopov in snemanj za ljubljansko radijsko postajo. Pod vodstvom dirigenta Petra Liparja je 18-članski orkester izvajal alle-gro moderato in Menuet iz Serenade za godala slovenskega komponista Benjamina Ipavca. Dušan Stanjko Kreditni sklad za študente? Klub kranjskih študentov si v teh dneh prizadeva, da bi v Kranju ustanovili kreditni sklad za študente. Na ljubljanske fakultete se vpiše namerč vsako, leto manj študentov iz Kranja. Vzrok so slabe materialne razmere za nadaljevanje študija na fakultetah. Število štipendij se je po reformi precej zmanjšalo, stroški za nadaljevanje študija — posebno prevozni — pa so se precej povečali. V Kranju predstavljajo ti stroški četrtino poprečne štipendije. Kot kaže pa večina podjetij v kranjski občini ne namerava razpisati novih štipendij. Menijo, da bi lahko del denarja v ta sklad prispevala občinska skupščina, in sicer denar, ki ga daje kot socialno pomoč studentom. Podobno bi lahko tudi tista podjetja, ki ne Štipendirajo nobenega študenta, prispevala del denarja v ta sklad. Podoben način kreditiranja v kranjski občini je do sedaj že imela tovarna Sava. Če se je študent, ki je v tovarni dobival kredit, po končanem študiju v njej tudi zaposlil, se je kredit spremenil v štipendijo. Manj ugodni so menda edino pogoji za vračanje kredita. Drugi predlog, o katerem razmišljajo v klubu študentov pa je, da bi občinska skupščina dala del denarja za prevoze študentov podjetju Avtopromet v Kranju. Tako bi se vožnje za študente precej pocenile. Nekateri študentje so na skupščini kluba prediagali, da bi se zaradi povečanih stroškov za prevoze morale povečati tudi štipendije. V klubu študentov menijo, da to ne bi bilo najboljše. V Kranju dobiva namreč štipenidjo le 30 odstotkov študentov. Zato za ostalih 70 odstotkov materialni položaj ne bi bil rešen. A. žalar Delavska univerza na Jesenicah spet v škripcih Težave s prostori Delavska univerza na Jesenicah, ki že od leta 1960 gostuje v zgradbi podjetja za vzdrževanje proge — sekcija na Jesenicah, je ponovno dobila odpoved. V dveh prostorih s skupno površino 28 kvadratnih metrov se stiska 6 ljudi, ki so zaposleni v tej dejavnosti. Trenutno ni izgledov za druge prostore, vsaj za take ne, ki bi kolikor toliko ustrezali dejavnosti Delavske univerze. Vprašanje je, če so novi prostori le njena skrb!? Mar niso poklicane številne druge institucije, zlasti družbenopolitične organizacije, da ji pomagajo, saj opravlja dokaj pomembno in delikatno nalogo — razširja splošno in strokovno raven občanov! Delavska univerza Jesenice je v zadnjih letih precej razširilai svojo dejavnost. Ker nima lastnih učilnic, gostuje v gimnaziji, v domu TVD Partizan \n v železarskem I izobraževalnem centru. Tudi I to ovira njeno delo, kajti j prav v zimskih šolskih po-I čitnicah, ko je aktivnost DU I na višku, prostori niso kur-| jeni in mora zato omejevati svoje delo. Finansiramje te dejavnosti doslej ni bilo problematično. Za splošno izobraževanje je DU prejemala sredstva iz sklada za šolstvo, in sicer letno nekaj nad 7 milijonov starih din. Njena lanska letna realizacija pa je znašala nekaj nad 20 milijonov starih din, kar pomeni, da je z lastno aktivnostjo in dejavnostjo ustvarila dve tretjini potrebnih sredstev. Leta 1965 so slušatelji in delovne organizacije vplačale 9,5 milijona 6tarih