Razne novice. * Imenovanje. .ObCfoaki odbor jurklošterski je v seji dne 2. decembra enoglasnfi imenoval ftaetiiim občatnoms ^Tisokorodnega gospoda domačega rojaka iz VoluŠa in velikega dobrptnika občine, dvornega sret<nika v, p. viteza dr. (Matijo Vrečko. * Iz šole. Deželni golsM . svet je odredil, da se enorazredna Ijudska šola pri Sv. Miklavžu naid Laškira r<azširi v <dr^eraizredno. Kot stalni u6itel.j Je nasfiavljen na ljudfeki Šoli v Resnikfii tiamoŠnji pomožni uftitjejlj ;Gvidon Sratotnik. Na ljddslcli ftoli pri Siv. Ma)rjeti ppi Ptujfi j« stalno nansttaVljen tanioSnji začasni učitelj Ivan Ceh, ina Jjudski šoli v Dornovl je posfaTa stalna tamjošnja učiteljsika snplentinja Mar. Furlan. * Učiteliska mesta. V celjskem politifinem okratju so rajzpisana sledeča uSiteljsloa raesta: Na 2razredni Ijuaski Šoli v Bofini mesto naduftitelja; na 2razredni Ijudski Soli pri Sv, Jederti najd Laškiin mesto nadufiitelja; na trirazredni ljudski Soli pri Sv, Lenartu uad LašlMm tudi mesto nadučitelja, Mesto šolekegai vodje je razpisano na enoraizredni ljudski goli v Zustnu, sodni oJiraj Smarje pri JelSah. Na štirirazredni liudski Šoli v Zibiki, okraj Smarje, je razpisano mesto TiSitelja; na 2razredni ljudski šoli v Orlivasi, okraj Vransko, mesto uBiteljice; na trirazredni Ijudski Soli ,v Bočrti, okraj Gornjigrad, mesto uGiteljice s prostim stanovanjem; na trirazredni ljudski šoli v Zidanem mostu, okraj Laško, mesto učitelja, oziroma ufiiteljice; na S^trazredni dekliški ljudski Soli v fTrbovliah—Voae, okraj LaSkb, mesto ufeiteljice. Prošnje se imajo ivložiti do 1. januarja 1910 pri doti6nih krajnih šolskih svetih, * Iz pošte. FremeŠČeni so: poStna oficijanta Ivan Sirmbahep v Celju in Aleksander Bodman v Polj6anah v Gradec, poštni oficijanti Friderik Podpegan iz Celja v Knittelfeld, Friderik Drobni^ iz Maribora v Železno fcaplo, Franc Pein iz Celja v Maribor, poštne, oficijantke Ema' Zellfermayer v Mairiboru in Matilda Usar v Ptuju v Gradec k glavni poSti, Berta Spielvogel od Sv. Mohorja na Koroškem v Maribor, Ana Schlieter iz Harflberga v Ptuj, Marija Skala iz Slovenjgradca v Andritz, Katarina Baier iz Konjic v Ormož, iTerezija Fric iz Slovenske Bistrice v Velikovec. PoStni asistent Sikst Hrovatim je premešžen iz Ptuja v Gorico. * Iz finančne slnžbe. Finančni komisar dx. Povalej v Mariboni ,ie premeščen v, Bruck ob MuTi. * Iz pravosortne slnžbe. Pravni praktikant pri celjskem okrožnem godiŠBiu JDrnest Merala je imenovan za avskultanta, * Zadrnžnl tečaj v Mariboru. Za zadružni teSaj v Mariboru, ki se vrišA v 8asu od 10. do 15. januarja 1910, se je priglasilo že lepo število udeležencev. Udeleženci so ve5inoma iz Slov. goric, iz oeljskega okrajnega glavaratva, Sav. doline in Posavja Se nimamo nobenih1 priiav. (Ponovino opozarjaaii) mlade posestnike in mladeniče, da se v kratkem oglase za spretjein v tefiaj, da moremo pravo8a/sno izvTSiti vse priprave za tečaj. * TečaJ za slov. stenogralijo priredi S. K. S. Z. v Mariboru. Poufeval bo nadrevizor Vlad. Pušenjak. Pouk je brezp!a5en, Kdor se Želi tettajs udeležiti, naj naznani udeležbo S. K. S. Z. v Mariboru, ali pa naravnost predavatelju. * Zivinorejfcki te8aj| se bo vršil na deželni sadjarski in vinarski Soli v Mariboru od 10. do 15. januarja 1910. Stevilo udeležencev je dolofieno na 30, ProŠnje je treba vložiti do 1. januarja 1&10. Niatanfinejge pove inserat * Te5aJ za babtee. Sta|j©fsld ideželni odborr je, kakor vsako leto, tudi za tečaj, ki se začne 1. lebruarja 191Q v Gradcu, razpisal v»$e število us^anov za revne, na štajersko prislojne ufienke brez razlike bivališfia. Pri podeljevanju teh ustanov\ se bo posebno oziraJo na take prosilke, ki se zavežejo, da bodo delovale na Stajerskem izven Gradca, posebno pa v onih krajih, kjer dosedaj ni babio, najmanj pet let, drugjaCe so dolžne ustanovo, vrniti. * Odborova seia S. K. S. Zf. Pri^eio se Je s prediavanji na Studencih Tn jo piivo predavanje, kl se je vršilo v proatorih ond!otn«ga izobraževajnega društva, bilo dobro obiskano. Predjavianja se bpd« vrS51a tudi pri i"zobraževalnemu d^rušt^-u v {Laitiers- I bergu. — Za prireditev socialnih .tečajev je proejilo, ) oziroma se je priporočalo več fcrajov; odbor bo vse ' potrebno ukrenil. — Z-a boži<6nico%na Stuaencili ae je dovolila znatna svota. — Pri razgovoru o obftnem zboru se ni storil kJon6n,i akjlap, an^pak se stopi z .okrajnimi org,ani,zacijami y stik. — Pristop k Zvezi je prija\^lo novous1|ano\<]jj(jno izobra,želva!\no dru&tjvp v PigieciA. Zveza šteje ,se<jaj 119 ^lanitj. —. ^Diekanijske odbore se ^opozarja, da izpoHnijo jim v sjvrho izvršitve revizije društev pmlaine pole ter pošljejp v nagkrajšem 6asu Zve^i. — Prosimo rodoljurbe, ida se zaradi pbširnega in važnega delovanja SFtominjaJo z denarnimi doneski naše tfiajvečje nepo-^tič^ip orgacizacije. * Davek na vino, Kakor se nam z Dunaja iz poslanskih krogov porofia, je finančni minister zafcel omahovati, ali bi sploh vložil v zbornici naCrt vinsktega davka, Ičer se je v vinorodnih fcrajih začel tako velik o(lpor. * Vloge na preizkuševališge živil kbleka proste. ,C^'/ Jfc. fipaJnčjno m5(n5strstvtof je <z o^itokom dhe 2(1. ^ep-' tembra t, 1. dovolilo, da so vlog© na kako c. kr. preIzkHŠevaliSSe živil, v katerih se zahteva preiskava^ živil, lahko koleka proste. Za preiskavo seveda pa se mora plačati doloftena pristojbima. * Od naše miJosti žive duhovniki, tako je prepričeval urefdnik Lesniftar poslušalce na mladinskem shodu v, Podlogu? Oil Lesnifearjeve milosti ždve torej duhiovniki, od Lesničarjeve milosti in milosti drugih liberalnih prvakov. Sedaj ve naše ljudstvo, komu se ima zahvajiti za dnhovnike, !ako jih ima rajdo, in nad kom se ima znesti, Ce jih' ne mara. Liberalna milost pusti Še duhov-nikom življenje. Zalkaj so neki ti ljudje, kakor LesniSar, Spindler, dr. Kukovecv dr. BožiC, Prekoršek, Trstenjak in drugi tako milostni? No, ni ge minulo mnogo let in vsi ti sedanji gromovniki proti du^lovnikom so jedli vsakdanji kruh iz du~ hovniSkili jrok; bili so semeniSfiarji, duhoviiiSki darovi so jim pomagali v najbednejših časih. Seda], ko se jim dobro godi, je njih zahvala, 6& govoriijo proti duhovnišhoi in ponosno izjavljajo: Od| naSe milosti Ži\Te . . . * Nemec ustrelil S^loveinca in mu orlrezal glaYo! Bornov lovec Eisenpan je ustrelil slovenskega fanta Janeza Rožiča az iBegunj nja Kranjskevn, ko je šel črez B&g/unjjšfiioo. Rožič je lovca lepo prosil, naj ne strelja vanj. Eisenpain je Ttožiča ustrelil V glavo in je bil Rožič taJcoj mrtev, nakalr je nemšjd loveo sloveHiiskemu lantu pdfezal .glaivo iii jo vrgei