Amerikanski Slo venec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
43. ŠTEVILKA.	J0L1ET, ILLINOIS, 27. SEPTEMBRA 1912	LETNIK XXL
RUDARSKI ŠTRAJK V DRŽAVI UTAH.
Še nič upanja na skorajšnji sklep miru, in stavka se utegne razširiti.
VOJNO SODSTVO V W. VIRGINIJI
V Indianapolisu, Ind., se prične 1. okt. dinamitna pravda.
Bingham, Utah, 24. sept. — Danes se pričenja drugi teden štrajka tukajšnjih rudarjev in še se ni od nobene strani ničesar podjelo, iz česar bi bilo upati na skorajšnji sklep miru. Vendar je videti, da se bliža medsebojno sporazumljenje. Utah Copper Company je naznanila, da je opustil svojo službo Leon G. Sklitis, delovni posre-dovatelj, ki je bil že dolgo štrajkar-jem trn v očesu. To dejstvo je pri štrajkarjih vzbudilo up, da imenovana družba več ne nasprotuje povišbi plač tako ostro, kakor začetkom štrajka.
Grki, ki imajo hodnike nad rudniki še vedno zasedene, so snoči spet streljali, a streli niso bili namerjeni na redarje, kakor večkrat prejšnjega dne.
Odkar se je štrajk pričel, se je baje do 1000 rudarjev zglasilo za unijo. Za prihodnjo nedeljo je nameravana velika agitacija. S temi 1000 novimi pristopnimi izjavami so skoro vsi neorganizirani rudarji, ki so se pridružili uniji ob napovedi štrajka, organizirani.
Rudarji z družinami odhajajo iz tega okraja še vedno v trumah.
Bingham, Utah, 20. sept. — 6200 rudarjev je zdaj tu na štrajku, in vse kaže na to, da se to število še znatno poviša, če ne pride kmalu do sporazuma.
Salt Lake City, Utah, 20. sept. — Predsednik zapadne rudarske unije, Charles Moyer, je naznanil, da bodo vsled štrajka utahških rudarjev za-stavkali tudi unijci v Ely, Nev., Kel-tonu, Ariz., in Chinu, Santa Riti, N.
M., ker so vsi ti okraji v posesti utah-ške družbe.
Vojno pravo v W. Va.
Charleston, W. Va., 24. sept. — Na člane stotnije “H” državne milice, ki stražijo ob premogovnikih v Dry Branchu, se je davi močno streljalo. Vse, kar se je o tem doznalo, je, da ni bil noben vojak ranjen.
Charleston, W. Va., 24. sept. — Ge-neraladjutant Elliott je izdal iz svojega urada povelja na vse častnike, ki poveljujejo stotnije v okolišu naglega sodstva, naj se snidejo danes na posvetovanje z njim in guvernerjem Glasscockom. Kakor se čuje, gre za to, da se določijo načrti in pota, kako bi se morda znižalo število obsednih čet brez zlih posledic.
Od več strani se je že protestiralo, da se troši vsak dan $3500 — kajti toliko stanejo čete v štrajkovem okolišu — za pravzaprav nebistvene koristi. To je tudi vzrok, ki je guvernerja napotil, da se število obsednih čet zmanjša kakorkoli, ne da bi se pri tem prikratila vršitev naglega soda. O tesnejši omejitvi zasedenega ozemlja še ni govora.
Charleston, W. Va., 23. sept. — V zadnji noči ni prišlo do nikakih spopadov med štrajkarji in vojaki po pre-mogoviščih v okraju Kanawha, ki je pod vojnimi zakoni in zaseden s 1200 miličarji. Vendar je gotova razburjenost na obeh straneh.
Dinamitna pravda.
Indianapolis, Ind., 23. sept. — Dne
1.	oktobra se prično pred zaveznim sodnikom v Indianapolisu razprave in preiskave o dinamitni zaroti, v zvezi s katero se bo imelo zagovarjati 51 o-seb, sedanji ali bivši uradniki delavskih unij, pred sodnikom Alb. Andersonom.
Obtožbe se glase enotno na kršenje zaveznega zakona glede prevoza razstreliv na potniških vlakih. Nadalje so dotičniki obtoženi, da so skovali zaroto, obsegajočo vse države v deželi, z namenom in ciljem, da bodo lastnino stavbnih velepodjetnikov, ki zaposlujejo neorganizirane železarje, razdirali z dinamitom. Eksplozija Times-poslopja v Los Angelesu, pri kateri je 21 oseb storilo smrt, je bila življenski pojav te obče nevarne zarote.
Pri zadnjem poročilu velike porote z dne 6. februarja je bilo 54 oseb obtoženih, pa od teh sta brata McNamara že v ječi v St. Quentinu, in J. J. McCray, bivši član izvrševalnega odbora združbe “International Association of Bridge & Structural Iron Workers”, se je znal doslej oblastvom umikati.
Stroški za šole.
New York, 19. sept. — Urad javnega pouka je sedaj sestavil svoj proračun za leto 1913., po katerem bodo newyorške šole stale 33,300,000 dolarjev, to je 4,500,000 dolarjev več nego letos.
Zavezna preiskava draginje.
Washington, D. C., 22. sept. — Da so ogromno poskočile cene skoro vseh živil, potrjuje zavezni delovni urad vsled preiskave, ki se je izvršila v o-brtnih središčih 32 držav o cenah med zadnjimi desetimi leti. Preiskava se je tikala petnajsterih potrebnih živil in premoga, ki tvorijo skupaj dve tretjini življenskih potrebščin navadnega delavca, in v mnogih mestih so dobili preiskovavci izjave trgovcev o sedanjem položaju.
Poročilo kaže, da stoji štirinajst dotičnih živil v ceni višje nego lani, in deset od njih se je tekom zadnjih desetih let podražilo za nad 50 odstotkov. Med zadnjimi desetimi leti je bil krompir podvržen največji izpremem-bi in sladkor najmanjši. Krompir se je podražil za 11.9 odstotka in sladkor za 8.5 odstotka.