din šolnine in drugih dajatev, lani pa že 10,8 milijona starih din. Razen oddelka za odrasle za višje razrede osnovne šole, ki jih obiskuje 46 slušateljev, ima DU še vrsto drugih tečajev, seminarjev in V nekaj stavkih ŠKOFJA LOKA: zanimanje za razstavo lesenih poslikanih znamenj — Za razstavo lesenih poslikanih znamenj iz Poljanske doline, ki so jo v galeriji Loškega muzeja odprli 13. decembra lani, je veliko zanimanje. Doslej si jo je ogledalo že precej več kot 1000 obiskovalcev, ki so prišli predvsem iz okolice Škofje Loke ter iz Ljubljane, nekaj obiskovalcev pa je bilo tudi iz drugih republik in iz tujine. Čeprav je razstava za šolsko mladino zelo poučna, šole v loški občini zanjo ne kažejo dovolj zanimanja. Razstava bo odprta do 1. februarja vsak dan od 9. do 16. ure. RADOVLJICA: redne mesečne likovne razstave — Posebnost dela radovljiške delavske univerze je, da redno vsak mesec pripravi s sodelovanjem Gorenjskega muzeja v Kranju po eno likovno razstavo. Te razstave so v veži radovljiške graščine. Gorenjski muzej jim posodi opremo in reprodukcije najbolj znanih del starejših avtorjev — svetovnih klasikov, organizacija pa je v rokah delavske univerze, ki pripravi tudi tekst in ga potem odstopi muzeju. Vsako razstavo si redno ogledajo tudi učenci osnovne šole iz Radovljice in potem pišejo o njej seminarsko nalogo. To je zanimiva in pri nas menda edinstvena oblika likovne vzgoje v šolah, zato so te razstave še toliko pomembnejše. V nekaj zimskih mesecih, ko je najbolj mraz, s tem prekinejo. BLED — Gostovanje ljubljanskih gledališčnikov — V soboto, 28. januarja, ob 19.30 bo na Bledu redna gledališka predstava v okviru abonmajskega sporeda. S komedijo Naši trije angeli bodo gostovali v Festivalni dvorani igralci Mestnega gledališča iz Ljubljane. Predstava bo na željo vodstva gledališča teden dni prej, ker je bil prvotni datum določen za 4. februar. Naslednja gostovanja bodo: v februarju drama Pisalni stroj, v marcu Boter Andraž in v aprilu Kranjski komedijanti. Jeseničani za šole Vsak zaposleni Jeseničan bo dal iz skladov svojega podjetja po 8000 S dinarjev za gradnjo šol. Tako so se že odločili v mnogih delovnih organizacijah, med drugim tudi v železarni. Denar so začeli zbirati na priporočilo občinske skupščine. Odmev med občani je dokaj ugoden, ker vsi poznajo velike težave zaradi pomanjkanja šolskih prostorov, zlasti pa starši šoloobveznih otrok. V zadnjih letih so tudi na Jesenicah zbrali ter vložili precej denarja za reševanje stiske v šolskih prostorih. Vendar so ti problemi še zelo pereči. Zlasti v Kranjski gori, za katero naj bi predvsem namenili zbrane prispevke. Tam je šolsko poslopje staro že 110 let in nikakor ne ustreza današnjim potrebam. Pouk imajo celo na 4 izmene. Prav tako nI urejena šola za naselji Plavž in Lipnico. Če bi taka oblika prispevkov ne uspela, bi se po zgledu Kranja odločili za referendum o obveznem prispevku, kar pa je vsekakor manj privlačno za občane. — K. M. šol. ŽaJ je vpis na oddelek za odrasle razmeroma majhen, če upoštevamo izobrazbeno strukturo na Jesenicah, ki precej zaostaja za dejanskimi potrebami v delovnih organizacijah. Za ekonomsko srednjo šolo je še dosti zanimanja, čeprav je čutiti že določeno zasićenost. Zanimanje je zlasti pri starejših občanih in tistih, ki že imajo delovna mesta, za