proS, da bi se mislilo, da je lant drugače ponesre&il. Ta dogodek zopet priča, kakb besno sovražijo Nemci Slovence. Postreljali bi nas radi, kakjor pse. * Vsiljivost nemSkih zavarovalnic in naša politična oblast. V IljaŠevcih pri Ljutomeru se je zgodil slu6aj, ki nima kroalu primera in na katerega opozarjamo posebno naše poslance. Neki Ivan Weis je prevzel gospodarstvo od svoje še živeče tašče Marije Senčar. Ker paj nov gospodar v takem slu.Saju nima nobene obveze pri stari zavairovainici, je dal on svojc poslopije (pri Rlovenski vzajemni zava^ovaloici v Ljubljaui zavairovati, kajr sta tudi obadvai, sedanji in prejšlnji posestnik naznanila zastopniku graške zavarovalnice, g. Anušeku v Liutomeru. Nato pa dobi Weis od jgraške zavarovalnice pismo, da »e more ojdstopiti, ker ima vinknliran dolg v nem&ki ljutomerski liranilnici, za tem pai šei opomin, in tega že kar od okr. glavarstva v Ljjutomeru, in sicer, da ima plačati za Marijo Senčar, A dasi je on dokazal, da kot nov gospodar nima pri graški zavarpvaJnici nik,ake obveze, pri hrainilnici nobenega dolga, kaklor tudi ni aolžajn niCesai" plačati za Senfiar, mu je okr. glavarstvo daio Hjub temu zanubiti prašiča. VpraŠam torej merodajne Činitelje, odkod ima graSka zavarovalnica priviiegij, ida/ oiene, in to še celo heopravi&ene zahteve podpira naSa politična oblast, in odkod ima c. kr. okr. glavarstvo v Liutomeru pr&vaco, da za dolg, in če bi ta tudi v resnici obstojal, da zarubiti. prašiča Ivanu Weisu, in kido bo njemu pla6al nepotrebna pota. Slovensko javnosi pai opozarjamo na dober jiom&H zavod, in sicer Vza^jemno zafvarovalnico v Liubljiaiii, ki ima svoj glavni zasitop tudi v Mariboruv To naj podpira, ker ne dela strankam nepotrebnih sitnosti in stroškov in svoje ujde v vsakem oziru pppolaoma zadovoljuj©. Za penzijoniste. C. kr. finančno ministrstjvo je odredilo z razpi$qrfi z dne 1(4. septembra 1909, &tev. 63.710, da ise izpKačujejo pokojninski in preskrbovalni užitki pri tukiajšnjem račuinskem oddelku predpisani, od 1. tebruarja 1910 počenSi potom poštno-hranilnega ura-dla. O tem obveščfajo sa prizadete stranke, c. kr. alvstrijski penzijoinisti in njiii vdove, da te stranke pri uradih, kjer so dosedaj dobivaji tevoje pokojninske in preskrbovalne užitke, natianSno raarpovedo svoje bivališče, oznroma najbližji poStni nrad, potom Icaiterega bodo -dobrivalo svoje užitke od navedenega dne počenši. Ob eTiem, kjo prineso svoje pobotnice za Januarski užitek k dosedamjim urajdom, prosijo (naj za tiotičjni pouk, kfa^erega jim bodo naročiui ti uradi brezplaičn(b i(n po kojilm se jim je natanCno ravnati. Vsako menjavo svojega biv!aliS6a naznaniti morajo te stranke takoj. Viigalioe ,,V korist obmejnim SlOTencem" eo se že tako ndomačile, da skoraj ni kraia, hjer bi jih Se ne poznali. So pa tndi najboljše! Skrbite, da se bodo vsepovsod rabile le te vžigralice. PošlIJalcl pisem, pozor! Zaidnji 5as smo sprei, jeli več pisem, ki so bila ali premaJo ali fiisto nift frankirana. Iste piiložbe nam }e najznanila tudi K. Z. in S. K. S. Z. Opozarjamo tedaj Mse, da na vsako odposlano pismo prilepijo dovoli znamk. Premalo ali niS frankirana pisma ge bodo smatraja kot nesprejeta. Za obmejne Slovence je daro»al en vrl somišljenikdelaveo ia Kamniee po 6. g kaplanu Kodriču 1 K z željo, da kdor več ima, naj več da. Žilimo tej želji obilo uspeha. Obmejni kolek! Kdor še ne kdekuje vseh pisem z obmejnim kclekom, naj takoj odpravi to svojo malomamost, ter si pri S. K. S. Z. v Maribiru naroči obmejni kolek. Nobenega pisma, nobene karte ne odpcšljimo prej, predno ne prilepimo Danj obmejnega koltka! To je naša narodua dolžnost. * Slovensko kršč. soc. delavsko društvo v CelOTcn priredi r nedeljo due 12. grudna 19i 9 v Rokidelskem domu (Neae "VVeltgoBBe 22) Miklavfev tečer. Začet-k toČLO ot> Vj8. uri zvečer. Igrala ne bo velika petdejanaka šaloigra nUib=n Debeluhar". Vdtopnina: sedeži prrih »rat 80 Tin., drugih vrst 60 vra., tretjih vrst 40 vin.; etojiča 20 »in. E obilai udvležbi vljudno vabi odbor. Proti vinskemu davku. Zadnjo nedeljo je priredila S. K. Z, zopet več j^hodov, na katerih se je odloSno ugovatrjalo proti temu, da bi se vino še bolj obdačilo« V, slede&em prinašamo poročila o teh shodih. Zibika. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo v raefteljo, dne 5. t. m. okoli 200 ljudi na sliodu zoper nameravaai vinski davek. G. poslanec Vrečktt v krepkih besedah v 5oelrturnem govoru podaja frazvoj no vega vinskega davka. Na podlagi statistike dokaže, da bi eadel ta zakon ravno najbolj Slovience. Večkrat je nastal ined govorom strahovit, hrup vsled razsrjenosti zavednega ljudstva nad takim davikom. Pogostoma so se ponavljali ldici: mi smo proti, pro6 ž njim! Ce ne, bomo trs posekali,! Finajicarji naj greirlo rotat in škropitl Ni6 davka na nobeno vjmo! Enoglasno in hrupno se sprejme resolucija zoper nameravani vinski davefci Nato poroSa g. poslanec o deželnozborekem zasedanju, navede razne predloge poslancev S. K. Z., tudi predlog poslanca N. S. o bernji (klici: Bernja nas nič ne't>bli, Kukovca pa Še manj!), posebno poudarja, Ikako so Nemci, -prezirali in zalirali posl. S. K. Z. Ce Neme,fe svoiega jezika ne zataji, jzaka] bi gu Slovenec Nemcu v prfd, pa sebi v škodo?! Vsled poro&Ha poslanca Vre&kota o zagotovljeni deželni podpori za okrajno cesto skozi Zibiko, izrazi ljudstvo oster protest zoper liberalni okrajni zastop, v Łmarju, kateri edini zavlaŁuje zidanje te prepotrebne ceste in s item premnoga šKoduje gospodarskemu napredku teh okolic, Na predlog JurijaPevca se resoluciji o vinskem davku doda še proiestna resolucija zoper uvažanje tujih vin. Vsi zborovalci odločno kot sramotno obsojajo zve«o poslanca N. S. dr. Kukovca s Socialnimi demokjiati, našimi vpcskimi in narodnimi nasprotnijM Tstot&Jro se vsled porofiila Cakša iz Smarja zgražajo, da je dr, Karlovšek na shodu v Mestinjn bil pod nekaterinu pogoji za ta vinski 'davek^ Na predlog Jurija Pevca $e izreko zborova?ci za razdelni poldnevni šolski pouk, pa so zoper poldnevni pouk v smislu N. S, Izreko tudd željo, naj bi bile počitmce za male otroke pozimi, ne pa po letu. Shod je trajal 2>» ure. ^ Šmarie pri Jelšah. V ned., 5. dec. sklicala je S. K. ZL protestni sbod v ' pi^ostorih g. Habjana) vj ISmarju. Predsednikom je bil izvoljen posestnik Josip Stoklas, zapisnikarjcm pa Milia Gobec. Kot gtovornik je nastopil naš deželni poslanec g. Jakob Vrečko, Razlagal je namen linanfinega ministra Bilinskega o davku na vino, težave in sitnosti ktneta pri pradaji vina. Zborovalci so z zanimanjem poslušali poslanca, mu v vsaki to6ki