Evo nekaj trgovskih izjav iz raznih mest v deželi:
New York: Vse vrste mesa so tako drage, da me nadaljnje vzdržanje teh cen prisili, zapreti mojo prodajalnico.
Chicago: Velika cena za moko je poskočila za 80c na barrel in če se cena spet ne zniža, se mora moka v trgovini na drobno podražiti.
Baltimore: Če ostanejo sedanje visoke cene v veletrgovini, ne vem, kaj bo iz trgovine na drobno.
Boston: Cenene poledvice (sirloins) so tako drage in slabe, da jih zdaj sploh ne morem prodajati. Obe vrsti živine sta tako visoki v ceni, da jih lahko baš brez koristi prodajam.
Newhaven: S pričetkom prihodnjega tedna bomo ceno za vse vrste mesa zvišali za 2c, ker moramo plačevati najvišjo ceno, ki smo jo kdaj doživeli. Vzrok nam ni znan; veletržec obdol-žtije farmarja, in farmar toži čez visoko ceno krme.
Salt Lake City: Videti je, da je vse doseglo višek, a znamenj ni za padanje cen.
Štrajk v Duluthu.
Duluth, Minn., 25. sept. — Organizirani cestnoželeznični uslužbenci v Duluthu so se naveličali boja in so naznanili danes svoje pogoje, pod katerimi so voljni vrniti se k delu.
Zahtevajo, da se vsi sedaj štrajku-joči uslužbenci brez razlike spet namestijo, izvzemši devetere može, katerih odslovitev je povzročila štrajk. Slučaj te devetorice naj se predloži razsodišču. Nadalje se zahteva skrajšanje delovnega časa za štiri do ene ure, a ne povišba plač in ne priznanje unije.
Glavni poslovodja je te predloge zavrnil in izjavil, da o kakem razsodišču ni mogoče govoriti.
Železolivci na štrajku.
Birmingham, Ala., 21. sept. — Člani krajevne unije št. 255 zveze “International Iron Molders of North America” so na štrajku v tem okraju za deveturni delavnik in $3.25 najmanjše plače. Devet livarnic izmed sedem-najsterih je že dovolilo povišbo, in upati je, da se ostale tvrdke kmalu vdado. ____________________
Ženske sprevodnice.
Philadelphia, Pa., 21. sept. — Nov delokrog je odkrit za ženske. “The Rapid Transit Company” v tem mestu poizkuša s kondukterkami ali sprevod-nicami na novih “pay-as-you-enter”-karah. Dve ženski sta bili nameščeni kot sprevodnici na novih vozovih, in dočim se uradniki Transit-družbe niso izjavili o izidu poizkusa, se govori, da so zadovoljni. Eden izmed uradnikov je izjavil, da “je glavni namen družbin, iznebiti se toliko vzrokov delovnim neprilikam kakor mogoče”. Z drugimi besedami, družbini uradniki žele ne le, da naj bodo njihovi zaposlenci krotki, temuč tudi zadovoljni s plačo pod navadno mero.
Eksplozija.
Johnstown, Pa., 20. sept. — Eksplozija v topilnici Cambria Steel-družbe v Franklinu je povzročila snoči smrt Johna Shuto in Alojzija Slovac, je ranila pet drugih delavcev zelo težko in dvajset nadaljnjih lahko. Dvajset tonov žareče kovine je prodrlo skozi pokvarjeno topilnico št. 8 in švignilo po tleh do neke vodoshrambe. Ta je eksplodirala in razmetala ploho tekoče kovine na vse strani. Peteri težko ranjeni menda ne bodo okrevali.
Radij v Coloradu.
Denver, Colo., 23. sept. — Kakor poroča Henri Chagmoux, priznano izvrsten rudninoznanec francoski — deluje v biološkem laboratoriju “Du Ra-dium” v Parizu — ima Colorado v svojih rudniških okrajih največje bogastvo na radiju na celem svetu. Chag-moux se je šele pred kratkim vrnil semkaj iz Meekera, Colo. Preiskaval je tam radijonosno zemljo in prišel do zaključka, da bi se iskanje bogato izplačalo.
SKRB ZA DELAVCE NA DNEVNEM REDU.
Na mednarodnem kongresu za zdravstvo razgovor o delavskem vprašanju.
PETI TRGOVINSKI KONGRES.
Zastopniki 40 tujih držav na važnem posvetovanju v Bostonu.
Washington, D. C., 25. sept. — V današnji seji mednarodne konference o zdravstvu in demografiji se je dlje časa razpravljalo o delavstvu. Dr. Cha«. W. Stiles od zaveznega zdrav--stvenega urada je izjavil, da bi temeljita zdravstvena služba, ki bi delavca izdatno ščitila, imela mnogo boljše po-sledke za industrijo v deželi, nego mnogoslavljeno priseljevanje. Boljše razmere v javnem negovanju zdravja da bi povzročile zadostno naravno rast, tako da bi bila vsa povpraševanja po delavcih krita.
Dr. F. Zahn.iz Monakovega je imel predavanje o delavskem zavarovalnem zakonu na Nemškem in je izjavil delegatom, da stoji Nemčija sedaj v skrbi za delavce na čelu vseh držav na zemlji. Dr. Zahn je rekel, da mora biti sedaj naloga vsake dalekovidne socialne politike, gledati bolj na izkori-ščevanje sile in ohranitev iste, nego na kopičenje denarja.
Kongres trgovinskih zbornic.
Boston, Mass., 22. sept. — Vprašanja dalekosežnega zanimanja bodo raz pravljali tekom prihodnjega tedna zastopniki iz vseh dežel na petem mednarodnem kongresu trgovinskih zbornic, ki bo otvorjen tukaj v torek.
