24. stev. Noto mesto, 18. soptembra 1914. Letnik XXX. Dolenjske Novice izhajajo vsiik potcik; ako : : jo ta dan praznik, dan poprej. : : Cena jim je za celo leto (od aprila do apriia) !i K, za poi k'ta l'âO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drug's evropsko države «naša ii-SO K, za Ameriko 4'o0 K. List ill Oj^'liisi se plačujejo iiaprpj. Vse dopise^ tiaročiiíiio in Oi:iiaiiila S[irojeiiiii tiskarna J. Krajcc nasi. Oklic. Na vso inogoCe iiat'^ine se občinstvo v sedanjem času prizadeva, da t)i z de-janskiiiii in požrtvovalnimi dokazi svoje ljubezni in skrbnega sočnstovanja omililo vojskine trdote. Za oskrbo l'anjenîli in bolnih pripadnikov vojske skrbe drnžba rn-dečcga križa in za ostalo družino v vojni se naliajajočili krajni pomožni odbori iu vojni pomožni ui'ad, ki so se v tem obziru že z največjim usj)elioni obrnili na požrtvovalnost občinstva. Dolžnost filovcške Ijnbezni in hvaležnosti i>a je, da se spominjamo tndi v vojski se naliajajočili hrabrih branilcev domovine in tudi tem svojo skrb posvečamo. Ta ])lemeniti namen si jc za svoj cilj postavil pri c. kr. vojnem niitiistnstvu nstanovljeni vojni oskrbovalni urad. Dasi je avstrijski vojak od vojaške nprave prav izvrstno opravljen, oblečen ter s lirano iireskrhljen, veiidar jia naj mu liraktična darila priiiaSajo dobrodošle pozdrave iz domovine. Skoraj vsakdo izmed nas zaostalih ima med v vojni so nahajajočiini bližnje sorodnike, prijatelje in znance, katerim bi rad naponiosti in težkoče vojncf^a življenja olajšal. Nanje naj misli in pri tem tudi onih ne pozabi, ki so sami na svetu ter nimajo piićakovati daril ljubezni od doma. Todpisani se torej obračate na občinstvo z iskreno prošnjo, da naj se jim v svrho obdarovanja v vojski se naliajajočili vojakov pošlje dai'ila, bodisi v denarju, za katerega se bodo darila nakupila, bodisi v natui'alijah. Vsakdo naj pri tem plemenitem delu po svoji moči pomaga. Vsak tudi najmanjši dar se bode porabil. Kot darove v naturalijah se Želi: čaj, čokolada (kola), kakao, sladkor (slad-korčki) suho pecivo (eakes, prepeČenee, lect itd.), trdi sir (primsen-sir v zaprtih posodah), prckajeno meso (to v pozni jeseni in po zimi), sardine, salami in suhe klobase, presušeno sadje, kompoti, marmelade, ce mogoče v lesenih zabojčkih, orehi in kostanj, zdravilna vina, rum, mineralne vode, sadno soke, smodke, cigareto, tobak za kajo in za žvečenje, cevčice za smodke in cigatete iz lesa ali papirja, žepni noži, praktična nžigala, pipe za tol)ak, jedilno orodje, milo in niilnati listki, tliormo-steklenice, svinčniki, pisalni papii', krpe Za noge iz ovčje volne, nogavice, nočne čepice (cevkaste snežne oglavnice), jopici Vseh vrst, ovratne rute vseh vrst, zapest-iiiki (približno Itt cm dolgi), ušesniki. Volnene rokavice, kukala in buzole. Vrlina obleka mora biti sive barve. Darila v naturalijali gori omenjenih Vrst naj se blagovoli oddati v deželnem dvorcu. Darila v denarju naj se z označbo «za vojni oskrbovalni urad" pošljejo deželnemu predaednistvu. V Ljubljani, dne 1 3. septembra 1914. Karla baronica Schwarz, Bogumila Šušteršič. Zmagoslavni boji naših čet s Srbi. Iz boja pri Mitrovici. Srbske Čete so ^lobile v noči od sobote na nedeljo zapoved, 'iii prekoračijo Savo pri RaČi, Klenku, ^iitrovici in Kupinovu. Ííe i)rej so dali ^i'boiii špijoni signale s svetilkami, s ka- terimi so naznanili, da jc pot prosta. Vendar je avstro-ogrsko poveljstvo bilo o tem signaliziranju zelo dobro poučeno. Poveljstvo je ob enem zapovedalo, naj se nikjer ne stavijo zapreke Srbom pri prehodu Čez Savo. Šele, ko so bili Srbi na železnih pontonih na tej strani Save, tedaj je šla njihova glavna moč po dveh mostovih, in sicer pri Mitrovici in Ostrnž-nioi čez Savo. Na čelu je korakala pol-kovna godba, ker so si Srbi na temelju ogleduških poročil iiredstavljall, da bodo vkorakali v Mitrovico brez boja. Komaj so in-išle zadnje Četo Čez Savo, razbije naše topništvo narejene mostove in obstreljuje neprestano Savo. Srbska prednja straža, olistoječa iz Četašev, je bila takoj pobita. Tri vsakem Četašu so pozneje našli ročne bombe in ekrazit. Srbska pehota se je naenkrat našla obkoljena od naše dobro zavarovane i)ehote. Strašna panika se je polastila utrujene srbske divizije in posledica tega je bilo takojšnje zajetje. Boji pri Rači. ^risti čas, ko je bil boj med Mitrovico in Tlrtkovci, je prekoračil Savo del srbske vojske pri IlaCi. Ali tudi tukaj so bilo naše čete pripravljene in sovražnik je naletel na silen odpor. Po kratkem boju se jo posrečilo premagati sovražnikove Čete. Srbi so bili pobiti, ranjeni ali pa vjeti. Kača se naliaja blizu izliva Drine v Savo. Vroč boj pri Kupinovom. Ravno tako jo poskušal en oddelek timoško divizije prekoračiti Savo, ali jc bil odbit in pognan v beg. Do večjegfv boja je zopet prišlo pri Kupinovem. Sovražnik jc poslal svoje čete iz Skele v Srbiji Čez Savo v Kupinovo. Ker pa Srbi niso naleteli na odpor, so mislili, da ni tamkaj naših čet iu so Sli proti ňidu. Njihovo prodiranje ni dolgo časa trajalo, ker so se približali našim pozicijam. Naenkrat so bili od vseh strani obsuti od totje krogel. Srbi so se samo malo časa upirali. Kakor so poroča, jo padlo v tem boju nad 