pritrjevali ter enoglasno spre^eli protestno resolucijo. G. poslanec je Še poročal o delovaoiju poslancev Slovensice kmečke z\'eze o deželnem zboru. Ko jje pripovedoval, kako noslrpni so bili Nemci pri rabi slovenSČine v deželnem zboru, slišalse je soglasno klio: proB od Gradca! — Kmet Stoklas je govoril o Solskih razmerah. Vsled njegiovega izvajanja se }e sklenilo zahtevati razdelni poldnevni Solski pouTd. Poslancem Slovenske kmečke zveze se je izreklo popolno zaupanje. Sv. Stefan pri Zusmu. Odkar imamo Kme^ko zvezo, se poslanoi brigajo tudi za naŠ kraj. Prej njlVdar ni priSel nobsn poslanec v naše hribe, sedaj slmo im^eli že svojega deželnaga in zadnjo nedelj(o dn,e 5>. deoembra tudi svojega državnega poslanca med Bebo]. Državnl poslaneo dr. KoroSec nam je razložil program kmeftke stranke, g)r>voril o vinskera pfometn y Avstjriji ter opisal nameravani novi vinski davek. Vsi zborovalci so se jzrekM proti novemu Ravlni ter izraz^^i svojemu poslancu zaupanje. Shodm je predsedoval gospod župnik Zdolgelti, tajnik je bil gospod uCi^olj F^othik. Znsem. V razval^rtah leži žusemski f?rad, ki je nekdaj mopoftno kraJjeval nad ce!5m okrajem. Ljndje dalefi naokoli so mu bili podložni in tlnfiani. Sedaj je grod v ra?vsTiln, lhiHsht) naoknfi pa je prostt). Prosto sicer, toda kakor drugodi, >tako tudi tukaj tcžfco vzdihnje pod slabirai gospodarakimi razmerami. O toh razmerah je govoril na Bhodu zadnjo nedelj'o dne 5. dec-embra pri nas državni poslaaiac di-. Korošec ter nam podtejal nasvete, kako uspešno voditi gospodarski boj. lzrekli bmo se tudi proti novemu viusjcemu davku ter ise prijateljski pogjavarfaui o manisikaterija domačih zadevah, lqi ^as skrbijo. SJiodu je pjredsedoval posestnik gospod Artiček. Ceravno se je sliod vršil popoldine, venaar je bil mniogošteivUno obiskan.  2iče pri Ločah.  V uedeljo, 'dne &. t. m. se je vršil ahod, kateri je bil zelo dobro obiskan.. Zborovalcev je bilo gotovo nad 150 navzofiih. Predsedoval je g. Jurij Zidan&ek in 5e dal besedo g. državnemu poslancu Pišeku, kateri je govoril io nameravanem novem vinskem davku. Vsi so sledili z veliko pozornostio g. go\norniku In so sklenili soglasno primerno resolucijo. Potem je razlagal še g. poslanec o navem zakonu o kužnih boleznih, ki je bil razglašen 26. novembra in je že v veljavi. Tudi to izvajanje je zborovalce zelo zanimalo.  Zanimivo je bilo sli.-ati, kako 90 nekateri kmetje sta vili razna vprašanja na g. državnega poslanca, na  katera; jim ]e radi odgovaffiai. Ta shod nam ostane vsem v najlepšem spominu, in vefiina udeležencev je prosila, da pride g. poslamep veSkrat v njihovo sredino,  Veliki kamen.  Shod, katerega je priredila Kmečka zveza dne 5. decembra t. 1. na Velikem kamnu pri g. Jan, Serbec, se je vršil siiajno, 250 mož je z velikim zanimanjem poslušalo namestnika dež. glavarja g. dr. Jankoviča, kateri je v svojem stvarnem, 5ez uro trajajočem govoru naslikal sedanji polažaj v slovenskih deželah, v gospodarskem in narodnem oziru, poučil nas o nameravajiem viuskem davku in podal tudi firtice iz deželnega zbora. G. dr. Jankovift pozna vse težnje slovegskega kmeta, zato so mu pa tudi kmetje gromovito pritrjevali in so mu izrekli popolno zaupanje in hvaležnost za njegovo požrtvovalno delovanje. Slednjič se je sklenila z velikim navdušenjem soglasna resolucija proti nameravanemu vinskemu davku na državni zbor, n& poljedelsko in fiaan6no ministrstvo. Mariborski okraj. m Mariborsko pomtno soduŠSe. Zadnje letošnje porotniško zasedanje se je otvorilo z obravnavo proti 241etnemu, v Tdnjah rojenemu jažefu Klincu* V ne(rieljo, dne 26. septembra t. 1, je bil v gostilni Mihaela Sege v Gladomesu v slovenjebistriškem okraju po sestnik Simon Tajniker s svo|o ženo in tremi ofroci. Pri njegovi mizi je sedel tudi Ševljar Fraiic Marguč, pri sosednji mizi pa je sedel posestnik in čevljar Jožef Klinc iz Sodreža s posestnikovima sinovoma Mar^ tinom in P^rancetom Janšičem. Ti trije so zaceli naenkrat metata kozarce v sosednjo družbo. Gostilničar se je jezil in je dejal, da naj gre ven, kdor ho6e razbijati kozarce. Temu je pTitrdil tudi iTajniker, ki je ge aejal, da naj zapuste gostilno tudi taki, ki nič ne pijejo in plačajo. Klinc in oba brata JanšiSa so nato odšli iz gostilne. Ko je stopil čez čaS Tajniker iz hiše, da bi šel domov, skoči proti njemu s koso v roki Jožef Klinc, ki se je skril za vrtnim plotom, Tajniker je zaeel bežati pred Klincem.. Klino pa ga je udaril tako mofino s koso po glavi, da se» je zgrudil nezavesten na tla in je drugi dan umrl. Med tem je dospela zraven Tajnikarjeva žena, Ko ie videla, da hoče Klinc udariti še enkrat po njenem možu, je skočila zraven, da bi ga branila. Dvignila je roke, da bi prepreBila wdarec, a Klinc jo je s koso močno ranil na desni roki., Pred porotniki je bil Klinc obsojen v petletno težko jeCo, poostreno z enim mesefcnim postom. — Dne 30. novembra se je vršila obravnava proti pastirju Matiii Rep iz Savcev pri Ptujur ker je posilil neko 131etno d«kle. Obsojen je bil na eno in pol leta težke je2e. — Isti dan se je vršila obravnava proti Antonu Robarju, posestniku in bivšemu Županu v Žabjeku pri Slovenski Bistrici. Obtožen je bil, da je poneveril občini 300 kron, ki jih je dobil od okrajnega zaslbpa za popravilo cest. Ker je obtoženeo Skodo poravnal in ker se ]e zagovarjal b pozabljivostjo, je bil oprošfcen. — O dveh liskovnih pravdah, kl sta se vrSill v sredo, Idne 1. t. m., porofiamo pod celjskim okrajem,, — V četrtek dne 2. t. m. se \e vršila obravnava proti devetim osebam radi ponarejanja bankovcev. Obtoženci so Jurij Poto&iik, kot glavar ponarejevalcev, 591etni viničar Mihael Veg iz Gomilice, njegova žena Marija Veg, njiju otroci 26letna Marija Veg, Vincenc Veg, 221etna Katarina Veg in 171etni Mihael Veg^ dalje* 361etni kajžar JoŽef Slamberger iz Hajdine, jn mati glavarja vdova Margareta Potočnik. Razpfava je bila zelo zanimiva in je trajala do petka vefiera. Jurij Potočni* je bil obsojen na 15 Iet, Mihael Veg st na 5 let, Marija Veg starejša na 10 meseoev in Katarina Veg na tri leta. Pri razglasilvi obsodbe so ostali vsl mirni, iedino Katarina Veg in pričela krfievito joknti. m Saraoumori niso v Maiiboru nič •vle^ čudnega. V soboto v< jntro so našli ,v mesfnem vrtu med  smrekovimi nasadi 28 tio 30 let starega moža mrtvepa na klopi ležati. V desnica je Še klrfevito držal samokres. Na nekem lističu, ki so ga našii pri niem, jo bilo iifipisano, da ga je dolga in neozdravljiva želodCna bolezen gnala v smrt. — Tsti dan poj>oldan ob 2. uri 63 ja^ri TepotthoHovom spomeniku na Sofijin«ra trgu