Štirideset tujih držav, vštevši Rusijo in razne države Osrednje in Južne Amerike, ki niso bile nikdar zastopane, so poslale svoje odposlance v Boston. Sedemsto delegatov narodne in mednarodne odličnosti in skoro vsi voditelji trgovskega sveta svojih domačih mest se bodo kongresa udeležili. Sporedi, ki so izdelani za seje, so tiskani v 16 jezikih, in razprave se bodo vršile v mnogih raznih jezikih.
Prvi trije dnevi kongresa, ki bo o-tvorjen v torek, so pridržani resnim poslom, dočim bo konec tedna posvečen ogledu najznamenitejših mest Združenih Držav. Trgovinski tajnik Charles Nagel bo zastopal Združene Države na otvoritveni dan, in v četrtek zvečer bo imel predsednik Taft na banketu nagovor na delegate. Med važne razprave na kongresu spada določitev gotovega dne za razne praznike, in razdelitev leta, tako da bo gotov datum vedno na isti delavnik. Nadalje se bo razpravljala draginja živeža in možnost mednarodne konference o tem predmetu. Potem se hoče govoriti o napravi stalnega razsodišča, ki ima določati sporna vprašanja med posamnimi osebami in tujimi državami. Tudi enoten zakon o čekih je na dnevnem redu.
Bostonska trgovinska zbornica, pod katere pokroviteljstvom se vrši kongres, je baje največja v Ameriki; šteje skoro 5000 članov.
Klanje v Nicaragui?
Washington, D. C., 25. sept. — Sen-začne govorice o umoru več ameriških pomorskih vojakov po upornikih v Nicaragui se danes preklicujejo z brzojavko od admirala Southerlanda. Poročilo admiralovo pravi, da je vse mirno, da je na poti proti jugu v Granado, kjer je major Butler s svojimi ljudmi v posadki.
San Juan del Sur, 25. sept. — Mesto Granada, ki je bilo v rokah upornikov, se je vdalo vladnim četam. Voditelj upornikov, general Luis Mena, je bil ujet.
Mirovni kongres.
Geneva, Švica, 23. sept. — Danes je bil tukaj otvorjen 19. mednarodni mirovni kongres. Vsi narodi so zastopani, izvzemši Italijo.
Zborovanje se je pričelo pod udarci mirovnega zvona, ki je bil vlit pred nekaj leti iz kovine topov, sabelj in bajonetov, po nasvetu McDowella, odposlanca Z. D.
Sestra kralja Alfonza umrla.
Madrid, Špansko, 23. sept. — Prin-cesinja Marija Tereza, sestra španskega kralja Alfonza, je umrla danes nenadoma za posledki krvnega zaga-čenja.
Infantinja je rojena dne 18. nov. 1882 v Madridu, torej še ni dovršila
30.	leta svoje starosti. Izza šestih let je bila poročena z bavarskim princem Ferdinandom, ki je španski častnik.
Žrtev zraka.
Shenandoah, Iowa, 20. sept. — Russell Blair iz Kansas City, ki se je tu predstavljal v letanju, je strmoglavil s svojim zrakoplovom iz višine 300 črevljev in je bil na mestu usmrčen.
Bolgarija in Turčija.
Peterburg, 23. sept. — Temeljita preiskava mišljenja v političnih krogih bolgarskih kaže rastočo razburjenost in spoznati je, da je Bolgarija na predvečeru vojne s Turčijo, ki jo ljudska volja že dolgo zahteva. Bržko se pogajanja ruskega ministra vnanjih zadev, Sasonova, v Londonu z angleškimi državniki končajy brez ugodnega zaključka, zlasti kar še tiče macedon-skega vprašanja, bi takoj zmagala vojna stranka na Bolgarskem in vojna bi bila takorekoč sklenjena. Armadna u-prava se mrzlično pripravlja na resni slučaj vsestransko. Železnice so zastražene in v mejnih mestih poje naborni boben.
Z ozirom na dejstvo, da sta tudi Srbija in Grecija bojaželjni, bi bil za Bolgarijo pravzaprav sedaj ugodni tre-notek, da s Turčijo končno obračuna.
London, 23. sept. — Razmerje med Bolgarijo in Turčijo je skrajno napeto in vojna je skoro neizogibna.
Namig s kolom.
Belgrad, Srbija, 24. sept. — Tu krožeče govorice poročajo, da so diplo-matični zastopniki Velike Britanije, Francije in Rusije med nekim pose-tom v uradu vnanjih zadev pokazali na to, da balkanske države ne bi imele nobene koristi od vojne s Turčijo.
Cesar hoče mir.
Dunaj, 24. sept. — V nagovoru, ki ga je imel na delegate neke avstro-ogrske konference, je pokazal sivolasi cesar Franc Jožef danes svoje zanimanje na sklepanju miru med Italijo in Turčijo ter je izrazil upanje, da se mir kmalu sklene.
Glede položaja na Balkanu je vladar izrekel misel, naj se skliče konferenca vseh velevlasti v svrho razgovora o tem važnem predmetu.
Ostra kritika avstrijski vojaških vaj.
Budimpeštanski list “Az Est” poroča iz zanesljivega vira, da so uspehi letošnjih vojaških vaj pokazali v zelo neugodni luči sposobnost mnogih višjih častnikov. O ogrskih manevrih se za enkrat še ne more govoriti, o manevrih na Tirolskem in Kranjskem pa je bila sodba višjega vojaškega poveljstva tako neugodna, da je pričakovati važnih reform, vpokojenja mnogih višjih poveljnikov, kakor tudi obširnih sprememb v personalnem statusu vojnega ministrstva. Vaje na južnem Tirolskem so bile še primeroma zadovoljive, zlasti kar se tiče izvežba-nja moštva in nižjih častnikov. Nasprotno pa se je pokazala potreba boljše utrditve južne meje. Vaje na Kranjskem so pa bile zanimive, ker se je na njih posvetilo posebno pozornost o-skrbovanju vojaštva, transportu večjih množic in sanitarnim napravam. V ta namen sta bili obe pehotni diviziji graškega zbora izpopolnjeni za vojno stanje ter so bile'stotnije pomnožene na 250 mož. Umevno je, da stavi vodstvo in oskrba večjih čet vdčje zahteve. Tozadevni poizkusi pa niso uspeli zadovoljivo, ker so bile konstatirane velike pomanjkljivosti bodisi glede transporta čet, kakor tudi oskrbe in sanitarnih odredb.