3000 Srbov. Bitka pri GraboVcu. Medtem, ko so srbsko čete, ki so dne 7. t. m. prekoračile Savo pri Mitrovici, Uači, lileiiku in Kupinovu, bile deloma vjetc,so prekoj'ačili Si'bi dne 8. t. m. Savo pri Grabovcii v bližini Klenka. Naše Čete so bile takoj na dotičnom kraju in so pričele boj. Bitka med Grabovcem in Hrtkovci traja dalje, 9000 Srbov ujetih pri Kupinovu in Progarju. Novejše vesti že poročajo vest iz Budimpešte: Naše čete sov kotn Kupinovo—Progar zopet njelo 9000 Si'bov in zaplenilo ogrotnno vojnega materiala. Srbski general Stjepanovič je po poročilih hrvaških listov v bojih pri Mitrovici padel. Pri Mitrovici Je bilo poraženih 15.000 Srbov. Timoška divizija, ki je prekoračila Savo pri Mitrovici, je štela 15.000 mož brez rezerv. NaŠe čćte so vjele (UlOO Srbov, med njimi mnogo srbskih Štabnih in višjih častnikov. Vjetniki so razorožoni in odpeljani v Rumo. Oni Srbi, ki so pri srbski Skeli prešli [ireko Savo v Kupinovo, so po računi! naŠili vojakov izgubili 3000 mrtvih in ranjenih. Srbi vrženi iz Srema in Banata. Dunaj, IG. sept. (Kor. ni'ad.) Uradno se naznanja: Srbske moči, ki so udrle čez Savo, 50 bile povsodi vržene nazaj. V Sremu in Banatu ni nobenega sovražnika več. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hiifer, generalni major. Brezupne razmere v Srbiji. Iz Niša poročajo v Sotijo, da je položaj Srbije brezupen; Srbi sami piiznavajo, da znašajo njiliove izgube doslej 25.000 mož mrtvih in ranjenih. Sedaj je pa prišel v deželo dnig, nov sovražnik: lakota. Živil je komaj toliko v zalogi, da komaj zadoščajo potrebam niSkega okraja, kamo-li za preskrbo armado. Soishe hnjige šolshe zuezhe in Šolske potrebščine I>ri ]. Krajec nasi, in Urb. Hopuot-u v Novem mestu. Severno bojišče. Prvotno je naša armada nameravala na obeh straneh Visle vpeljati ofenzivo. Na levi strani Visle je ofenziva uspela do Kamienke, na desnem bregu pa so bili zmagoviti boji pri Frampolu, Krasniku in južno od Lublina. Danklova armada je prodrla do Ltiblina, medtem ko so AulVenbergove čete istočasno prodiralo v smeri proti Chohiiu. Aiitfenbergova armada je zmagala pri Za-mostju ter se nato obrnila vzhodno proti Dugu, kjer je združena s četami Jiadvojvode JožofaPerdi nanda premagala Ruse oblluczvi. Istočasno s temi operacijami se je borila naša Ivovska armada z veliko rusko premočjo, ki je vdrla pri Brodyju v CIalicijo. Sledili so boji pri Przemislani, izpraznitev Lvova, nakar so se naše Čete utrdile ob Vereszyci zahodno od Lvova. Pa tudi tu je nastoiiil sovi'ažnik z velikansko premočjo. Razvila se je druga Ivovska bitka s tem, da je krenil Autfenberg proti Ravaruski, kjer je naletel na nove inočne ru.ske sile. Med tem je ruska premoč prisilila tudi Danklovo armado, da se je pričela umikati. Danklova armada se je borila pri Lublinu in Auffenberg je ravno nameraval napasti lluso pri Tivovu, ko so udrle nove ruske Čete med Danklovo In Aufťenbergovo armado, vsled česar je bila ogrožena zveza naše glavne sile.s tema dvema ai'iiiadama. Rusija je i)ostavila proti našim četam vso svojo armado in tudi dve tretjini svojih devetnajstili rezervnih armadnih zborov. Petdnevna druga bitka ju'i Lvovu ni prinesla vojue odločitve; zato morejo naše čete le v toliko operirati, da zadržujejo rusko ofenzivo in s tem krijejo Nemčijo pri nadaljevanju njenih vojnili operacij na Francoskem. Šele ko bo imela Nemčija prosto roko, bo padla na ruskem bojišču odločitev. Uspehi dosedanjih bojev z Rusi. Dunaj, 14. septombi'a. Doji so se jirekinili. ]\li smo imeli pj'oti sebi vso rusko glavno moč. Naše čete so se na celi bojni črti umaknile in se zbrale na ozemlju, ki nudi za obrambo najugodnejše pogoje. Vzadnjili tritedenskih bojiii so naši ujeli OO.UOO Rusov in zaplenili 300 toi)ov. Rusi so v stanu postaviti na.bojišče na mesto vsake poražene divizije novo divizijo, kljub temu ni [lovoda, da bi zgubili pogum, posebno ker so rusko zgnbe velikanske in ker se nahajajo naše Čete sedaj v jioziciji, ob kateri se mora zlomiti l'uska pi'emoč. Ruska armada v vzhodni Prusiji popolnoma poražena. Derolin, 1 3. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča: Armada generalnega jwlkovnika pl. Hinden-burga jo po večdnevnih bojih popolnoma porazila rusko armado v vzhodni Pruski. Umil;anje Rusov se je izpremenilo v beg. Hindenlmrg je i)ri zasledovanj« Uusov že prekoračil mejo in poročal, da je zajel 10.000 neraiijenili Rusov in HO topov. Poleg toga je bilo zaplenjenih mnogo strojnih pušk, letalnih strojev in vozil vsake vrste. Vojni plen neprestano narašča. Derolin, 14. sept. (Kor. urad.) l'radno se jtoreča: V vzhodni Pruski je položaj izboren. Riiska armada beži popolnoma razpršena. Dosedaj so Nemci zajeli najmanj 150 topov in 20.000 do BO.OOO ujetnikov. Uspešna bitka pred Lvovom prekinjena. Uradno so poroča: V bitki pri Lvovu se je posrečilo pri in južno od grodeško ceste postavljenim našim četam po tridnevnih težkih bojih potisniti sovražnika nazaj in zajeti 10.000 Rusov ter mnogo topov. Tega iispelia pa ni bilo mogoče izkoristiti, ker je naše severno krilo pri Ravaruski ogroženo od velikansko -sovražne premoči in ker prodirajo nove ruske čete tako proti armadi generala Dankla, kakor tudi v ozemlje med to