ustrelil 641etni gostilniCar v Mariboru, Jožef Sehinko. Kaj je gnalo tega v smrt, se ne ve. — V koroškem predraestju se je obesil nekfi delaveo na neko drevo. K sveči se je vrv utrgala, tako, da Je padel te živ na tla. — V pondeljek se je ustrelila na pokopaliS&u neka, deklioa, K drefii je imel samokres samo siepe patnone in se ji ni nič zgpdilo, Vzrok je nesreftnfli ljubezen. Studencl pri Mariboru. Izobraževalno druStvo v Studencih je priredilo v soboto predavanje, katero je bilo zelo dotiro obiskano. Predaval Je nadrevizor Vladimir Pušcnjak o davkih in opozarjal na krivienost novih davkov, katerih namen je, prizadejati delavskemu ljudstvu hud udarec^ Z velikim zanimanjem so poslušalci sledili izvajanjem govornika in izrazili že]jor |da ^e prav kmalu priredi zopet kako predavanje. m Brezno. Dne fl, tiecemj>i1a t. 1. je bij v tukiaj&nji župnijski perkvi inštaliran goapod župnik Miroslav VolCič po gospodu dekanu Avgu&ti-nu Hecl Jz Marenberga. Pred slovealnim vhodom v cprkev j|e najprej Solska mladina poz^dPavila svojega novega gospioda kateheta. Po dotvršenih obredih vmeščenja je 6. g. Andrej FiSer, Eupnik v Ribnjici, v ganljivik besedah razlajgal dolžnosti duši\ega pastirja, kakor tudi njegove bridkost.i in radosti. Z zahvajno pesraijo pio slovesni sv. maši je bila končaaKa ta lepa slovesnost. Udeležb,a verhega; ]jludstv(a je bila ogromna. Nad cerkvenimi vratmi je bil ia zelenja kaj primerno sestaviljen napis: »,Bog živi našeg)a gospoda!" Tej vrofii želji dobriji Bre,^ni8a^i)bv s© pridriiži^mo tudi mi, te-r kličemo noviemu gosppdu župni.ku: Na mnoga letaj! g m Pod tovorrfi Tlak je prišel na neznan naSin na mariborskem kojodvoru skladiščni delavec Frano Krivec iz Lesldovca. Odtrgana mu je bilai desna noga pod kolenom, m Spod. PorCie. Huda smrt je bila usojena 31]etnemu mlinairsl emu delavcu Andreju Mulecu. Ko je v soboto brusil sekiro, |ga je zagtrabil transmisij^ki jermen Ijako nesrečno, da mu je odtrgal obe nogi teo« goi wge", takol sob zid, da mu ja bilaj glajva popolnoma zdrobljenas m Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Božičnioa. V neideljo, dn© 19. t. m. ob 2. uri popoldne se p!riredi v slovenski šoli božicnica, 80 revnih otrok bo obdarjenih z obleko, drugi otroci pa dobijo druga koristna darila. Veleeenjeni prijatelji 6ole in Šolske mlaJSiine, spominjajte se v veselih družbah in pri drugili priložnostih naše božičnice, li kateri vas najuljudneje vabita krajni šolski svet in Solsko ivodstvo pri Sv. Lenartu. m Laporje. KatoliŠko izob^raževalno dru&ijvo priredi v nedeljo 12. grudfna gospodarski jshod radi nove živip^ke posta^ve ter kužvnih bolezni svinj, ce^pIjenju koz itd. Poročal bode gpspojd državfni in dež. poslanec Pišek. Ker je ta pjanoga kmetiistvia velike važnosti, pridite kme(ie v ohilnem š,tevilu po večernicah v staro Šolo. m Slov. Bistrlca. lizob^a^evalno dlruStViO ima prihodnjo nedeljo, dne 21. decembra, pouCno predavanje v svojili dmStvenili prostorih, fo je v nektdanji stari pošti, Vabito se vsi v obilnem številu. m Slov. Bistrica. 'LjuM gospod uredni^, naj vam fvendar povemo otroci slovenjbistriške šole, kako vesel VeČier je bil za nas v 'nedjeljo dne 5. t. m., ko je v hotelu Avstrija inajsiopil sv. Miklavž ter prinesel polno darov za nas.i Qj, to je bifo veselje, ko smo gjedali, -kakfo ista se na vsaki strani gibili dve polni rnizi ra^nih darov. Pomislita: nad 400 darov, do 1180 otrok nas je dobilo obleko., Gospod IPeter Novak ipa so nas najvdu&evali, naj bomo vedmo pjridni in po^teni, Idobri kristjapi in zaveidni Slovenci. In kdo bi tega ne obljubil, ko pa je skozi vrata pogledoval grozni — parkelj! UhJ . . . kar .tresli smo se. Ne vem, kakio bi bilo z tiami, ko bi ne yideli v svoji sreditni naše ljuhfa gospoidične nadiifi. Cuntare in g. naduč. Koletnilca. Le ker smo ^/edeli, da nas vsakiefgja napada obranita onadvia, kateri(h vodst/u srao izročeni, bili smo brez straliu. NajpnisirfnejSo zahvalo moramo izrefii vsem ljubim fdobrotnikom, ki so sv. Miklavžu omogofiili, da nas je tako obdaroval. Posebno se zahvafjtijerao ljubim u6iteljem, gospodiftni jiadufiiteljici Cuntara in gospodu naduftiteiju Ko> letnik, ki sta z mnogimi žrtt\rami in znatnimi doneskl pokazala, da ni resj, . kar so zlbbni jeziki go\orili, da sta zagrizena posilinemoa, ki se drugaČe ne brigiata ea nas, izročene ^ima otrok«, kaknr kadar se morata, da torej tudi ni ri?9,- da nas ho?e(a naSd mili a'ovenski govorici iznefveriti, Iker sta tokrat bopet pokazala, da n«s vzgajata le versko in naro.ino, kakor to zahteva feolski zakon in slovenska zavednost. Zahvaljujemo se pa tuldi iraSi dobri posojilnio?, ki je primavknnla 100 kron <za nas, kakor pploh vsem gospodom, gospem in gospodiftnam, ki so bili za nas lako ljnbe^nivi in dobri, katerih Imena pa tve le Ijubi Bog, lci jim naj obilo vse popftaCai. — HvaJežni otroci. m S». Lentrt t Slov. j!or. Solarska knh'nJ». Bo»i«nic». Za SnlnTgkn Vn>>in:o oz t.h hoSi<Sin>o fmn »i»rej«ili clede^e O"rtp«re: M»ribor»ka png-j^D1«1* 6'1 K, DPinieniT»na 40 K, g dr Ilfnn'k kot Bodn pors^nnvn 16 K t^rHk^ ,Pinjfpr" R K g. c. kr n"t»" kn* e««1n. por«Trav" 10 K it< 4 K, f, $ KVatnr, ksrlnt 2^ K g Ša •¦»n M»t. nibrnl na ienfiert&nlro npfl-ljo 2 K. Sn'p-i(psn PO v,. f. e. JimJekfTii, žnpnik 20 K t e Pavlifl. kapian 5 R, g. dr Tir>l" 5 K ? c kr notar Stnoic« 10 K, g Arnnž krfmar 5 K, g Z^mljič, trgovc b K g. Kn>j(?h<>r. nnt V»pdM»t 4 K e. Z>bnkoiSek. nčiMi 4 K, g dr Oori5ok l^ K, i?. Krambnrer linj:eoTod'a 4 K, ga Ivnn* Ln«n!k 2 K g. L»«nik. poseBtnik " K. e. dr Il<-nn)» 5 K, Hr K <-nTn|{rl 10 K. g. Rnpnik BO », g» E'a Štokel kni(rny w>r)r»%» 2 K, sra *orni« p->gf>ntn;ca 2 K g. K">njc, r. kr nnriTi*»>Ii 5 K, g. FahMani p Star 6 K, g. Bretnik Fr, -plcnn8»«tn'V 21 dr. L. n> 10 K g V W. od»et. nradnik 3 K. nČit»lnHxftrji šentlenarški" na MtklaTŽevo 14 K, g. Polii je namreč dr»ž 1 pečenega kr.mpusi. ,Č taiaiČRrii ptujski" 46 X 80 h. Žhil« so poslaH: 6 x Jaožekovič iupnifc, ga. Saroic, gi. Sileo, g. Damii, g Kramherger. Pr»» )epa hvaia Bog r.iati Na toplja zabvaia pa se i.rets, velecfnj. $on ici Idi '!