katera* se zahteva taka izobrazba^ Na oddelku za odrasle drugih strokovnih šol je zlasti precejšnje zanimanje za poklic zidarjev. Trenutno imajo v drugem letniku 25 učencev, v kratkem pa bodo začeli tudi s prvim letnikom; imajo še tečaj za kurjače, šivalni tečaj, tečaj za higienski minimum, pripravljajo tečaj za za obravnavanje psihologije' potrošnika, šolo za avtomeha-nično stroko, kajti na Jesenicah in v okolici je precej vajencev s tega področja, ki pa morajo v šolo v Škofjo Loko ali Ljubljano. To pa je dražje kot pa obiskovati primerno šolo v domačem kraju. Februarja bodo začeli poučevati tudi slovenski jezik za občane iz ostalih republik. V šolo, ki bo trajala dve leti, se bodo vključili predvsem uslužbenci obmejnega pover-jeništva in carine. V teku sta dva začetna in nadaljevalni tečaj za nemščino, dva tečaja italijanščine v Kranjski gori in eden na Jesenicah, začetni in nadaljevalni tečaj za angleščino itd. Delavska univerza sodeluje tudi pri organizaciji programa Živci kitajskih voditeljev popuščajo. O tem bolj zgovorno pričajo številni samomori, ki so jih v Pekingu v teh dneh napravili visoki državni voditelji, nasprotniki Mao Ce Tunga. To pa ni edina žalostna vest, ki prihaja iz Kitajske. Položaj v državi je na robu katastrofe, ki ji pravimo državljanska vojna. Mnogi podatki nam dokazujejo, da tajska takšnega razkošja dolgo ne more privoščiti. S kopico nerazrešljivih problemov, splošna zaostalost, prenaseljenost, viški prebivalstva, je bilo mogoče držati državo skupaj samo z železnim redom. Sedaj je tega surovega reda na videz konec, zamenjala ga je druga revolucija, ki so jo na Kitajskem razglasili za kulturno. Kitajski živci Te dni po svetu V ponedeljek je prispel v našo drža/vo na dvodnevni prijateljski obisk predsednik finske republike dr. Urho Kekkonen. Povabil ga je predsednik Tito. V torek sta imela oba predsednika razgovore na Brionih, danes, v 6redo, pa bo predsednik Kekkonen odpotoval v ZAR. To bo njegov prvi uradni obisk v tej državi. Indonezijski zunanji minister Adam Malik je v nedeljo izjavil, da mora predsednik Sukarno odstopiti, ker drugače ne bo konca politične krize. Vojaški poveljnik Dja-karte gencralma jor Amir Mahmut pa je rekel, da je pripravljen zapreti predsednika Sukarna, če bo dobil tak nalog. Na vprašanje, kdo bo postal šef države, če se Sukarno umakne, je Malik rekel da bi o tem odločil ljudski kongres. 1 Ker je južnovietnamska osvobodilna fronta 4. januarja izpustila dva Američana in ženo enega Filipinca, so Američani v ponedeljek izpustili tri pripadnike vietnamskih osvobodilnih sil. Te''*-at se je prvič zgodilo, da Američani niso s silo orožja odgovorili na pobudo osvobodilne fronte. V ponedelek je radio Ak-ra sporočil, da je ganska vojaška vlada odkrila poskus državnega udara. Zarota je bila naperjena proti sedanjemu režimu generala Ankraha. Do sedaj so aretirali dva Ganca In nekega nigerijskega državljana. Za dva od njih pravijo, da sta bila svojčas na Nkrumahovem ideološkem inštitutu. mladinskih krožkov na šolah. Trenutno je v občini 7 skupin s precej visokim obiskom. DU tudi pomaga klubom OZN in organizira najrazličnejša predavanja za ostale sloje prebivalstva. Pripravlja jezikovni tečaj — nemščino — za predšolske otroke, za katerega je na Je-senicrii precej zanimanja. Februarja bodo