armado iu med Ivovskim bojnim poljem. Vslrd zelo velike sovražne premoOi je bilo Itotrebno naše, že tri tedne neprestano hrabro se bojujoče armade zbrati na ugodni točki in jih ]n-ipraviti za nadaljne operacije. Ruska premoč. Sloveučcv vojni poročevalec ]i]ed drugim poroča: Knska premoč šteje nniogo divizij po Î6 bataljonov •i artilerijo, ki ima kolosalne zaloge municije. Ruske čete dobivajo še vedno ojačenja. Naše čete imajo vtisek, da stopi na mesto, kjer jo bilo postreljenih K) Rusov, 20 drugih. Kljub temu se drže Čudovito hrabro in o]travljajo dela, ki skoro niso v človeških močeh. Tretji kor ima znatne izgube, vendar se drži naravnost sijajno. Naš položaj ni rožnat, pa tudi ne obupen, ker je mogoča dobra defenziva. En ruski zbor potolčen. Deiolin, 12. sept. (Kor. ui'ad.) tíenerahii stan naznanja, da jo bil v Vzhodni Prusiji 22. ruski zbor s Finskega, ki je hotel Čez Lyck poseči v bitko, v Vzhodni Prusiji potolčen. Nemci zopet potolkli Ruse. Derolin, 10. sept. (Kor, urad.) General Hindonburg jo z nemško vzhodno ai'iiiado potolkel levo krilo še v vzhodni Prusiji se iialiajajoče ruske armade ter si tako odprl pot za sovražnikov hrbet. Sovi'ažnikje boj opustil ter se popolnoma umika. Nemška vzhodna armada umikajočo se Ruse zasleduje v severno-vzhod ni smeri proti Njenienu. Na severnem morju. Derolin, 1 iJ. septembra. Iz Wilhelms-havna iioročajo; Jlala križarka ^Karlsruhe" je, kakor poročajo angleški listi, prestala mal boj z angleškimi križarkami. Pj'i Darbudosu je potojiila angleški parnik „Ilovescasile", Na Sevei'nem moi j u so jiašli ostiuike atif^leSkega iianiiUa „Ottava", ]d je iiajlji-ž« zavozil lui niitio. Kakoi- imrora Ucutw, sta aiigloŠki ladji „Imperialist" iii lia ScvuriKitii iiiorjii zadeli iia tuini ill sta se jjotopili. hva tnoža posadke. „Iniperialista" sta utonila. Stara pomožna atiglc-šUa križarka „Oceanic" \\'liite-Star-Liiie so jc 9. t. ni. blizu sin'ci'nnjça škotskega poiiiorskef,^a obrežja jioncsrečila. L'ai'nik jc poiioliioina izj^iibljen, vse častnike ill moniai'je so rešili. Ponesrečeni srbski vpadi v slavonski Srem. Dunaj, n. septembra. (Kor. unad,) Iz poročil z Južnega bojišča se spozna, da so deli srbske armade, medtem ko smo mi šli preko Drine, udrli v Srem, kjer se je uvedel naš odpor. Srbi vrženi čez Savo. Vukovar. Vojaško poveljstvo iz Zemuna poi'oća, da je ïHCSto izven rievai'nosti. Naše čete so vrgle sovražnika nazaj če/ Savo. Poveljnika srbskih čet ob naši meji. Srbske čete, ki su ]ii'ekoraéilo Savo, sta baje vodila srbski ]i]'cstolo]iasîe(lnik Ale-ksaiulc]- in vojvoda 1'iitnik. Ranjenci z bojišča v Sremu. V Zaji^reb so iiripeljali v petek ob 11. uri zveeer 205 ranjeniîcv, ki so bili ranjeni v Si'eniu. Vseh ranjencev z južnega bojiŠĆa je sedaj v Zagrebu okoli 250(1. Črnogorsko bojišče. Naši uspehi pri Bileku. Tretji dan so Oi'nogorci zadnjič poizkusili, (ia «stavijo naše jjj'odirauje, a so bili popolnoma jio-raženi. l^islili so en težki oblegovalni iu dva gorska tojiova na boji.Šiii in pobegnili, ne da bi bili lao^li s seboj svoje raiijenue vzeti. Na btsgu so naši 150 Čniogorcev odj-ezali in vjeli. Izgubili so Crnogorci veliko Ijndi, naši rtdativno malo. Francoska mornarica pred črnogorskim pristaniščem. Kakoi' znano, so avstrijske bojuc ladje l)lokiralečrnogoi'skoobrežjc. V Bani je vladala tišina, zakaj nobena lailja ni mogla iz pristanišča, nobena v pristanišče; počival je ves jiomoi'ski promet. Ko sc jc pi'ikazala na obzorju francoska mnogoštevilna itioi'iiarica, sose umaknile avstrijske bojne ladjti v severni smeri. Francoska kiípěijska lailja je prva zopet oživila za.puSćeno črnogorsko pristanišče. Rečeno ladjo so spremljale v Bai- tr\ tor-pedovkc, tločiin je skupina francoskiii bojuib ladij ostala na sti'aži zunaj na odjirtem morju. Parnik je plul v pristanišče z največjo previdnostjo. Najprvo je ena izmed ti'eli toijiedovk streljala iz tojtov v nioije ]ii'i viiodii v pristanišče, da bi užgala luine, ki so jili bili Avstrijci ))oložili. Nato so ]ia izjiustili iz vseh treh torpedovk Čolne z mornaiji, ki so vsestransko preiskali ])rislanisče. Zdaj se je šele upal trgovski parnik v si>remstvu troii torjicdovk v notranjo liiko. Ko je lailja pristala, je iz-stoj)ilo nekaj francoskih častnikov, in ob enem so razkladali materijal za brezžično poslajo. V Skadrskcm jezei'u bo zgrajena v bližnji priliodnosti brezžična [mstaja z veliko na]Hit,ostjo in l)0 v zvezi s i'arizom. Drnga manjša brezžična brzojavna postaja se zgradi na Lovčenn. Lovčeiiska bi-zojavna slanica ima ])osredovati zvezo med črnogorskimi baterijami in Jrancosko vojno mornarico. Pomnožitev črne vojske. Kunaj, J septembra. (Ko)'. iirad.) Za. na bojiSčili î)olrebiie nadomestitve, ki so naravna i)oslc;dÍca vojnih operacij, je za enki'al v veliki meri i)oskrljljeno. Vendar ]ia je dolžnost vojne npi'ave, da pravočasno l>oskrbi tudi za mogoče nadaljne nad(»-mestitve, ki [tresegajo dosedanjo izmero. V.sled tega se ttoiio v bližnji ]jri]jod-nosti mladeniči, rojeni leta IS9 1., in črnovojniški obvezaiici, rojeni leta lKi)2 in ISyii., v kolikoJ' se je o njiii jin na- boru v letu 1914 izrekel sklep: odložiti (zuriickstellen) — ki torej niso bili niti asentii'ani niti