¦¦ p'mk o.i, hčcrti c k;. upra'itelji _v Ptuju. Oalj? pribodn ič — NaK čolar<sfca kub.nja nsprtduj«; lani jo štrla 46. letos pa, 78 ctr. k. Lui jd bli ed u* v tr&u, a Istos mfra kcnkarirati « nemSlro nasprotijinvo. Dr«i;i ioJ )juM, gpomicjijte Bt> n»6»ga v uJivoau ra > zris /. lo |i feVorf* i,< u »tj-. Za ,,0rla" v Mariboru je rjaroval 6. g, kaplaa Zorko v Cirkovcan 3 K. Bog daj velikio posnemalcev! • Ffujski okraj. p Ormož. Sredi tekočega meseca se vrSe za ormoiki okraj vohtre v okrajni zastop. Dne 16. decembra voli veleposestvo, dne 17. decembra meato Ormož, dne 18. decembra kmečke občine Slovenci, pozor! p St. Miklavi. Pri nas ima ?Narodna stranka", oziroma vsaka etranka, samo da je proti dnhovništvn ali če čete klerikaiizmn, prec?j hadih pristašev; med njimi je n. pr. g nadačitelj Salamon, veliki gromovr.ik proti dahovništva Štampar, dični obč. predstojnik R»jh, velenčeni Vinc. Zadravec i. t. d. Ob volitvab. ee pridnšajo na svojo narodno8t, k»kor bi si za isto bili vzeli patent Čiovek bi mislil, da ti narodnjaki vendarle ne bodo trpeli nemšku tarije v nsšem kraja. Motiš se, prijatetj! Te narodnjaške dike niti ne vidijo, da imajo njihove prijateljiee IvannSice na svoji »apoteki" napis ^lvannsoha". Gospoda »pindler in Lesničar, pridita veadar, pa dopovejta svojiin tnkajšnjim prijateljem, da to vendarle ne gre, sicer bi Miklavčevčani v blesku krasnega vmhu sprevideli, da je BNarodna stranka" in BŠtajer6eva"8tranka" enoinisto! Potem ste pa »fač", sam Ploj vam ne pomaga! Upamo, da Miklayčevčani ne bodo dolgo trpeli tega sramotnega madeža! p Iranjkovci. Ni ga kmalu tako nesrečnega kraja, kakor so naši Ivarykovci ia sosedni kraji, že neštetokrat je tn gorelo, se ve, 6e drngje ne, pa v grlih! Zato pa tndi gasimo, dosedaj nismo za ta posel rabili drageg* kakor polna sode, pipe in litre; da bo pa to gašenje šlo bolje oi rok, smo si ustanofili drnštvo, ki si bo nabavilo tudi Bognje"-ga3no orodje! Nikdar torej več ne bo nesreče, zato fmo poskrbeli ca ustanovnem shoda in ^klenili naproeiti svetinjskega orglavca, da nam vsakikrat v nedeljo prej oznani, kje bo med tcdnom gorelo, gospod načelnik ognjegasnega drtištva pa bo naprosil dotično gospodinjo, da celi teden ne ho knhala nobene jnhe in pustila piti vode, tako bomo je imeli zadosti! Udje drnštva ne smejo tisti celi teden iti z doma, aicpak pri peči čakati na ogenj, noben konj ne 8me isti teden iz h!eva, da bodo ^otoro hitro pri skladiščn, doiuaži potem itak ne feodo vozili po uaših klanjcih, ttidi vrzniki pa, ki se bo je zalot lo isti teden v naših klanjcih, bodo kaznovani z 200 kronami v prid žejoga8nemn društva! Pametna misel, ksj iae ? Prosimo liberalce po enako hribovitih krajih, kakor je naš, da posnemajo. Zdaj se ni ved bati, da bi nkomu" slama pcd klobukom zgorela! p 0 prcdaji vina hi letos svoje scsede Haložane na te le stvari opozoril: 1. Drži ee kolikor roogoče knpca, ki ei ga imel prejšnja !eta. 2. Išči si odjenialcev potcm zadrug, 6a8niških osnanil, kojige adresatoy (na pošti dobJ »Liste der Chekkontoinhaber") ter pošiljaj \zorce zlasti na gostilničarske zadrnge v Gradcu in na Dnnsjn, in ne Čakaj, da te pride iskat knpee na dom. 3. Po3nen aj cne Haložane, ki po si oprtali torbo in odrinili z vinom p<> sveta. p Sv. Barbara v Halozaii. Užigalic© v korist obmejnira Slovencem se dobe samo pri g. Blassu. Ko jih je nek hud naprednjak ugledal, ni hotel mesa več tu jemati. Kaj ko bi klerikalci storili tako ž njirn, ki ima naroeene same liberalna liste? Gotovo bi §e bolj zdihoval napram žardarjem: ,,Das tief religiose Volk meidet mein iGeschaft." Kakor si kdo postelje, tako pa leži. Dvema/ gospodoma se ne da služiti. Zavedni, katoliški SloATenci, zahtevajte pov^od le naše užigalice! Trgovci in krftmarji pa naj si jih omislijo pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. p St. Jaiiž n« Dr. p. Hudo je v tem letu gospodarila bleda smrt med malimi otroci. Sedaj si pa izbira žrtve med odraslimi. Medi živimi ni ve8 dobre gospodinje A. Brodnia,kove, p. d. Ledinekove v Loki, preminula je pa tudi večletna babica Marjeta Miklavži5 iz ZatoliŠ, ki jo bo pogrešaJa marsikatera mati. Presenetila pa je faro grozna novica, da je preminul skoraj 201etni, cerkveni ključar Jiakob Golob iz ZatoIi8. V nedeljo, dne 21. novembra je bil še pri popoldanski službi božji. Pozneje je ftoma Še s svojimi otroci prepevaL Proti vefieru^ ga zadene kap, da ni vefi sprggovoril, 'dokler ni v Cetrtek, dne 25. novembra t. leta nehalo biti njegovo blago srce. Za njim ne žahiJejo samo Žena, otrooi, vnuki in drugi sorodniki, temveC razven cerkvenega predsfcojništva tudi obfiinski lodbor in krajni golski svet; dolgo vrsto let je bil rajni marljiv in požrtvovalen odbornik teh zastopov. iVnet, kot je bil rajni Jakob, vnet za pravo, krščan. sko izobrazbo, bil je tudi med ustanovitelji kat. slov. izobr. društva in pr\'i predsednik in zvest 51an do smrti. Lahka mu uemljica, bilag mu spomin! Pofiivaj v miru! p Čebelarska podrnžoica za Ptni in okolico vabi 6ebelarjo nde in neude na obovi zbor, kateri Ra vrM dne 12. grndna t. 1. ob 3. ari popoldne pri predsednikn podrn?nice grosp. Janezn Simonič v Brstjih hiS. štev. 13. LJufomerski okra). 1 Ljtntomer. Za 401etno zvesto službovanje je aobil gastno medajlo g. Tanez Robifi, Šolski ravnatel; Fran .losipove šolo v Ljutomeru. Vsi učenci tega blagoga gospoda se veselijo ž njim njegovega odlikovanja ter mu iz srca žele: Bog Vas ohrani Še mnoga leta mladini l]utomersk© župnije. — U6en«(c. 1 Zahvala. O. Jalkob Golobič, kipar in kamnosek v Ljutomeru je podpisanemu poslal 20 kron kol dar za siroma&ki zavod tukajšnje župnije. To evoto je omenjeni daroval nekako kot znak svoje hvaležnosti do naših župljanov, kateri so mu dali z narofievanjem njegovih kamiioseških izdelkiov letos najvefc zaslužiti. V imenu siromakov župnije Sv. Križa pri Ljutomeru regem: Bog plati! Josip Weixl, župnik. 1 Kapela pri Radincih. Jesen je, in list za listom paila z drevesa, kakor tudi Cloveki eden za drugim rorna v daljšo večnost. Dne 15t. m. m, je v Gospodu zaspala vsem dobro poznana Jožefa Korošec, ki je bila vzgledna gospodinja, ljubeSa soproga svojemu, že davno umrlemu možu, predi vsem pa skrbna mati svojim devetenm otrokom, katere je vse odgojila v versko-narodinem duhu. ' Milo so doneli kajpelsjd zvonjbvi, ko so štirjo zeti pokttjnice avignili krsto ter jo v spremstvu: mnogobrojnih pogrebcev ponesli na klraj večnega počitka.^ Blagi ženi naj sveti večnaluS in zemJjioa bodi ji lahka! 1 Veržej. N^s<j R.maijsko drnšsvo slovi zaradi dolgoletnega i botanka dale<5 ua ckrjg. Do letns so se trndiii udje ita nstsad s»ojih v;ncgrad«j7 in dcbiii so podporo od odbora kmetij-ke drnž^e v Gradcn. Ker pa jo Narodna stranka ssačoi.