začeli s politično šolo, medtem ko je trenutno v teku ciklus predavanj, ki ga je DU pripravila skupaj z občinskim komitejem ZKS o ekonomskih grupacijah v Evropi in v svetu, o vprašanjih mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja ter o ostalih aktualnih mednarodnih in domačih vprašanjih. T. Podobnik je celotna politična in državna nadgradnja v razsu-lu. Železni red, ki so ga na Kitajskem vsa leta utrjevali in poveličevali se je sprevrgel v popolno nasprotje. Za Kitajsko je sedaj značilen tisti znan pregovor, ko nihče ne ve, kdo pije in kdo plača. Seveda si takšna država kot je Ki- V_ INOZEMSKA PRAKSA Mnoge države imajo skupno ministrstvo za šport in turizem. To ni slučajno. Praksa je pokazala, da lahko privlačna športna tekmovanja postanejo prvorazredna turistična atrakcija. Mnogim ni znano, da organizirajo vsakoletne teniške turnirje Ognjišča, peči, dvokolesa, mopedi, šivalni stroji, plin propan, elektroapa-rati, radioaparati, televizorji Hubert . Stauber Villach — Beljak Bahnhofstrasse 7 In tako so se kitajski komunisti razklali na dva tabora: na desničarje in na levičarje. Levičarji z Mao Ce tungom na čelu so se na tej prelomnici prej organizirali in z svojo rdečo gardo nastopajo tako, kot da si ne nameravajo oblasti deliti. Vendar pa je na Ažurni obali igralnice iz Monte Carla, Cana in Niče. Tisoči turistov uživajo čez dan v igri mojstrov »belega športa« Santane, Pietrange-lija, Darmona, Pilića in drugih, zvečer pa preizkušajo srečo v igralnicah, ki so posejane na francoski obali ob Sredozemskem morju. Zimska razprodaja blaga za moške plašče — čista volna — kamgarn Od 160 do 180 šilingov Trgovina s suknom E. Skrube Villach — Beljak R<-.thaus kljub temu položaj na Kitajskem še vedno ncrazlo-žen in čuden. Tudi krilo desničarjev uživa močno podporo delavcev in kmetov, ki seveda poučeni z izkušnjami iz preteklosti nočejo tvegati nove zmote »modrega vodstva« in ne nasedajo na dogme Mao Ce Tunga, ki jih rdeča garda širi kot novo kitajsko religijo. Levičarji so svoji gardi naložili težko nalogo, pomesti s kitajsko državno birokracijo in jo spoditi iz njihovih uradov. Medtem ko rdeča garda dela v državi red in ko zavračajo vso odgovornost za napake na nasprotnike Mao Ce Tunga, delavcev in kmetov ne pustijo blizu. Od njih zahtevajo, da pridno delajo in da proizvodnje ne ovirajo. Vendar pa se to ni zgodilo. V mnogih mestih je prišlo do stavk. Preskrba je vsak dan slabša. Kitajska se je znašla na robu fivica je vsako zimo prava meka za številne ljubitelje smučanja. Wengen, Grinden-wald in druga središča alpskega smučanja so postala znana kot zimski turistični centri. Zaradi tega ni niti malo neobičajno, če vsa ta tekmovanja financirajo veliki hoteli. REZULTATI V SLOVENIJI... Da se lahko šport in turizem medsebojno financirata, so pri nas najprej »odkrile« organizacije v Sloveniji. Gorenjska je glede tega pred ostalimi. Mednarodna smučarska tekmovanja v Kranjski gori, Planici, na Pohorju, svetovna prvenstva v veslanju in hokeju, evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, so prireditve, ki prispevajo k temu, da je v svetu izredno porastel ugled našega turizma. Največ koristi od tega so imele turistične agencije. Da je to res, kažejo precejšnje investicije, ki jih te agencije in podjetja vlagajo v turizem ... ... IN