Splošen štrajk v Belgiji.
Bruselj, 23. sept. — Ogromen splošen štrajk nameravajo socialisti belgijski, da izsilijo sprejetje nekega popravka k ustavi, kateri uvaja splošno volilno pravico. Sovražljivosti proti vladi, ki se je odločno uprla proti takemu zakonu, se prično v novembru. Pol milijona delavcev se prejkone udeleži štrajka, ki ima trajati šest tednov in čegar stroški so proračunjeni na deset milijonov dolarjev.
Železnice, pošta, telegrafska in telefonska služba, ladjenica, orožarnica, tovarne, rudniki in delavnice, vse je všteto v vojni, ki jo označajo voditelji za popolnoma nekrvavo. Ženske bodo pravtako resno sodelovale, kakor moški. Pošiljanje denarnih podpor je obljubljeno iz Združenih Držav, Francije, Anglije, Nemčije, Švedske in drugih dežel, in vrše se vse priprave, da se ob izbruhu štrajka pošlje 40,000 otrok v severno Francijo.
Skrbnost socialističnih voditeljev, ki vodijo gibanje, se povsod priznava. Vse čezmerno delo v premogovnikih je prepovedano, da ne bo na usodni dan prevelike zaloge, in slično se postopa po tvornicah.
Uropali $70,000.
Pensacola, Fla., 20. sept.—Ko so bile železnične proge na jugu v zadnjih tednih že ponovno vznemirjene po napadih na potniške vlake, se je v sredo spet pripetil tak slučaj. Med tem mestom in Flamatonom, Ala., je bil zapadno vozeči, iz Louisvilla v Nashville namenjeni vlak oropan. Razbojniki so odnesli kacih 70,000, deloma ekspresne poslatve pensacolskih bank na železnično družbo v izplačanje zaslužkov.
ETBIN KRISTAN SLABO PREDAVA.
“Kranjski socialisti” v Ameriki potrebujejo boljših poukov za življenje.
ČESA JIM NAJBOLJ TREBA.
Rev. A. Sojar poziva g. Kristana na dvoboj z uma bistrim mečem.
Chicago, 24. sept. — V soboto zvečer, dne 21. septembra sem šel poslušat govor slovenskega socialista, g. Etbina Kristana. V lepi hrvaščini je navduševal zbrane Srbe v neki dvorani na severu Chicage za socializem. Ker sem smatral g. Etbina Kristana za izobraženega moža, katerega sliko sem videl v nekatoliškem glasilu Jugoslovanske Katoliške Jednote (“Gl. Naroda”), zato sem ga šel poslušat, v nadi, da bom iz ust izobraženega socialista prvikrat v Ameriki čul resni, znanstveni govor o socializmu. Mi, ki živimo že leta in leta med našim narodom v Ameriki, mi dobro vemo, da ves kranjski socializem v Ameriki praktično obstoji v priduševanju in v dveh
besedah: pr...... far! In zato ker so
nekateri naši, v Ameriki skoraj poži-vinjeni ljudje pometali ideale socializma v blato mesenosti in alkohola, zato sem želel vsaj enkrat slišati resno in stvarno predavanje o socializmu. Ampak reči moram, da sem se — zmotil. Gospod Kristan v eno uro dolgem govoru ni povedal — prav nič. Iz njegovega govora nisem povzel niti enega samega praktičnega nauka za delavca v Ameriki. Cela vsebina njegovega praznega govora je bila samo: Bodimo socialisti, bodimo socialisti in vse bo dobro! Iskal sem v njegovem govoru kaj znanstvenega razmotriva-nja, toda zaman! Čakal sem, da bo dal delavcem vsaj nekaj praktičnih navodil ali nasvetov — toda zaman! Svoj govor je zabelil s takimi ocvirki: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Te besede svetega Pisma poznamo vsi in jih mi vsi uvažujemo. Drugi ocvirek je bil: “Mi vemo danes, da je svet bolj velik kakor smo nekdaj mislili, ko nam je bila pot od doma do kapele cel svet.” No, to smo mi vsi prej vedeli kot gospod Kristan, ker smo se preje vozili čez veliko lužo v Ameriko nego Kristan. Mi smo že zdavnaj zvedeli, kako je svet velik, Kristan bo pa še le sedaj zvedel. Nadalje se je pritoževal, da Amerika vsled kapitalizma ne pozna kulture in se je spotikal nad tem, da imamo slaba, malovredna gledališča ali teatre. Gospod Kristan! Za ubogih pet vinarjev ne boste slišali ne v Chicagi in ne nikjer drugod na svetu Caruso ali gledali Shakespearja.
Naj bo že namen Kristanovega prihoda v Ameriko kakoršen hoče, in naj bo njegov uspeh kakoršenkoli, mi samo konštatiramo, da smo od njega pričakovali več in da danes, ko je še na potu. pričakujemo več. Naj li gospod Kristan, ki bo obiskoval razne naselbine v Ameriki, naj našega ubogega slovenskega rudarja in delavca z žulji na rokah pouči vsaj v sledečih, za želodec in za pamet potrebnih stvareh:
1.	) Opozorite vselej in povsod naše rojake, naj postanejo ameriški državljani. Kaj pomaga n. pr. našim socialistom, če so še tako navdušeni, če pa niso državljani ameriški in če še voliti ne smejo. Uverjen sem, da so naši takozvani socialisti politično tako malo zavedni, da izmed 10 socialistov ima morda komaj eden državljansko pravico.