-i na^jf ii težujara tega drašt?a uastopati, z»t> jo »ri uačelmk Frano Jan*ovec odst pil in dat vse iz rok. Lih^rfclci delaju povsod zgago ;iad kmeta in proti kmetu SlovenJSraškl okraj. s Staritrg pri Slovenjgradcu. V odgovcr na Članek, ki sp tiče Stiatrotržamk, v predzadnjem listu | ,,Slov6,nskJegatGospodarja" v dopijsu iz Starega trga. Dot^enik, ki se je tjako 8i&razil o nas, nas pač premalo pozna aJi pa preostro sodi. On «am predbiaciva ^akorekoč uemžkutarstvp. Kamorkoli sedaj pridemo, se nam smejejo ter nas plozidravljajo kot starotržke frajle. Ne, lega ne prenesemo! To nas boli, to žaJi ua^ narodni ponos! Nikdatr' se nismo iraenovale gospodične, že fenanj pa irajle, l<er ismo le pireprosta, & poštena in ponosna slovjenska dpfeleta, In kot taike še tudi nismo pozabtle dplž(nos.ti, ki jih imarao do milegu našega slovenake^ga jezika, do Ijube, nam nad vse drage domovjine. In boij ;Jcot nie menda nikdo ne želi skorajšnjega ])0gin;a nemškutars^va v našem slovenskem mest;u. In rae naj h\ ^bile še tako prijazne s temi uemškimi privanldroivci, da bi ž nj^ mi kriamljale v blaženi inemšfiini? Ne, njji^dar le-ga nismo stoi-ile ter tjiidi ne bodemo! Ce [e lorej om«njeni res vid&l in slišal kedaj katero Slovenko nemški govoriti, naj bi jo bil bolj natančno pogledJal ter S8 prepričal, 6e je res Starotržanka. Očita nam tudi narodno zaspanost ter nani zaaifiljivo (oponaša dekliško avezo, katere nim,anw, dasi ravno bi je bilo v naišem krafiu teares potrebal. A kako pa naj jo ustanovimo same, če nimamo nobencga vodiiel.ja? — Dči. ko bi imele prave voditelje, bilo bi naše delo na narodnein polju pač čisto .irujiaftiio. Trudile smo se pač samo, kolikjor je bilo v na,ših močeh. Kadar ye naše bralno društvo priredilo kakSno veselico, smo jako racle nastopale z ra/,novi>tmim igrarai, dobro v,edofi, da nam to donaša izoboazbo, da s tem giadimo naš jezik, katerA iraa -Zali.bcj mrn\ nami še toliko nemšjkili iiiaipak. Itn lcer ie ma,njka.lo nio?>k.ih rnoCi, prijele ;smo tudi za tainbuivce ter na mnogih veselioa(ti zabavale goste iz zvobi He priljubljene slovenske godbe. Dh smo sedaj ope.^a.lc, je la vzrok, ker smo jmele preveč domaciii nasprotnikov. Oni, Jcj bi nam inieli naibolj pomn(gati. so nam nasprotovali. In ker ni nikjogar, ki bi nas bodril;, nas <.nav<du&eval, smo izgubile precej korajže. A radi t,ega naj bi \ieyjale sedaj za zaspanke in kar je §e Mije, za nemčurke? Ne, nikdar ine,! Pokazati ho^emo' v kratkem, kaj da smo iin kaj Cutimo!. Naš odmor ni spa' nje, 'ampak samo pofiitek, po katerem nastopimo z vso energijo k notvemu delu. ^r-u^iti se lilofierao za narodni naj-.redek v vsakem pziru. PoVazati želimo v dejan'ju, kar mislimo in čutimo v duhu. — Da, za jezik mili naš in domovirio dra^o, — pripravljene smo 'clati zadnjio srčno srago! — Starotrg.ka dekleta. b Za , Dmštveni Dom" » ^ratrtnrm pri V^lenju ao d»r<mlii  (IV izV?z dirrv"): g. Franc PdHi, <!e»]j m> jsUr CO K, 'njeijov brat k Jožef P >h 25 K, g. Vl?d. Puž.njnk nad-«v. 50 K, Mica G-nber 10 K,,  f ir. Fr»n- Kr.iMi ktplnn 1i K. Jo'cf» L.mpl 1 K, nfiroenovanee  1 K 2" v. M Jan 10 K. Rizlirrnik .Tožfft 5 K, Marija Hndalo« 2 K S K 8 Z. 200 K (II obr. l). f. g. »-ifn.ik Fr. KrohLe 10 K, t. g..  *npi»ik Jan. R l« :,-i r> K ? K"8« T. n o 5 K, M D. 10 K, Jožefa Pnra.jt Blsi Mra«, A"ft Mr:)t, V?pc* P..*-«jt po 1 K, « g žapnik » pr.k. I. Va!er:?aV p K č. g M lnS ttchnrd žnpnik v Snl*Ł«vi 10 K. g žifan Krn-n v St. llj. 2 K. g An oo Sfonr>r. »rgnvec » Škalsh 5 K,,  g Vra Tipmp, VrarsVo 10 K, f.. g. dpksnl' Rottjor, (roH^to TRtop"inf))  f- K Arna 1 p-1 -\jTak d-r asla Igtisrij K;t»h ia Notiušek Polb..  Br«7r>lar5.io gf) vrZ'li g. 8a!rve« v S^sri <-aRi. g. \m^»T Mel«oiick. Pe«err  Spt.l. ling pkti ¦ lii'n vgern () l)f t'.ikcm Sv. niaU so }« l>m a za dohr'tn-ke dno 8 riercrabrg. — Za ^ilbo' kat. b'o7. iioht. drnStva: Makss  Gnr:fffr, r^"^'. .T"''f»f .Ts?^ r>'d":T(U Ccljskl okral. c Ve?ik raven shod v CeSju se rši v  rcdeljfk dne !3. dcem^ra v d/a ani hotela . prii  beteir/ volu" dopoidm ob pol 10. uri. Di^vni red::  PorcčiUi o dehv;-nju držaneca in dežel ega zbtra,,  dOTi, č p litika \n gospopar.^ka vpraianja. Givore rtržavnt in deže!ni nnstenci: d^. l^an B8nkov'č,,  dr Antnn K r šec, Franc P š -t< in dež posUnec Al jjij Terg!av. — S mšljenki! Pridite vsi, da  čujete s?di20 svojih posSancev o pe.eč ti vprašanjih, ki pretresajo oržave. Pnstop je duvoi.en le pristašem Siovenske kmtčke iveze 111 Vse&loveaske ijudske 8trar.Re. o Iz sodne dvorane. Pristaši libera^ne stiraffi-* ke Graner v Šmarju pri Jelšali se je 5util razžaljenega vsled neke^a dopisa, in je tožil g. župnika Gomilšeka in našega urednika Rakoviča. Zadnjo sredo, dne 1. decerabra bi se moraila vrSiti porotna obravnava v Mariboru. Toda že nekaj :d«i prej je Graner prostovoljno in brezpogojno umaknil tožbo proti Gomilšeku, na dan obravnave pa Granerjev zastopnik . dr. Kukovec proti Rakovjču. Naš urednik pride seda| le pred strokovne sodnike zaradi zanemarianja urednišlke fdolžnosti. — Isti dan se je vršila obravnava liberalnega nadujeitelja Knafličla proti AnzelmCenčič. Pri obravnavi je prišlo do slikovitih prizorov, posebno, ko je zagovornik dr. Pegan predlagal pri&o, ki bi izpovedaia, da ie Jmel Kniaflič kot ožjenjen mož nezakonskega ot_Łpka. Anzelm je bil obsojen na li tednov zapora, Cen&IS na 40 kiron. Trbovlie. Pri nas ee je ustanovila siavbinska zadruga ,.Lastni Dom", katera je začela delovati. V. to svrho se je v nedeljo, dne 5. decembra sklical sestanek zaupnikov vseh našib. organiz-acij, na katerem so se na podlaga pdročila iiaidre^izo^ja Vlad. Pušjenjaka storili sklepi za poslovanje zadruge. 0 zadrugi bodemo v kratkem obSirno poročali. c Jurklošter. Občinski odbor jurklošjferski je V svoji seji dne 2. .decembra en(qglasiio sklenil, da se preložijo šolske počitnice na meseo september in oktober zavoljo pajše ,in drii^gih. jesenskih opravil, pri katerih rabijo stariši svoje otroke doma. c Griže. Če se rnačila na r;ep stopi, p,a zacviil! Tako se je tudi nekomu v naši žttpniji predzadnjo nedeljo zgodilo. Z*adela ga je pridaga našega gospod-a župnika tako silno, da je v 4,iNjar. Listu" kar zatu111. Po dopisnikovem katekizmu ni protiverske časnike in knjige brati in razširjati greh. .Velik greh in nepošteno in nekršžansko pa je, d!a iina gospod župnik lepo posestvo in živino, j^oseb^no pa, da ^i upa pridelovati na svo,iem posestvu hmelj in pobirati bernjo. Dopisun toliko ofiita gospodu župniku bernjo, pa zaradi tega je lahko čisto miren, saj on je tako najbrž' n^benkrat ne da, drugi pa je tudi ne dlajemo na njegov račun. PiSe tudi, da, kadar je beraja za nas kmete, to je deželno- ali državnozborskie vouitve, nam vriva pajslabši pleviel. No, če ti res takšen plevel ne ugaja, pa U v svojtn malho poba^i tisto imenjitno zrnje, ki ti tako ha si ?u leži. D.opjsnik, si se pač s 5rnilom umival, poki-z^al si pa^, da nima$ gospoda župniku ničesar slabegi očitati. Bemja pa je easluženo plačilo, ki ga je vred/Bn f.sak dober delavec.; Toliko v zadošičanje ftia napa'de našega vieleznslužnega gospodra župnika. Kritik. c Šinartno na Paki. Tukaj je nekaj oseb, ki se pozdravljajo s — heil klici. Bodi povedano, da so te osebe glavni stebri Narodne stranke. Sicer nam je pa narodnost teh Ijudi dobro znana in si bomo enkrat dovolili to ,,inteligenco" pokfazati v vsej njihovi narodni nagoti. So pač — naTOKino-napredni — posilinemci. Spindler in Lesničar, kaj porečeta na to? c Smartno ob Paki. Odbor podpornega društva organistov je imel dne 18. novembra tu.kaj svojo se- jo, Na predlog g. Bervarja se je poslalo zahvalno pjsmo prevzvišeneinu knezoškolu dr. M. Napotniku za ] prireditev glasbenega tečaja za organiste to leto. 