proglašeni za nes]iosotnie za orožje, [lodvrgli čniovojueimi naboru. Tisti, ki bodo spostdnii za vojaško službo, bodo v času, ki ni dab;Č, rui podlagi črno-vojuiškega zakona vt)okli(;ani v shižiio. Nemško-francosko-belgijsko bojišče. Nova velika bitka, vzlioilno od Pariza se vrši !ia iirildižno 125 km dolgi bojni či'ti. Sedaj ae ve, da to ni bil saiuo lokalen spopad v bližini l'ariza, ampak da sc l)ijc velika bitka na črti, ki se prične sevci'iiovzbodno od l'ariza in se vleče tlo Síízane. Vzhodno od Sežane lezi Vitry, ki je označen kot vzhodna ločka te bojne črte. Ta velika bitka, ki traja že več dni, se še ni nikjer odločila. Je [la ta bitka velikanske važnosti tudi za naše operacijo na ruskem bojišču. Kajti če se iiosi'cči Nemcem tu zadati Francozom oilločilen poraz, bo nemška armada kniahi razbremenjena in bo lahko z veliko močjo nastopila na ruskem bojišču, da tam razbremeni avstrijsko armado, proti kateri so sedaj vrgli Ifusi vso svojo moč. Boji za Verdun. Oeli armade nni)a-dajo jnžno ])i'i Verdunu ležeče ntrdlic, ki zapirajo ceste. Utrdbe Nemci bombardirajo s težkimi oblegovalnimi topovi. Vojni plen v Reimsu. Nemci so za-rubili v Reimsu 70 francoskiii aeroplanov, ki so vredui {iilhližno en milijon frankov. Aeroplani so v najboljšem stanju. Nemci zasedli Arras. Bcrolin, 11. sept, (Priv.) iz Rotterdama se poroča; Nemške Čete so zasetile mesto An-as v departe-nicntii Calais. Arras, vleuiski Atreelit, v starem veku Nemetaeuiu, glavno mesto Atrobatoi', je dandanes mesto s kakimi 30.000 prebivalci, važno križišče železnic, ki vodijo v Calais, lioulogne in .Montreuil, sedež škofa in mnogih zavodov ter verskih družb. Nemški zrakoplov nad Nancyjem. Nemški aviatik je vrgel v francosko mesto Nancy bombo, ki je raztrgala tla in na-})ravi!a precej škode. Belgijci se pripravljajo, lierolin, líí. sept. Neki Avsti'ijec, kije pobegnil iz Antwerpna, je videl, da kopljejo Belgijci pi'ed antwerpskimi fořti jarke, ki jih napolnjujejo z dinamitom, jih jjotem zojiet zasi])ajo in jih zvežejo z nad- in podzemskimi žicami, da poženejo vse v zrak, kadai' bi Nemci osvojili uti'dhe. Ponesrečen izpad Belgijcev iz Antwerpna. lîerolin, 14. sept. Ih'adno se i)o-roča: V lîelgiji so včeraj neinsko četi; vrgle (ri belgijske divizije, ki so ndrle iz Antwerpna, nazaj. Bitka pred Parizom se razvija za Nemce ugodno. Jierolin, k;. se])t. (Kor. iii'ad.) Veliki glavni stan poroča 15, sept, ob 9. zvečei': lioj, ki se je zadnja dva dneva vršiJ na desnem kiilu zapadne armade, se je danes i'azširil tudi na vzhod, na ariiuide do Verduna, ki imajo stik z zapadnimi četami. Na nekateiih mestih razsežuega bojnega polja je bilo doslej zaznamovati delne uspehe nemških čet, v ostalem je liilka še neodločena. lierolin, Ui. sejit. (Poročilo „Slov,) lîitka lued I'arizom in Vogezi poteka v korist Nemčije. Belgrad gre h koncu. Na celi poti iiuid lielgradom in Nišem je brezšteviluo Iteguncev iz ISelgi'ada, ki se ne upajo vrniti nazaj, lîelgrad je vsled prejšnjega bombai'diranja jiostal popoliioiiia za])u5čeno in zanemarjeno mesto. Vse trgovine so zaprte, ravno tako tudi gostilne it) kavaiiie. Središče mesta je poi)olnonni uničeno. Mnoge hiše so razvaline. Največ je prcti'])el Kalimegdan iu Savska ulica. '1'ndi kraljeva palača je zelo [»oškodovana. Tri bombe i/, avstrijskih topov so padle na konak. Vrina terasa je )-azrušena, streiia ))i'ebita in ena bomba je padla v salon za avdijence. lîelgrad si; neprestano bomliar-dira, ker so Srbi proti ljudskemu jtravu bombardirali otvoicna mesta Miti'ovico in Zemun. Naše toiïuiStvo bombardira z ve-iikim usiteliom lîelgrad, ki se deloma nahaja v plamenu. Albanska vstaja v Novi Srbiji. Carigrad, i;i. sept. „IjC Jeune Tui-c" [loroča iz Sotije: Albanci načeli črti prodirajo proti Srbiji. V okolici Dobre so ujeli Albanci eu bataljon redne srbske arnuide in so Siliom en top in veliko vojnega materijala zarubili. V skadr^ki okolici so zasedli ilalisori več važnih točk. 30(i() Albancev, ki jim ]ioveljujeta Iza lîoljetinac in hej 1'riština, prodira iiitro proti Kosovu. Srbske jiosadke se ne Jiiorejo Alhanceiii upirati iu se iiovsod umikajo. V Egiptu vre. Vstaja proti angleški vladi v Egiptu se vedno bolj širi. Todnetiijejo jo nove nasilnosti Angležev v egipčanski civilni upi'avi. Neitui i v Aleksandriji in v liairu zavzeuuijo vedno večji obseg. Angleži so zadnje dni zelo iiezaui)ljivi nasproti egipčanskemu prebivalstvu in so razorožili egipčanske vojaške Čete. Egipčanski kedive je proti izgonu nemškega zastopnika iz Egipta po angleškem vojaškem poveljniku ugovarjal, ker se s tem kr.Šijo njegove vladarske pravice v Egiptu. Angleški poveljnik je nato sam izvedel izgon nemškega poslanika in je temeljem vojnega ]>rava višje egipčanske oblasti jiodredil anghiški vojaški oblasti. Japonci bombardirajo Čingtav. -laponci so začeli iJS. avgusta liingtav bombardirati. Istodobiio je bombardii'alo japonsko brodovje, združeno z angleškimi, francoskimi in ruskimi vojnimi ladjami, pristanišče. Tîaterije s kopnega so na streljanje silovito odgovarjale. Zavzetje zelo močno utijenega (!ing-tava bo tvorilo zelo težavno nalogo Ja-Itoncev. Žrtvovati bodo morali 100.000 mož, predno dose,žejo svoj namen. Posadka, ki šteje 70U0 mož, je trihio odločena, da se vojskuje do zadnjega moža in do zadnje kaidje k]'vi. Zadnje tri tedne je -^0.000 kitajskih knlijev vsak dan 18 nr ojače-valo utrdtie. Vsa okolica je podminirana in obdana z žičnimi ograjami. Branilci so z živežem iu s strelivom prcskrblji-ni za več kot štiri mesece. Japonske zgube na morju. 