2.	) Vsak slovenski delavec v Ameriki naj bi bil član ene podporne organizacije; če ne mara biti član bogate katoliške jednote, naj se vsaj pridruži drugim revnejšim pekatoliškim jednotam, ker tudi druge**nudijo bolnikom in sirotam kruha.
3.	) Naj bi vsak slovenski delavec v Ameriki uredil svoje družinske razmere. Veliko žalosti, joka in nesreče povzročijo slučaji, ko je mož v Ameriki, žena pa v starem kraju...
4.	) Naj bi gospod Kristan zabičal našim ubogim, zgubljenim kranjskim socialistom, naj se obnašajo kot gen-tlemani. Ali ni znamenje skrajne živinske posirovelosti, če kranjski socialist v Chicagi s šnopsom pokropi mrtveca rojaka na parah? Ali ni znamenje skrajne posirovelosti, če se v gostilnah kranjski socialist norčuje iz rojaka, ki ima na svoji suknji lep znak križa — znak, da je član katoliškega društva? Ali ni znamenje skrajne posirovelosti, če kranjski socialist tako bogokletno smeši našo sveto katoliško vero in svete zakramente in tudi blaženo Devico Marijo, da mora gostilničar razuzdanega socialista vreči iz gostilne na cesto?
Povejte jim, prosim Vas, gospod Kristan, naj se tudi slovenski socialist obnaša dostojno kakor ameriški gen-tleman. Gospod Kristan! Nigri (črn-’ ci) se lepše obnašajo kakor ta mali del slovenskega naroda v Ameriki, ki
so znani pod imenom: Kranjski socialisti. Če je socializem Vam ideal, rečem Vam, da ta ideal je oskrunjen in v blato' poteptan ravno od lastnih privržencev socializma. Naučite jih vsaj manire, ker v tej svobodni deželi imam razun kranjskih socialistov pravico živeti tudi jaz katoliški duhovnik, pravico imajo v miru živeti tudi moji farani in člani katoliških društev. In če naše ljudi niger na cesti pri miru pusti, naj jih pri miru pusti povsod tudi — kranjski socialist.
Gospod Kristan, dobrodošli v Ameriki! Če morete kaj dobrega storiti za del našega zgubljenega slovenskega naroda v Ameriki, dobrodošli! Čast Vam in hvala! Tudi naši socialisti naj dobijo od Vas nekaj pouka in nasvetov, ker vem, da so jih potrebni.
Da pa, Vi, gospod Kristan, ne boste mislili, da se norčujemo iz Vas pri Vašem težkem in nehvaležnem poslu v Ameriki, Vam tem potom uradno naznanjam, da sem pripravljen z vami se spustiti v javno debato glede socializma. Kraj, čaš in prostor v Chicagi naj si izberejo socialisti sami. Debatiral bom z Vami pod dvema pogojema:
Prvič: Vi morate pripoznati, da sem jaz kot katoliški duhovnik, kot oznanjevalec krščanske kulture, da sem jaz — delavec. Če meni tega imena ne pripoznate, potem tudi Vi, g. Kristan, niste delavec, ker tudi Vi nimate žulja-vih rok. (Gre se za definicijo dela.)
Drugič: Dokazati mi morate črno na belem, da je katoličan tudi lahko socialist. Če je katoličan lahko socialist, potem bom jaz podpisani katoliški duhovnik prvi socialistični duhovnik v Ameriki. Če pa katoličan ne more biti socialist, potem z Vami ne bom govoril. Zakaj ne? Zato ker naš Izveličar Jezus Kristus je nekoč povedal apostolom: “Glejte, jaz sem z Vami vse dni do konca sveta.” In takrat ko je naš Izveličar izrekel te besede, takrat ni mislil na kranjske socialiste, ampak mislil je na apostole in njihove naslednike v sveti katoliški cerkvi.
Anton Sojar, 1852 W. 22nd pl.
Listnica uredništva.
V	zadnji št. "Am. Slov.” je bil priobčen članek, katerega je spisal g. Jos. Klepec ter se neopravičeno, — popolnoma lahkomišljeno zagnal nad vse slovenske duhovnike, češ, da niso dovolj narodni. Nekateri bi res lahko mnogo več storili glede katoliških šol, pa tu ni povsod krivda župnikova, ampak tudi narodova, ker ljudstvo je preveč zaspano in noče ali pa ne mara spoznati neprecenljive vrednosti katoliške slovenske šole. Neopravičeno je pa, če bi to brezbrižnost očitali vsem slovenskim duhovnikom. Vsled tega bi isti članek nikdar ne zagledal belega dne, ko bi bil prišel pod našo cenzuro. Slovenski duhovniki se ne^trkajo na prsa: mi smo Slovenci! Oni kažejo v dejanju — ne pa samo z besedo.
V	Jolietu n. pr. imajo Hrvati svojo
farno šolo, v kateri se podučujejo o-troci izključno v angleškem jeziku in vendar je njih župnik po mnenju našega Klepca bolj naroden in to le radi tega, če se krepko na prsa udari: mi smo. Hrvati! G. Klepec je naš poslovodja v tiskarni in ima le kot tak o-pravljati svoja dela in zato ne bomo nikakor pripustili, da bi še kdaj v bodoče tjevendan žalil slovensko duhovščino.» ____________________
Nov poslanik.
Dunaj, 19. sept. — Konstantin Teodor Dumba, sedaj poslanik avstro-ogrske dvojne monarhije na Švedskem, je bil danes imenovan za naslednika baronu Hengelmuellerju pl. Hengervar kot avstrijski poslanik v Združenih Državah.
Dunaj, 19. sept. — Dumba je zelo premožen; v diplomatičnih krogih domačih in inostranskih je dobro znan in cenjen. Podedoval je premoženje svojega strica, ki je imel na Dunaju veliko banko in je bil priznan pospe-ševatelj umetnosti.