'Obfi.: isbor se bo vršil moseca lebruarja, in sicer v Polj- Sanajb... Dan in kraj zborovanja se bo pravpčasno na- \ znanil v ,,,ISlovenskem Gospodarju" in ,,Straži". Na predjlog g. Karola Bervarja se ja ugodilo prošnji vdove po rajnem oi'ganastu Jožefu Cedfe, in se ji je , dala podpora v zncsku 30 kron. Kupila se fro ena a- ! mara kot arhiv za društvene tiskovine, i ' c Smarje pri Jelšah. Ustanoviteiv kmeftkSh po- ; sojilnic Raifaj2?novk na Spod.tijem fitajjierskem ]e li- i beralcem silno neprijefcna, kter se ljudstvo y gO5?i>o- i darskem oziru osamosvoji in marsikateri liberalni | magnat pride ob lep zaslužek, k,aterega so mu do- i našaje stare posojilinice. Ko tje pri nas pred pol le- j tom začela poslovati naša, kmečka lirauilmca in po- I sojilnica, so naši nasprothiki na vse naftine ;dolovali ] proti nji, a vse ni nič piomaigalo. /!.o v kratlci dobi i svojega poslovanoa izkazuje lep pr):!:ei, in kar je [ posebno vaino, upliva iva /.l¦: :šaii.ie gos](odarskih razmer v našem okraju. Ne le, da podieljuje posojila brez raznih odvetniških stroškov, ne le, da izvrSuje vse lintabulaicije itd. za vse strain,ke brezplagno, am- pak, kar moramo posebej } pvdarjati, ona upliva celo na masprotno posojijlnico. Saj je jedino uplijvii kmeč- ke hranilnice in posojilnice pripipovati, da je na- sptrotna posojilnica znižala obrestno mero za %'%. Iz dosedaaijih uspehov uividi vsak, kako velikejga po- mesia so kmečke posojilniiCe, in zato je dolžnost vsa- kega kmeta, da se v lasjtnem interesu edino poslu- žujo kmečke hranilnice in poso.Ullniee v Sm!ar]u pri Jelšah. c St. Jurij ob juž. žel. Liberalni stariši ne zanpnjo svojili otrok liberalnim u&iteljem. Iz St. Jurja ob južni železnici se nam piše: Uftitelj Culek pride j)i'ed nedfivnim časom k liberalni hiši prosit stajriše, naj dajo Bvoje otroke, fante in dekleta, na plesne vaje, pevsko vaje, in da sodelujejo pri israh. Reveda niso ustregli starii^i proSnji učitelja, pač pa mu jih je naštela neka gospodinja pa-r tako bridkih, tako da jih bo pomnil vse svoje žive dni. Stariši, prepovejte svojim otrokom, hoditi na plesne vaje po vzgledu te giospodinje. Pregovor pravi: plesalec Se ni nobeden šel boljši s plesa, kot je Šel na plesl Torej stariši, Vi ko veste, da pride V<aŠ otrok slabej§i domu s plesa, ne pustite jih rm ples. Liberalci liočejo mestne Šege spraviti tudi na deželo^ da bi tako pomehkužili našo dobro katoliško slovensko mlajdino. Lilberalci, ali vas ni sram, da vabite) nai ples mlada dekleta, ki so komaj šolo zapustila. Sedaj naj pa še kedo reee, da liberalizem ni škodljiv naši dobri slovenski mladini. e Mozirje. Kat. sIot. j* braž. draštvn v Moiirju Bta daroTala gogpol Fran Gosak, kaplan t Žalcu 40 K io gosp. Radolf Peveo, trgovtc t Mozirju 20 K. z» kar sa odbor nsjorčaejše zahraljtjje. e Buzirje. Kat. slov. izobraž društvo ' Mczirju ima svoj rjdni občni ibor ua kvatetnj nedeljo, t. j. 19. gradna t. 1. v drnltveoih prostorib. po Tefefnicah. Doevni rrd: pozdrar načelnika, poročilo tajnika, poročilo bla^juita, razni n.sreti. V.tbijo se rsi adje, da se v obiloem Stovilu vdeležijo. Sprejnnili 88 bcdo novj ndje in pobirala člaiULfina. Odbor. c Bralao peTSko drnštvo n» Zg. Ponikvi ima svoj redni letni občni zbor dne 12. t. m. ob 8. nri pop. po sledečem vsporedo: 1. Poročilo o delovanju dra&tva. 2. Pregled raiciia za pretaklo leto. 3. Pobiraoje ndnine in vpisovanje cdov la 1. 1910, 4 Vnlitev načelaika in odbora. 5 Razni naireti ia predlogi. — če bi ne bilo ob določeni uii zadostno Ste-ilo ud iy, bo obdni zbor in rcliteT pol ure pozneje ob vsaki odeležbi c Sv. Jnrij ob Taborn. Čebelnrska podrnžcica za St. Jur ima ˇ nedtljo dae 12. t. m. v cerkveni hiši ob 3 uri popoldae byoj redni občni zbor. Vabijo se vgi čl»ni. Odbor. Vesfnik mladinske organfeadje. Galicija pri Celju. SluSajno mi je prišla štev. 49. ,,Na*rodnega Lista" v roke. Ko ga pregledam, naj dem pod rubriko ,,Vestnik Zveze napredne mladine" dolg članek z nasiovom: ,,,Slt>vensk|i Gospodar" o ^Zvezi napredne mjatiine". Prejeli sq ga baje ti celjski gospodje iz niladinskih brogov, pa ti mladjnski krogi so najbrž v Celju doma. Piiše namreč: ,,Ne bi si misiili, da bi gJasilo mariborskih g. duhovnikov ,,Sloveoski Gospoilar" priznalo, da smo imeli na žalskern shodu tako sijajno udeležbo! Dočim je ,,Nar. Dnevnik" poročal., "da je bilo na shodu okrog 300 udeležencev, je ,,Slovenski Gospodar" priznal, da je bilo ,,po3eg liberalnih Škrijcev in fraklarjev, u&iteljev in frajlic do 300 udeležencev." Dalje zopet vprašajo: «Lepo šlevilo, kaj n.e? No, jaz, ki sem bil pa na tem shodu, sem prepričan in mi tega ne more nihče osreči, da jili je biJo blizu 120. 300 fantov in deklet iz lane&kega stanu ne spravite skupaj iz celega Spod. Stajerja, Koliko ste imeli na sliodu kme6kih iantov? No, rekli bodete naprednjaki, da jih je bilo do 200. Jaz sfem jih pa videl komaj n<ad 50. Koliko pa kmefiKh deklet? Se 5, beri pet jih niste imeli! Pač pa so prišle trške frajlice, da ja ne bi bil predolgSas nekafierim faritom žn drugim naiprednim "šikrfcem. Takb se babajo naprednjaki s svojimi shodi. Ce jih vidijo sto, pigejo takoj, da jih je bilo 300—400. Seveda jim zmešajo pogled, ce vidijo na ahodu takSne frajlice, kakor so bile na tem, s klobuki, na. . . pa še kakšv visoki, z dvema deloma, ali z enim nadstroiMeni,' spodnji del je poKrival nežno napredno glavico, u ^orniji del je bil iz same naprednosti. To so bile hva lisane kmefike punce v klobukih. Nadalje v tem Clanku: ,,Ce so došli med nas tudi ufiitelji, Žal, da lihje oilo le 4—5 glav!" No, gosj«ldje, ki ste se menda skregali z resnico, pišete o veliki mladeniški udeložbi, dočim zmanjšujete število uciteljev, torei ravno tiarobe. ,,Nar. List" piše nadalje: ,,Ne branimo se tudi triank in smo ponosni na to, dat so našle pot tned naša pi-ipro.sta kmeftta dekjjeta." 