1'ri blokadi Tsingtaua je presenetil japonsko tor-pedno liotilo tajfun (veliki moi'ski vihar). Flotila se je potopila. Dva toi'pedna lovca so topovi iz nemških fortov l'azstrelili. Sušite sadje! Tîrez obotavljanja i)ripraviíe vse stare sušilnice, najsi Isodo kakoiSiiiekoli vrste, osnažite in zakrpajte stare zaprašene lese, naredite si novih pre])rostih les, pripravite kurivo in, ko bo sad dovolj zrel, neniu-donia začjiite s sušenjein. (lospodinje, ne zamudite v tem oziru nobene prilike! Sušite sadje na solucii, v l)eči, na Štedilniku, sploh, kjejkoli je primerna toplota in količkaj zi'ačnega lu'epiha. t'Ješplje morajo biti za sušenje popolnoma zrele. Sadje u])oi'abljajmo preilvsem za jed in le izjemoma za vinsko pijačo, nikakor pa ne za žganje. (Gospodarji, spravite vse količkaj trpežno jesensko in zimsko sailje v primerne shrambe! Založite se s sadjem kolikor mogoče, pa se vam ni treba bati lakote. Belokranjski - vestnik. - Iz Črnomlja. (Spokorne procesije.) Sedanja sti-aŠna vojska je ljudstvo zdramila k splošni molitvi iu spokornosti. Tri nas so se vršile že tri ]irocesije, da bi ]ïog okrajšal čas ]ioskušnji\ na katei'o nas je postavil s splošno vojsko. Tako smo se v zaupni molitvi zatekli s |)rocesÍjo jirvič k sv. Križu, (;erkvici na lu'ijaznem (iOO m visokem krilni kojirivniške župnije. Polovica te cerkvice leži na ozemlju Či'iiomaljske žu[)nijíí, zato se tukajŠni župljani tudi radi zatekajo v vsaki potrehi za pomoč v nujnih zadevah. Nudi se pa tudi krasen pogled od cerkve sv, križa na vse sti'ani, zlasti po lielikrajni. — Druga procesija se je vršila k cerkvici Mai'ije Pomočnice v Velikih Rodinah. Na meji, ki loČi slovensko zemljo od kočevske ob vrhu vinogradov leži ta mala cerkvica, Ii kateri se o))ilno zatekajo Kočevarji in Slovenci, ker je znano, da je Marija tukaj res kristjanov ])omočnica". Tretjo i)roccsijo so vodili naši tliiŠni pastirji v bližnjo Vojnovas poleg (ïrnondja, kjer je mestno in okoliško pokopališče. K tej starodavni cei'kvi, kjer so naši predniki pred mestnim obzidjem '1'urkc pobijali, ki so od one sti'ani na najmanj utrjenem kraju mesto napadali in vsled tega imenovali selo poleg Ćj'iiomlja „vojno vas". To podružnico, ki se ponaša z izvirnim altarjcm in zvonikoia iz baročne dobe, kaj i'adi pohajajo sosedni 11 rvati ob ]n'aznikih ilarijinega Vnebovzetja in Rojstva, tako, da je-poleg Treh far in Žežlja imenovana cerkev najbolj obiskana od pobožnega ljudstva slovenskega in hrvaškega na one svetke, ki ji iirinesejo tudi lepe dohodke v naravnih pridelkih, o čemer priča njena lepa notranjost in zunanjost, ki se je po oskrbi domačega g. župnika prenovila. Sploh kažejo i)rc-novljene podružnice Črnomaljske župnije na veliko vnemo in gorečnost za čast božjo prejšnjih in sedanjih duŠnili pastirjev, ki poleg obilnega dušnopastirskega dela vso pozornost obračajo na lepoto iiiše božje. DomaČe iti tuje novice. Deška ljudska šola v Novem mestu prične šolsko leto s sv. mašo v soboto, 19. t. m. ob osmih. V jionedeljek, lil. t. m. se prične redni poduk. Kdor se še ni priglasil, naj stori to nemudoma. Pomožni odbor za občino Šmihel-Sto-piče. V denarju in blagu, od daleč in od blizu nam priiiajajo novi (iarovi za rodbino vpoklicanih vojakov. Tako nam je poslal zet gospoda dvornega svetnika pl. Sukljeta gos[iod dr. iiarl Drnovšek, ui'adiiik Anglo banke na Dunaju v naše namene 30-—K in na njegovo jiripoi'očilo nam je podaril 20.— K tudi gospod dr. llans Krassa, uradnik pri istem denarnem zavodu. — Z darilom v Idagu i)a se jc oglasil g. Lesjak, črevljar v Novem mestu, ter nam dal na razpolago šest parov otroških či'evljev. S tem darilom nam je prav posebno ustregel, ker je treba predvsem otroke otdeči za zimo. — Pomožni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem in vsem pospeševalcem svoje akcije. Kolikočasabotrajalavojska? Hudim-pešta, 14. septembra, líivši avstro-ogrski poslanik v Berolinu, grof Sziigyeny-:\larich, je izrazil: Nihče ne more vedeti, koliko časa bo trajala vojska, a zdi se, da tudi padec Pariza ne bo napravil vojski konca. To sklepa iz okidiščine, ker so Francozi vlado iz Pariza v [iordeaiix premestili. Razpoloženje, da se sklene mir, bi Šele občutni ruski porazi j)ospešili. Velika bitka med Francozi in Nemci-lîerolin, 14. sept. (Ivor. urad), lîi'adno se poroča: N'a zahodnem bojišču so dovedlc operacije, o katerih se podrobnosti še nC moi'ejo objaviti, do bitke, ki stoji za Neiiicc ugodno. Vse, po sovražniku z vsemi mogočimi sredstvi i'azširjene, za nas neugodne vesti, so neresnične. Francosko zlato na Angleško. Dunaj, 17. septembra. Francoske banke so jioslal" vse svoje zaloge zlata v London. Profesor Podboj padel v boju. l'o-j'očnik Htcfaii l'odlioj, v civilni slnžbi c. kr. profesor na culovSki gimnaziji, padel v boju (iiie avt^iisla. Ko jc odliajal na hojišíc in se jc ijoslavljal od svojili prijateljev, je bil izredno veselo razpoložen. Slava njegovciiHi spotniini! Cesar sprejel vojno kokardo. Urad za vojno juniior je poklonil po dvornem ccretiioniarjn ccsarjn zbirko svojih izdelkov, ki jih razpeřava v človekoljiiljjie namene. Cesar je milostno sprejel to kolekcijo in vzel vojno kokardo. Obenem je naročil, naj se to javin) naznani. Lepi uspehi naše armade. Iz izkazov naše vodilne etapne oblastJ izhaja, da jc hilo doslej v notranjost nionai'hije prepeljanih 4L(i()(l llnsov in H(M)(i Srbov. V bojih smo doslej osvojili nad liOO poljsikih topov. Će so vse reasuniira, se lahko pov-darja, da je doslej na.