Zasnežen jeseni.
Sheridan, Wyo., 24. sept. — Glavni poslovodja W. G. Holdredge od Burl-ington-železnice je zasnežen v neki koči na gori Big Horn, štirideset milj od Sheridana. Štiri črevlje snega je v gorovju in še sneži danes. Holdredge je šel pred dvema tednoma ribarit, pa ga je zajel snežni vihar.
Minneapolis, Minn., 24. sept. — Snežni viharji razsajajo po Severni in Južni Dakoti in Minnesoti, po danes semkaj dospelih poročilih.
Konjska kuga.
Wildwood, N. Y., 24. sept. — V svojih spremnih prikaznih in vzrokih doslej nedoumna, usodepolna konjska kuga, ki je pokončala že na tisoče konj in napravila škode na milijone, je sedaj tudi tukaj nastopila. V zadnjih dveh tednih je tu poginilo nad 100 konj za boleznijo, ki so jo smatrali od začetka za vnetje hrbtenice.
Joliet, 111., 25. sept. — Večerna šola bo otvôrjena prihodnji ponedeljek, dne 30. septembra, zvečer ob 7. uri, in sicer v poslopju centralne šole (Central School Bldg.) na voglu Chicago in Webster cest. Pouk se bo vršil v ponedeljek, torek, sredo in četrtek vsakega tedna.
To je javna šola, odprta vsem, ki ne pohajajo redne dnevne šole. Po sebna pozornost se obrača na pouk amerikanščine (—tako nazivajo angleščino sedaj v tej deželi —) za vse tiste, ki bi se radi naučili jezika in zakonov te dežele. Učenci bodo napro-šeni, da si kupijo nekaj najpotrebnejših knjig.
Predstojnik večerne šole, g. Avgust Maue, želi, da se ukaželjni mladeniči in možje zglase tako hitro kakor mogoče, ker bo pouk mnogo uspešnejši, ako se organizirajo razredi koj od začetka.
Torej zglasite se takoj prihodnji ponedeljek zvečer!
—	Sijajen ples priredi slavno društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. v četrtek, dne 10. oktobra, v dvorani
K.	S. Ki Jednote, 1004 N. Chicago St. Tiketi po 25c za moške so na prodaj pri članicah omenjenega društva. Damam bo vstop seveda prost.
—	Prof. Rafko Zupanec, ki je pred kratkim dospel v našo sredo, je za-slul že po vsej naselbini kot najboljši učitelj petja in glasbe. Še predno je dobil .tu stalno službo, so se jeli zbirati krog njega vsi naši neorganizirani pevci in pevke. In že po prvih pevskih vajah žele vsi, da izvrstni pevovodja ostane, med nami, kajti potem dobimo kmalu tako imeniten pevski mešani zbor, da bo po svoji kakovosti presegal vse jolietske. In potem u-tegnemo še to zimo doživeti prvi slovenski koncert v Jolietu — v pravem pomenu besede.
—	Ga. Matt. Grahkova, 108 Pearl St., je bila pred kratkim srečno operirana na slepiču (appendicitis) in se počuti zdaj izborno.
—	G. John Grahek ml. se nahaja zdaj na vseučilišču v mestu Urbana, okraj Champaign, 111. in ne v Chicagi, kakor se nam je zadnjič poročalo.
—	Mladi Matt Stukel, 422 N. Broadway, je padel na tlak, ko je v nedeljo zvečer skočil s poulične kare na voglu Cass in Chicago cest. Pri tem si je izvinil v gležnju desno nogo, da so ga morali v mestni ambulanci prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa. Tam so mu nogo srečno uravnali, da že spet bodi po berglah.
—	Harmonika je prepovedana v sa-lunih ali gostilnicah. Trije naši salu-narji so morali te dni plačati globo po $10 in stroške ter obljubiti, da ne bodo nič več dražili ljudi s harmoniko. Adi-jo, harmonika!
—	Pravijo, da bo Alton-železnica prevzela svoje prostore v novem zvez-, nem kolodvoru (Union Depot) že prihodnjo nedeljo, ker drugače se ne more dovršiti povzdig Alton-Santa Fe proge, dokler je stara Alton-postaja na svojem sedanjem mestu.
—	Štrajk kamenolomcev v Jolietu je trajal samo en dan. Predzadnjo sredo so se delavci vrnili na svoja mesta, ko se jim je zahtevana povišba plač dovolila. Kamenolomci dobivajo sedaj 221/2 c na uro, 2l/2 c več nego poprej, tako da zaslužijo na dan po $2.25.
—	Par imenitnih govornikov pride v kratkem v Joliet, med drugimi prej-kone tudi William Jennings Bryan ali pa Thomas P. Gore, slepi senator iz Oklahome. Za njun prihod se trudijo jolietski demokrati.
—	Jolietska delegacija k sedmi letni konvenciji združbe "Lakes-to-the-Gulf Deep Waterway Association” je odpotovala v ponedeljek v Little Rock. Delegacija je letos jako majhna, samo sedem mož šteje. Zakaj izginja zanimanje za to velevažno stvar?
—	Iz Lyonsa, Iowa, se nam poroča, da je Rev. Al. Kraschowitz, župnik slovensko-hrvatske cerkve sv. Jurija v So. Chicagi in poprej pomožni duhovnik pri sv. Jožefu v Jolietu, posetil o-bitelj Blaž J. Chulikovo in se tem povodom seznanil z vsemi slovenskimi farmarji po okolici. Pa tudi v mestu je našel mnogo novih prijateljev, ki mu jih je predstavil g. Blaž. Č. gost ni mogel prehvaliti kakovosti in obilice letošnjih pridelkov tudi na Chuli-kovi farmi.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Belošič Anton, Kozina Marko, Ružič Neža, Sakser Frank.
—	O ti presnete grablje!