V DRUGIH REPUBLIKAH Tudi v drugih republikah se je razvilo močno sodelovanje med športom in turizmom. Že nekaj let je v Ohridu rodino mednarodno tekmovanje v plavalnem maratonu. Konjsko tekmovanje Ljubičevske igre v bližini Požarevca je postalo prvorazredni turistični dogodek. Tudi znana Sinjska alka je v bistvu vitejka. športna igra. gospodarskega poloma. Težke gospodarske razmere in razklanost prebivalstva na najmanj dva tabora sta povzročila že mnoge spopade v provincah in v Pekingu. V Pekingu je bilo po podatkih, ki so jih zbrali tuji poročevalci, ubitih najmanj 54 ljudi. V takem položaju, ko je potrebna samo še iskra, da se vname državljanska vojna, bo imela nemara odločilno besedo kitajska vojska. Po podatkih, ki seveda ne morejo biti najbolj točni, pa tudi vojska ni več enotna. Doslej se je vojska držala pravila, da se v spor ne meša. Pred dnevč pa je sam Mao Ce Tung od nje zahteval, da se postavi na njegovo stran. Poročila pa pravijo, da je vključitev vojske lahko dvorezen nož, ker so samo še enote, ki so nastanjene v Pekingu, zanesljivo na njegovi strani. __J V preteklem letu je doživel jugoslovanski turizem vedikanski razvoj. Turisti, ki obiskujejo jadransko obaio, so željni športnih tekmovanj. Letos bodo zato v Opatiji, Splitu in Dubrovniku mednarodni teniški turnirji. Čeprav je postal v zadnjih letih tudi podvodni ribolov znan širom po svetu, pa lahko zapišemo, da turistične in gostinske organizacija še vedno posvečajo vse premalo pozornosti tudi ostalim vodnim športom (plavanje* waterrx>lo, jadranje, veslanje itd.) v A LE PRVORAZREDNI Le prvorazredni tekmovalci lahko pritegnejo turiste. Zaradi tega ni realno pričakovati, da bo turizem rešil vso športno problematiko. Skrb za množičnost ostane v komunah in v športnih organizacijah. Ta skrb pa ni, takšna kot bi morala biti. Obisk rojakov Domovino je lani obiskalo 35 rojakov iz kamniške, 24 pa iz domžalske občine. Polovica jih je bila iz evropskih, polovica pa iz prekomorskih držav. Tako so ugotovili na zadnji seji podružnice Izseljenske matice Kamnik-Dom-žale, ko so sestavili program za delo v letošnjem turističnem letu. Obeta se namreč še večji obisk rojakov. Odborniki podružnice bodo spet obiskovali rojake na domu in se z njimi pogovorili o zadevah ki jih zanimajo. Strussnig in Berger Villach — Beljak Zimska razprodaja čevljev. Znižana cena! Sodelovanje med športom in turizmom Problemi financiranja športa in mednarodno leto turizma Lani smo bili priče prvemu filmskemu festivalu »šport in turizem« v Kranju. O isti temi je bil na Bledu mednarodni seminar. Letos lahko pričakujemo, da se bo obojestransko koristno sodelovanje športnih in turističnih organizacij še poglobilo. Da je to postala nujnost, so ugotovili teoretiki in praktiki z obeh področij. Saša < Dobrila J* H G v- O H gorenjski b^ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje gorenjski kraji in ljudje Otepo' v Bohinju (1) Konec decembra t je Franc Cvetek, po domače Ukc iz vasi Studor v Zf/\hinjskl dolini pripovedoval o zanimivem, pri njih Afenem novoletnem običaju — kole-dovanju oz. *oteji\akor mu v Bohinju pravijo. Povedal mi je, da-so j sv Štefana lani (26. decembra) ta star običaj v Sta Vi i posneli tudi na filmski trak za ljubljansko televif\lejmo, kako je »otepanje« — tesno povezano s fanttf običaji — izgledalo nekoč in kako danes! Koledovanje je 1 bo-žično-novoletni oh-katerega pravi BoriANa-rodopisje Slovenajubijana 1952), da »seVilo pri Slovanih, še* so bili pokrist janjeći cer največ pod vplivAega novoletnega prazr'len-dae Januariae, ki Rimljani obhajali z 4 voščili, zlasti pa z t obhodi, s petjem ini Ta razvoj pa verjetJiogel prezreti starih nic, Kalan). KOMBINACIJA — ml. ml»> dinci: Rožič (Jes), st. ml»> dinci: Prime (Trig), člani; Reš (E). Tržič Drsalni tečaj Pretekli teden so v Tržiču za Virjem odprli drsališče. Med šolskimi počitnicami bodo organizirali tečaj za vse, ki se želijo naučiti drsanja. — Pismene prijave sprejema osnovna šola Heroja Bra-čiča. Cene vstopnicam za drsališče so: šoloobvezna otroci 50, mladina 100 in odrasli 150 starih dinarjev, -dh Mlada nada smučanja že prva smučarska tekmovanja v letošnji sezoni so pokazala, da so predvsem mladi alpski smučarji tržiškega Partizana dobro pripravljeni za težke tekme. Mladinke in mladinci so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Med njimi izstopa Maja Kramar, ki še vedno tekmuje v konkurenci mlajših mladink. smučark iz Avstrij^ Italije, Češke, Bolgarije, §v^ ce in Jugoslavije 27 ku in 33. v slalomu. Trener Janko Krmelj je z Majo zelo zadovoljen: »Pripomniti je treba, da Maja starta letos z zelo slabo opremo in prepričan sem, da bi dosegla še boljše rezultate, če bi ji v klubu več pomagali.« Petnajstletna Maja, dijakinja I. letnika učiteljišča v Ljubljani je odgovarjala na — Zanimalo me je, kakš\ so bile tekmovalne razmer in zakaj se je v slalomu uv^ stila nekoliko slabše. »Konkurenca je bila ze\ močna, smuk je bil težak * tekmovalne razmere slatL* saj je bilo premrzlo in vi«' ljivost zaradi megle nekoli^ slabša. V slalomu se mi ? v prvem teku zataknilo 1* nasa vprašanja: »Ko sem startala še v pionirski konkurenci, sem bila večkrat prva na republiških conskih in gorenjskih prvenstvih. Lani sem startala že pri mlajših mladinkah in osvojila republiški naslov in bila prva v smuku na državnem prvenstvu na Zelenici, tretja v slalomu, peta v veleslalomu in druga v kombinaciji.« Za letošnjo sezono se je pripravljala vse leto. Izrazito pa je začela s suhimi treningi s 1. septembrom in ko je zapadel sneg, je skupaj z ostalimi pod vodstvom trenerja Krmelj a začela trenirati na Zelenici. »V treh preglednih tekmah v letošnji sezoni sem bila prva na Črnem vrhu, na Pohorju peta, v Kranjski gori I • jal, sem premišljeval, i\ druga v veleslalomu, medtem ; 9 kaj odgovorni ne poskrl\ ko sem bila v slalomu dis- # jo za mlado nadarjefk kljub dobri vožnji v drugeh.' teku nisem mogla nadokru diti zamujenega iz prvega C ka.« v Na vprašanje o njenih ljah za bodočnost je skror^ na Maja odgovorila: »Ra<^ bi razen smučanja uspešt^ dokončala učiteljišče, rada ^ že enkrat dobila boljšo opr^ mo, s katero bi dosegla i boljše rezultate.« • Maji sem se zahvalil K • njene odgovore in ji ^ • želel, da bi se ji uresni^ • li obe želji. Ko sem odh\ Predstavljamo kvalificirana.« Zvezni kapetan Dušan Sen- # tekmovalko in da ji b*i ta Nande in Matija klju^ čar jo je uvrstil v državno j % dobri volji ne bosta nA reprezentanco za tekmovanje j # gla vedno pomagati j*} v Avstriji. Maja se je dobro uvrstilaik Kljub slabi opremi je bila v hudi konku- 9 predragi smučarski opr\ • ml. *. Dušan Humef