ša armada na aktive» način in v velejunaških Imjih vspešno nastopila proti hrabro in trdovratno borečeiiin se sovražnikii. Brezposelnost na Angleškem. Mona-kovski listi poroěajo, da se v Loinloini na-liaja nad 80.00(f brezi)Oselnih oseb. Zlasti neznosne so razmere v Lancasliirn, kjer so tvorniec za snkno ustavile obrat iii eksport. Revolucija v Maroku. Dmiaj, (Uradno cenzurirano). Cez Italijo sc poroča, da je izbruhnila v Maroku jjroti Francozotii revolucija. Slabe irancoske posadke v iMa-1'okii sc morejo kotiiaj braniti. Junaški Kraryci. Haron Stillťried je bil ranjen v bitki pri Lvovii takoj prvi dan bitke, dne 2G. avgusta, Tzi-azil so jc izredno pohvalno o hrabrosti svojega kranjskega moštva, liekel je, da so sc naši fantje borili sijajno, „fabelliaft". „Povejte v Ljubljani", je rekel polkovnik naSenni glavarju, „da so Kranjci postavili svojega moža, borili so se veličastno." Prestolonaslednik v vojski. Pri bojih l)ri TjVOVU dne 10. sept, je sprejel prestolonaslednik Kari Franc Jožef krst v ognju. To nas siwniînja na ognjen krst našega cesarja Kranea Jožefa pred (ÍG leti, ko se je malo pred nastopom vlade podal v Kadeckyjcv tabor. Donava nosi mrliče. Iz A^dina in iz drugih bulgarskih podonavskih mest se l)oroča, da prinaša Donava vsak dan trupla srbskili vojakov, ki so najbrž ob bojili na Savi utonili. Pisma ranjencem v bolnišnicah poštnine prosta. lHinaj, 12. sept. (Kor. urad.) Razpis vojnega ministrstva odrednje, da so pisma in dopisnice, naslovljene lui ranjeno moštvo, ki se nahaja v bolnišnicah, poštnine proste. Kaj pišejo španski listi? španski listi poi'očajo, da je angleški kralj že prosil nemškega cesarja za mir, da mu je pa nemški cesar oilgovoril, da v sedanjem trenotku še nima časa misliti na to. Dalje pišejo španski listi, da so Angleži pri llel-golandii izgubili 14 od 19 bojnih ladij. Amerika utrjuje svoje zahodno primorje. Poroča sc, da Ainei'ikanci ojačujcjo ob svojem zahodnem primorju svoje uti'dbe, ki jili z modeniitui topovi oborožujejo. J'od orožje so pa več tednov pozvani častniki in vojaki potiioi-ske artilerije, ki se vadijo. Draginja v Srbiji. V Srbiji stane zdaj 1 kg kruha 80 li do 1 K 20 h, to je dvakrat in trikrat več kakor pri nas. Tudi cenc drugih Življenjskih potrebščin so v Srbiji tako poskočile, Zopetna vpeljava vozov III. razreda pri brzovlakih državne železnice. S septembrom bodo pri nekatciilt brzovlakih državne železnice zo))et vpeljali vozove 111. razreda. Za naše kraje i)ride v poštev vlak. ki odhaja iz Dunaja ob H. ni'î 40 tuinnt zvečer in piide v Trst ob 11. ui'i ininnt dopoldne, ter vlak, ki odhaja iz Trsta ob .5, uri 30 minut popolilne in pride na Dunaj ob 8. nri 15 minut zjutraj. Nemški listi o hrabrosti naše armade pri Lvovu.,, hokalanzeiger" i>iŠe: Četudi ni bilo mogoče v ti'itedenskih bojih velikanske I'uske premoči nazaj vreči in je ostal boj neodločen, je vendar avstrijska armada dosegla veliko moralno zmago. Jli-abrost avstrijske armade je občudovanja vredna in mi smo ponosni na junaško delo takega vojnega tovailŠa, ki je s takim občudovanja vrednim jiinaštvom tako gigantskega sovražnika nazaj držal. Spremenjen vozni red na dolenjski železnici. S I 5. scjitembrom nastanejo v prometu osebnih vlakov na dolenjski železnici, naslednje preniembe: Osebni vlak št. 2219, iz Ljubljane gl. kol. ob iJ. uri 1 min. zvečer, prihod v Jindolfovo ob 11. uri -11 min. zvečer, sc opusti in nadomesti na gorni delni i)rogi z vlakom št. 2217, iz Ljubljane glav. kol. ob G. uri 36 min. zvečer, prihod v Rudolfovo ob 8. uri 57 tiiin. zvečer. 35.000 francoskih beguncev v Švici, (íenť, 14. septembra. Listi poročajo, da jc bilo (j. septembra v kantoini Uenť nad 35.000 bcguncev iz 1'ariza. Zdaj puste francosko obtnejne oblasti čez mejo le tiste osebe, ki se izkažejo z dovoljenjem vojaškega poveljstva v Parizu. Nemške bojne ladje na delu. V (îdansko je pripeljala i), t. m. neka mala križarka več inozemcev in posadko finskega parnika „Uleaborg", ki ga je neka nemška trpedovka jiotopila. Nemci so, predno so parnik z osmimi streli potopili, vse potnike i)rej vkrcali v torpedovko. .'VngleŽe (35) in Finee so odvedli v vojno vjctništvo, ostale so pa, ko so se legitimirale, izpustili. Mala nemška križarka „Dresden" je ob brazilskem obrežju potopila s premogom naloženi angleški parník „lleliuwood". Nemški ladji potopljeni. Kodanj, 11. septembra. „Agencija Steťaiii" poroča iz Bordeau.va: Dve nemški trgovski ladji stasc pogreznili v Atlantskem oceanu. Potopili sta jih „Condé" in „Descartes", kateri je podpirala angleška kiižarica „Bristol". Turški vojaški parnik se potopil. Neki mali turški vojaški transportin parnik z 110 vojaki na krovu jc trčil lu. t. m. ponoči v neki italijanski parnik. Turški ])arnik se je potopil. Rešili so le 15 vojakov, ostali so utonili. Japonski rušilec zavozil na skalo. Iz Tokija se brzojavlja v Rottertam, da je japonski torpedni ruSilec „àirotaj'c" v megli zavozil na skalo in da se je potopil. O kraju nesreče in o številu žrtev ni nič znanega. Japonska se pogaja, .laponska je baje predlagala, da pošle 500.000 mož v Kvropo, če odstojii Francija Jajjonski Tonking in Anam. Francoska vlada še ni odgovorila. Zveza med Kanado in Avstralijo prekinjena. Dunaj, 12. septembra. Nemška križarica „Niirnlterg" je prerezala pomorski kabel med Kanado in Avstralijo. Kabel veže podmorski brzojav. Ciganska godba v Nišu. Srbski listi so pred kratkim razšiilli vest, da se je srbski armadi [josrečilo ujeti cel avstrijski polk 7. godbo vred. Od takrat res kon-certira v mestni kavarni v Nišu godba, katere člani imajo avstrijske uniforme. Vsi so trdili, da je to ujeta avstrijska godba. Sedaj se je pa stvar di'ugače pojasnila: Srbi so preobleki! 30 srbskili ciganov v avstrijsko v{)jaŠko uniformo in godba je bila gotova. Francoska druhal pustoši mesta. Francoska druluil jc v mestih Nizza, Mon-tecarlo, ('annes in Meutone izvi'šila grozna oimstošenja, tako da jc o!)isk rivijei'e od strani tujcev za več let občutno oviran. Boji med Nemci in Angleži v Afriki. Kakor poročajo angleški listi, je prišlo v bližini reko Songvena meji nemške Vzhodne .\frike in pokrajino Ujassa do boja med Nemci in Angleži; na obeli straneh so preccjšnje izgube. Kako se bijejo kozaki. Neki nadjio-1'očnik, ki je bil ranjen v boju pred Lvovom je mnenja, oročevalci inozeiiiskih časopisov v francosko-angleškem taboru poročajo čez Hotlerdam, da je vodstvo fi'ancoske armade izjavilo, da so izgubile z vjetniki francosko-angleške armade dozdaj 72 tisoč mož. Pobratimstvo turških in bolgarskih častnikov. „Utro" [mroča, da so jiriredili turški častniki ob meji bolgarskim častnikom ]iojedino, pri kateri so naiiivali turško bolgarski zvezi. Indijske čete na Francoskem. Pariški dojusnik „Ziirichei-Zeitung" ])oroča: Došlo je v ?iLarseille 20.000 indijskili pešcev in tri indijske kavalerijske brigade. Nepričakovana izprememba v španskem poslanstvu na Francoskem. Dosedanji Sjjanski jioslanik Villa Urrutia je od])otoval nepričakovaJio iz Pariza na Angleško, ne da bi se bil poslovil pri predsedniku francoskc republike in pri 1'rancoski vladi. Loterijske številke. Gradec, IG. septembra 34 18 88 G3 3(1 Pred Parizom. Tukaj se bye nemška in francosko-angleška armada na 400 km dolgi črti, od Verduna do Pariza že enajsti dan. Nemci so dosegli delne uspehe, posebno, ker seje posrečilo armadi nemškega prestolonaslednika, s tem, daje zavzela utrjene francoske postojanke jugovzhodno od Verduna, poseči v boj. Trdnjava Verdun stoji pred padcem, Na severu. Naše čete se pripravljajo za nove boje proti Rusiji, za sedaj se vrste odmori z manjšimi spopadi. Nase čete na potu v Valjevo. Bjelina, (V Zagrebu uradno cenzurirano}. Naše čete, ki so pred nekaj dnevi prekoračile Drino in šle v Srbijo, gredo proti Valjevu. Pri našem prehodu čez Drino so imeli Srbi grozne izgube, Drina je bila polna pobitih Srbov. Japonska zagotovila .Viigleški pomoč. Dunaj. Hi, septembra, -Taponska je zagotovila .Angleški svojo jiomoč pod pi)-goji, da se smejo .laponci prosto naseljiivati v angleških kolonijah ob Tihem oceanu, da dá Angleška .laponski 20() milijonov dolarjev posojila in da ima .Japonska jirosto roko !ia Kitajskem, .Angleška je sprejela te pogoje. Gospodarstvo. Trg-atev. s trj^atvijo se ne smemo prenagliti. Predno prifnetno trgati, naj grozdje po-jiolnoma dozori. Iz nezadostno zrelega grozdja bi ])i'idela]i zopet kiselieo, ki i)Í jo niljĚe kupiti ne maral. Ixstos 1)0 vina dovolj iii ])rodal(j se ho ono vino boljše in lažje, ki bo boljše kakovosti. Na kakovost grozdja l)a vpliva ])red v.sem zrelost grozdja in pravilno ravnanje z tii o Š t o m in vino lil. V obde bi Jie smeli na Dolenjskeiii nikdar pričeti s trgatvijo pred oktolironi, letos že celo ne kaže začeti pred drugim tednom oktobra. Dostikrat se prenaglijo vinogradniki s trgatvijo zaradi tega, ker priřítie grozdje gniti. Vendar pa naj pomislijo, da ni jia-metno, ako potrgajo zaradi nekaj gnilih grozdov, vse drugo grozdje nezrelo I Zato pa, če grozdje prične gniti, ga dvakrat podbcrinio in kar je zdravega, ]nistiiiio dozoreti. Tudi iz gnilega grozdja pripravimo laliko dobro in stanovitno vino, ako pravilno postopaiiio. Ker je treba z gnilim grozdjem drugaCe ravnati kot z zdravim, je tudi pri glavni trgatvi treba, da ločimo gnilo ali bolno grozdje od zdravega. (inilo grozdje ali posamezne gnile jagode je treba odbral i iz zdravega grozdja. Najbolje je. Če ima vsak trgač svojo l)03odo za zdravo in dva skui>aj tretjo posodo za gnilo grozdje, kamor mečeta gnilo grozdje ali posamezne gnile jagode, ki jih je treba skrbjio izkrpati iz zdravega. Gnilo grozdje stran metati ni jirav. Prvič ga je Ěkoda, ker dostikrat ravno najbolj zrel grozd najprej segnije, drugič se pa s tem, da se pusti gnilo grozdje po tleh, po