Chicago, 111., 24. sept. — Nisem naročnik in tudi ne reden čitatelj čika-škega brezverskega lista Glasa Svobode, vendar ga zadnje čase natanko preberem, če ga le dobim v roke. Trdim naravnost, da njegove naročnike in čitatelje iz srca obžalujem za vse to, kar morajo v tem listu citati in za kar morajo plačati. V zadnji številki je bila natisnjena neka “Jezuitska prisega”. Stvar je tako nesramne vsebine, da bi vsakemu Kranjcu lahko s
krampom na glavi puščal, kdor more kaj takega verjeti. Da pa bodo čika-ški socialisti,- zbrani okrog Glas Svobode, dobili enkrat za vselej svoj odgovor, vam tem potom naznanim, da sem se, ko sem prečital ono nesramno jezuitsko prisego, podal sam osebno k jezuitom v Chicagi. Na 12. cesti in Blue Island je namreč velik samostan in zavod jezuitski. In tam sem povedal, da neki umazani časopis slovenski piše o ti jezuitski prisegi in povedal sem tudi, da ta umazani list tudi pobira za neke vrste sirotišnico. In v imenu vseh patrov jezuitov — ki jih je okrog 40 — je odgovoril pater rektor tega zavoda sledeče: Če ta časopis (Glas Svobode) dokaže, da je ta neumna tiskana prisega naša prisega resnična, potem smo pa mi pripravljeni takoj vsi zapustiti ta zavod in ta zavod naj postane slovenska sirotišnica v Chicagi. V tem zavodu je prostora za 500 sirot. — To je bila vsebina mojega pogovora z gospodom patrom jezuitom v Chicagi. Naslov je: Rev. John Mathery, S. J., 1076 W. 12 St.
Če ste torej vi, Svobodovci, ljudje z resnico na jeziku, oglasite se pri gori imenovanem duhovniku jezuitu v tej zadevi. Če govorite resnico, je slovenska sirotišnica že postavljena in ni treba zanjo več kolektati penezov. Če ste lažnjivci, potem vam v obraz zalučim slovenski pregovor: Kdor laže, ta tudi krade. Gregorčičev spomenik!
Neki šaljivi Slovenec v Chicagi je zadnjič pogruntal dober dovtip. Rekel je: Kaj pa če bi Konda, oče nekršče-nih otrok, postal židovski katehet sirotišnice, Kalan pa naj bi kot ex-du-hovnik prevzel uredništvo Glasa Svobode.”
Kaj ne, ta'je dobra, pa je — žalostna!	A. Sojar.
Cleveland, O., 23. sept. — Po daljšem računanju in prevdarjanju je odločil pripravljalni odbor 20. oktobra, to je tretjo nedeljo prihodnjega meseca za polaganje vogelnega kamna nove šole sv. Vida. K tej slavnosti so bila povabljena vsa slovenska in hrvatska društva. Mnogo se jih je že tudi odzvalo in sporočilo, da se korporativno vdeležijo te velike in pomenljive slavnosti. Naročeno je več godb, ki bodo na ta dan razveseljevale ljudstvo in dajale pogum korakavcem. Za nadmaršala je bil izvoljen g. A. Strni-šča, kateri bode skrbel za red v paradi. Vsi načelniki lahko takoj izvejo od njega natančni spored, vsaj toliko kolikor se to more naprej urediti. Želeti bi bilo, da to tudi storijo, da bode na slavnostni dan tem menj popraševanja in tem lepši red. Društva se zberejo malo pred tremi pred cerkvijo, odkoder potem odkorakajo proti mestu, kot jim bode tam povedano. Pokazati pa hočemo naše število drugemu narodu, in zato tudi upamo, da se bode kolikor mogoče več društev udeležilo. V Clevelandu je več ko 40 slovenskih društev in če bi vsako izmed teh skrbelo za to, da se vdeleži kolikor mogoče v obilnem številu, bi bila to parada, kakoršne slovenski svet še ni videl v tej novi deželi. Torej »slovenska društva, vzdignite se, pristopite vsi, vsi se uvrstite na ta dan. Naj bode ta dan, dan spomina, slavnost je vaša, gre se za vaše otroke, za obstanek vašega milega maternega jezika. Šola sv. Vida bode nosila v kamnu vsekan napis: “Slovenska šola”. Stala bode tam kot nepremakljivo znamenje vaše ljubezni do materinščine; stala bode kot nepremakljivo in nerazrušljivo znamenje vašega zavedanja prave vzgoje in še sto in sto let potem, ko bote vi spali in počivali od trudapol-nega življenja, stala bode šola sv. Vida še vedno in kazala s svojimi letnimi številkami na vas in vašo dobo ter pričala vsem o vaši naprednosti in marljivosti. S to šolo torej delate vi v resnici za bodočnost, za boljšo bodočnost, vi delate lepše dni. Vse to pa vam predstavlja polaganje vogelnega kamna. Torej le po konci in v vrste 20. oktobra. Dan je splošnega pomena, torej splošna naj bode vde-ležba, ker bode tudi splošni užitek.
ravno je nameraval si kupiti nekaj zemlje, da bi postal svoboden gospodar in se oddahnil od težkega truda, ali kakor stari pregovor pravi: človek obrača, Bog obrne — tako je tudi Bog hotel drugače in poklical njega k sebi. Rajnki je bil doma iz vasi Lobček pri Grosupljem, Kranjsko. Bival je v A-meriki 12 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in troje nedoraslih otrok, v starem kraju pa stariše in 3 brate, in enega brata v Ameriki nekje v Minnesoti. Bil je član treh društev in sicer društva št. 47 J. S. K. Jednote, št. 51 S. N. P. Jednote in št. 11 Z. S.' Zveze. Pokopan je v Denverju na katoliškem pokopališču, kar si je iz- ^ volil še predno je izdihnil svojo blago dušo. Pogreb mu je preskrbelo dru- J štvo sv. Martina št. 1 Z. S. Z. v Denverju. Pogreba so se udeležila tudi dr. sv. Roka K. S. K. Jednote in dr. | Balkan, katera so se udeležila v pol-nem številu kljub slabemu vremenu.