5Krš6a,nskim, poštenim kmečkim dekletom kličemo lc temu stavku: Ne hodite za temi, ampak oklenite se svojih dekliškil' zvez ten zastavite vse svoje moči za naše svetinje. Ko so se naši pradedje zbirali v taborih t&r se tako pžipravili z?a boj proti Tur5inu, so se njih žene in deMeta zbirale v cerkvaJi, molile za sre5no zmago nad ljutim Turkom, ter taJko pripomogle k zmagi. Ali bi pripustili sedaj tej brelzverski družbi, da bi spridila kmefiko ženstvo? Tega ne smemo nikoli pustiti. Da je pa ,,Zveza napredne mladine" nemškutarska in protiverska, se samo ob sebi razume. Dr. Kiikovec, ki je očital naši stranki, da nima za/pisane narodnosti i v prvi \Tsti programa, se je v isti sapi norčeval iz nafiiK deželnib. poslancev, 5eš, da oo bili to brezporaembni narodnostni prepiri, ^zato, ker so se krepko potegnili za pravice slov«riskega Ijudstva. DaJje se spomnite zveze z Nemci in nemškutarji, n. pr. pri raznih volilvah, bakor v Framu, v St. Petru pod Sv. gnir.a,mK tnkaj pe potrkajte na svoja grešna prsa in ne ofiitajte svojih dejanj nam. Morebiti pa smatrate vi naprednjaki narodnost za: nerodnost, je Cisto lahko. Da je pa ,,Zveza napredne mladine" protiverska, so ji v dokaz razna udrihanja po MarijiT»ih družbah in bratovŠCinah ter po duhovnikih, Nadalje naun je dokaz govor Legni6arjev, ki je poudarjal, da se mora vorčevati, da se lahko udeleži raznih njihovih prireditev, kakor da bi zapravljali denar po raznih bož]ih potih. — Tebi pa, predraga mladina, glasno kličem: Združimo se v naših mladeniških in dekliških zvezah in drugih slovenskih katoliSkilj društvih proti ljutim sovražnikom vere in domovine, ker le organizirani se moremo boriti uspešno proti sovražnoinu navalu. Naj se razlega naš bojni klic [O celi slovenski domovini: Pro6 s takimi za^ peljivci ljudstva! Orel. Krgfian.ska telovadna organizacija se širi po SIovEnskem \ie(dno bolj in bolj, Ni jo skoraj nedelje, da bi se kj"? ne uetanovil po eden ali dva no y& odseka. Zadnjo nedeljo Bta se ustanovila novaod- seka v PJaninij in Budanjah na Kranjskem. S tema dvema šteje sedaj Zveza ,,Orlov" 97 odsekov. Kmalu pridemo do 100. Krepko dalje naprej. Za naše glasilo! ,,Naš Dom", naŠ)6 mladinsko glasilo, se popolnoma preosnuje. Z novim letom začne izliajati za ^taro ceno v novi obliki, prinašajoč mlaJiiini potrebnega pouka. Mladini je trebai dobro poznatt ne le samo vaško politiko, treba ji je tudi umeti postave, ki se kujejo po raznih kovatCnicanh postav, treba ji je poznati narod^io-gospodarska /viprašsanja, seznaniti se s socijalnim gibanjem itid. Vse to hoče vršiti sedaj ,,NaŠ Dom", ki bo posvetil vse svoje mo6i le temu, da seznani /mladino s temi vpi*ašanji. Dolžnost mladenifeev in Sdeklet pa je sedaj, da ivso svojo agitacijsko zmožnosl) porabijo v agitacijo za ,,Nafe ' Dom". Organizacija brez dobrega feasnika je armada brez orožja. ŽZato pa naj bo ;vaSa skrbi to vaSe glasilo tako razgiriti, da ne bo slovenskega mJadeniSa, , slovensk^e mladenke, slovenskie hiše, kjer bi se ne • čital ,,Naš Dom". ,,,Naš Dom" se Jioče potruditi za | vas, mi se pa potrudimo za njega! I Najnovejše novlce. Hoče. Včerai se je vr§il tukiaj shod S, K. Z. Udeležilo se ga je okoli sto najodliSnejših posestnikov. G. nadrevizor Vladimir Pušenjak je govoril o novem vinskem davku in nameravanih drugih novih. davkib. ter opozarjal na nevamost, ki preti kmeGkemu stanu, ako ae bodo sklenile pogodbe z balkanskimi državami. Zborovalci so ogorcencn ugovarjaJi proti novemu vinskemu davku in sprejeli primerno resolucijo. Raihenbui'g. Cez 000 mož se je zbraio dne 8. decembra v prostomi dvorani. da slišijo poroCilo drž. poslancev dr. Korošca in dr. Hočevarja, ki sta poro 6ala o vinskem davku in o situaciji v državnem zboruj Govoril je tudi g. Cerjak, ki je v izbranih besedah bičal liberalce, katerim so bili ,v napotje celo plakati. Popoldan se je vršila ustanovitev izobraževalnega društva ob velikanski udeležbi, Govorila sta gg. dr. Korošeo in Tratnik. Oplotnlca. V nedeljo, dne 12. decernbra se vrši v Oplotnici popoldne po večeirnicah, ob treh shod vinogradnikov, na katerem bo poročal g, deželni poslanec Pefer ^IovakL Pridife vinograHiniki polnpštevilno na, shod! Za kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru je bil včerajšnji patrocinij hišne kapele, praznik brezmadežnega Spočetja bl. Device Majrije, dan posebne radosti. Obiskali so nainreS zaivod prevz,viženi nadpastir, služili v praznično ozaljšani kapeli ob 6, uTi zjutraj sveto mašo, med katero so gojenci pTav: izpodbudno peli cerkvene pesmi ter prejeli sveto obhajilo. Po zakrajnientalnem blagoslaviu ob koncu svete maše so prevzvišeni gospod knezoškol v jedrnatem nagovoru vnemali gojence, naj si pridobivajo po vzgledu Marijinem znanosti za svoj pribjodnji poldic, naj se vadijo v Bednosti ter se držija reda in strahu božjega — da bodo ob sviojem Času mogli blagoslovljeno delovati v vinogradu Gospodovem. Po nagovoru so nadpastir porlelili po posebnem naxo6iliii sv. oceta, prejetega v avtiijenci dne 14. maja 1909, vsem navzoSim apostolski blaJgoslov s popolnira odpustkom. Precl odhodom se jim je v obednici en gojenec v imenu vseh spoŠtljivo zahvalil za ta dan zavodu podeljene dnhovne dobrote. Planina. Umrla je na Pristavi v soboto kmetica Franca Žibret, Pred letom je bila v Gradcn operirana, toda zdravje se ji ni hotelo pbvrniti. Po veSmeseCnem trpljenju se je v soboto preselila v boljgo veCnost. Velikanski sprevod v pondeljek je bil živi dokaz njene priljubljenosti. Pofiivaj blaga Franoa v miru! Povalejevo Drestavljeiije. NemŠki listl so prinesli vest, da je dr. Povalej prestavljen. To poročilo je poteklo iz njihove goreSe želje, da bi odstranili edinega slovenskega konceptnega uradnika pri finančnem ravnateljstvu v Ma<riboru. Kakor smo se pouftili, se ta želja mariborskih Nemcev še ni izpolnila in npamo, da se tudi ne bo kmahi izpolnila. Odvctniško pisarno dr. Tv. Benkovifi-<a v Brežioah z osobjem vred prevzame s 16. t. m. g. dr. Ludovik Stiker. Dr. Iv. Benkbvig otviori po novem letu novo pisarno v Celju, hotel Teršek; v njegovo pisarno vstnpi gi. dr. Adam Bain z' Vidma, sedaj c. kr. avskultant v CeTju, kot koncipijent. Podova. iDne 1. t. m. je nmrl po clolgi lOmesečni bolezni posestnik g. Stelan Ogrizek. Bil Je zvest pristaš Kmečke wv.eze, tiarofinik s,Sliov8n|BkiBga Gospodjarja" in trdnega kafiDlu^Tfega zna?,aija. Zapustil je tri nepreskrTMone otroke. N. v m. p.! Na Gnrlškom so proglasili kra&ki zaupniki S. L, S. za Kandidata za državnozborsKe nadomestne volitve Frainca Ziobeea iz 'Avbera,