vinogradih širijo le razne bolezni in zajedalke, kakor n. pr. kisli črviček itd. Tiiili iz gnilega grozdja se da pravilnim ])otom pripi'aviti dobro vino, ki — če ni že za prodajo — je vsaj za domačo pijačo prav prikladno. V mokrih letih se lia tudi prav lahko zgodi, posebno če začne že prav zrelo grozdje gniti, da je vino iz gnilega grozdja boljše kakor iz zd]'avega. Če hočemo iz gnilega grozdja narediti dobro in stanovitno i>ijačo, je jirvo in glavno načelo, da ga hitro iztisnemo (izpregamo), kajti čim dlje je zdrav grozdni sok v dotiki z giiilo jagodno kožico in z gnilimi pcc(djčki, tem večja nevarnost jc, da dobi mošt, ozir. potem tudi vino, tuj, grenak okus in da se .naleze i'aznih glivic, bakterij in kvasil, ki so vzrok, da je tako vino nestanovitno, vlačljivo, gosto i'javo ali {la ga docela pokvarijo, tako, da zavre. Zalo, da se gnilobne in druge škodljive snovi in glivice, ki pridejo z gnilim grozdjem v iiiošt, že v moštu uničijo, imamo pripomoček v žveplatijii. Žveplova sokislina (žvepleni dim) je namreč najhujši strup za take škodljive glivice in tvarine. Pj'avilno delamo tako-le: Kakoi' iiiti'o so nabere gnilega grozdja za eno stiskalnico (prešo) ga zmeljemo in liitro iztisnemo (iz])i-eŠamo} ter tiio.št deiiemo v moČno zažvcplaii sod. Na 1 Iil vsebine je v sodu zažgati vsaj eno azbestno trščico (azbestni trak) ^žvepla. Če volimo večji sod in zato večkrat vanj gnilobni mošt devîjeino, je preil vsakim polnjenjem treba iznova nekoliko za-žveplati, ker žveplova sokislina tudi iz zaprtega soda kmalu izpuhti. Tak hudo žveplan moŠt začne šele čez nekaj dni kipeti in kipi bo!j počasi, da pa potem doiiro in stanovitno vino. Kdor iiočo šc natančne'je delati in iz gnilega grozdja še boljše vino pripraviti, ta naj tako-le postopa: Primerno velik sod (ne čez 3 hI) se dobro zažve]ila, potem se vanj — najbolje skozi posebno ccdilce, da mošt skozi v tenkih cui'kih i»rši v sod, — vlije približno eno tretjino vsebine gnilobnega mošfa. Nato se sod zabije in se semtertja valja (kota), da posrka vso žveplovo sokislino, to je ves puh po zažganem žveplu. Potem se sod od])re, zopet zažvepla, napolni do druge tretjine in se valjanje ponovi. Končno se sod zažvepla tretjič in se napolni z moštom do vrha, Tako hudo žveplan mošt ostane vsaj 2 do 3 dni tih, to je, da ne kipi. Vse blato in z njim večji del škodljivih z žve-planjem iinifienih ali vsaj omotenih glivic so poleže tekom 24 ur na dno soda. Ko se je to zgodilo, pretočimo tako razkužen in od škodljivih snovi očiščen mošt v drugo, snažno posodo, in blato, ki so je nabralo na dn\i soda, zavrženio. Pri tem pretakanju pritrdimo na pipo kak ški-opilnik (razpršilnik) ali vsaj z metlico mešamo niošt, ki teče v škaf, da se dobro iirezrači in da izpuhti iz njega žveplova sokislina, ki so je je bil mošt lu'i žveplaiijn nasrkal. Stem postane mošt zopet bolj sposoben za kipenje, ker iziuihtela žveplova sokislina ne ovira več razvoja kipelnth glivic. Da pa začne mošt prej kipeti, mu dodenemo na vsak liektoliter en liter burno kipečega mošta iz dobrega, zdravega grozdja, ali pa Cisto kijiečega mošta, ki si ga pripravimo s pomočjo čistorejnih drož. S tem vanj vcepimo velik del dobrih, žlahtnili kipelnili glivic, ki jiospešijo čisto kipenje mošta. Kakor hitro neha ]noSt prej kipeti, zalijemo sod do vrlia, in ko se potem mlado vino nekoliko učisti, pretočimo ga vsaj do konca novembra v snažen, dobro zažveplan (en trak na 2 hI) sod. li. Skalický. Čebeliia gniloba in njeno zatiranje. Kakor znano, je na Kranjskem precej razširjena ku})čija z živimi čebelami. Tudi pri nas na Iiolenjskem se peča več čebelarskih prekupcev ž njo. Naša Čebela kot najl)oljŠa pasma slovi zaradi svojih last-nosti-niiroljubnosti, pridnosti in rojivosti, zato jo domači in tuji Čebelarji kupujejo za povzdigo svojih čebelarskih obratov in posebno za križanje tistih čebelnih jiasem, ki rade ne rojijo. Take čebelne pasme se nahajajo v severnih delih Kvrope, na Nemškem, Ruskem, Švedskem, Belgiji in llo-landiji. V najnovejšem času se uvaža naša čebela celo v Azijo, Ameriko in Avstralijo. V to kupčijo se je vtiliotapila velika nepoštenost. JCakor vsako živo bitje, je podvržena tudi čebela nekaterim boleznim. Najhujša je gniloba čebel, ki obstojí v tem, da pogine in začne v celicah gniti čebelna zalega ter se i)olagoma spreminja v neko rujavo tvarino, ki smrdi po gnilili ribah in jajcih. Čebele postanejo klaverne in si začetkoma pomagajo na ta način, da vso napadeno zalego iznašajo na panjevo brado, kjer se jo vidi kot nekak smrkelj. Če bolezen napreduje, okužijo se tudi sosedni panji. Pri takih čebelnjakih se kmalu opaža ropanje Čebel iz sosednih Čebelnjakov. Ker je bolezen nalezljiva, nastane vsled tega nevarnost za okuženje in pogin čebel v celi okolici. Ako se take panje — spomladi ali jeseni — proda v tujino, je oškodovan prekupec na svojem dobi'em imenu, še bolj pa odjemalec, ki za drag denar dobi ne-le ničvredne Čebele, ampak mu zanesejo še nevai'iiejSo bolezen. V zadnjih letih se je žal slišalo pritožbe, da se množe taki slučaji, ko so čebelarski pi-ekupci Avstro-Ogrske zlasti iz aljiskih dežela take okužene čebele prodajali v inozemstvo. S tem trpi in pesa vsa I