Zopet en vzgled, dragi Slovenci, ka- j ko so potrebna podporna društva! Ako si član enega ali več društev, ka-j mor si želiš pokopan biti, povsod si dobrodbšel; ali ako nisi član nobenega društva, se te pa povsod ogibljejo. | Zatorej dragi rojak, pristopi k enemu ali drugemu društvu, dokler si še mlad, kadar bodeš star da ne bodeš rekel, kaj sem jaz mlad bil. Vzemi si vzgled po zgoraj umrlem rojaku, ki je bil j član treh društev. Koliko solza in gorja bode polajšanih!
Sedaj naj še omenim in opomnim,, da bratje dr. sv. Roka št. 113 K. S. K. Jednote, kateri ste oddaljeni 50 milj, da naj si vzame vsaki potni list, ker brez potnega lista ne bode dobil bolne podpore.
Zadnji mesec je imelo dr. sv. Roka št. 113 K. S. K. Jednote to je 18. avg. t. 1. piknik, katerega se je udeležilo obilo občinstva, ki ne pripadajo k dr. sv. Roka, za kar jim gre lepa hvala.
Pozdrav vsem članom in članicam
K.	S. K. Jednote .
Louis Andolšek, tajnik dr. sv. Roka.
nedeljo, dne 22. sept. na takozvanem Pavilion parku, ki je last dr. sv. Cirila in Metoda.
Še nekaj, g. urednik. Že pred več meseci me je moj kolega s sosedne naselbine dregnil, češ, kaj je pa z Za-goričanom, da se nič več ne oglasi ter nam poroča o štorklah. Dragi mi kolega, dokaj težavno je o stvari poročati, če ni človek natančno informiran, kajti če človek ne piše resnice, mora preveč potov v kislo kumaro ugrizniti; zatorej se tako poredkoma oglasim. Da bom pa ustregel dopisniku iz sosedne naselbine J. S., naj še povem, kaj sem videl pretečeno nedeljo na Srdan cesti, namreč dolgonožno ptico, ki jo imenujemo teto štorklo. Kakor vsaki radovednež in ravno k tem se mora prištevati tudi moja malenkost, mislil sem si: "Kam jo pa zdaj maha?” Zatorej pospešim korake. Pa predno sem se ji zamogel toliko približati, da bi zamogel ž njo osebno govoriti, mi že zgine izpred oči v stanovanje g. Jos. Šikonja. Par ur pozneje sem pa že zvedel, da jih je ta starka razveselila s čvrstim sinčkom. Mati in sinček sta zdrava seve, oče pa dokaj vesel, ker to je njegov prvi sin. G. Šikonju častitam!
Odkar se je ta preklicani Mike Ce-gare v našej bližini naselil, se štorkle dokaj pogostoma oglašajo v našej naselbini. Seve, če je bila ona, ki se je zglasila pri družini Šikonja Mikovega kalibra ali ne, meni je še do danes uganka. Miketu le rečem: le tako naprej, saj s tvojim biznisom — smelo trdim — da jih veliko več razveseliš, ko pa užalostiš.
Dne 29. sept. bomo imeli v našej cerkvi sv. birmo. Nad stošestdeset birmancev in birmank bo sprejelo ta zakrament.
Franc Erčul-Zagoričan.
Chisholm, Minn., 16. sept. — V mestu Chisholm živi dosti Slovencev. Nekateri imajo svoje gostilne in prodajalne. Prvi Slovenci so došli pred 10 leti. Iz Ely, Minn., se je precej sem rojakov naselilo. Tu stoji slov. cerkev. Pred 4 leti je požar Chisholm upepelil in velikanske izgube so imeli rojaki. A sedaj je mesto lepo cvetoče. Neki rojak je Cilko pustil pozdravit. Pozdrav gg. čitateljem!
Ivo Težak.
Denver, Colo., 21. sept. — Dragi mi g. urednik A. S.! Prosim Vas za malo prostora v nam priljubljenem tedniku. Malokedaj se kaj sliši iz naše naselbine kakor da je prav malo Slovencev in skoro nič novic, pa nas je dosti Slovencev in zmiraj kaj novega. Vreme imamo skoro zimsko in sneg smo tudi že imeli, 14. sept., dež pa skoro vsaki drugi dan.
Dne 15. t. m. smo imeli pogreb rojaka Antona Berlen. On se je ponesrečil na Victor, Colo.: v rovu mu je kamen padel na glavo in ga tako hudo poškodoval, da je v par urah previden s sv. zakramenti izdihnil svojo blago dušo. Bil je jako marljiv človek, in
Ely, Minn., 21. sept. — No, torej sem pa zopet na Ely, ki je velika slov. naselbina ob prijaznem jezeru. Izza mojega obiska v Jolietu je bilo ob treh popoldne 94 stopinj vročine. Prišel sem na Iron Range, in so v kolodvorskih sobah kurili. V tem tiči pač dokaz, da v Minnesoti je že lahek mraz. Čudno, da bel metulj tu še frfoli. Na Ely so prišli Slovenci iz Belokranjskega, Dolenjskega, Notranjskega, Gorenjskega. Večina jih dela po rudnikih; nekaj jih je, ki poslujejo v trgovinah. Na društvih je elyška naselbina bogata. Prvo društvo je bilo ustanovljeno 1. 1889. Tu stoji slovenska cerkev. Kot stalni župnik je preč. mon-signor J. F. Buh. V Minnesoti so stare naselbine, toda žalibog, da ni slovenske šole. Ali ste v zadnjem A.
S.	čitali pod zaglavjem: Učimo mladino slovenski? Dovelj sem že slov. naraščaja videl, ki se sramujejo svojega jezika. Zakaj tako? Poglejmo Fince, ki se ne sramujejo svojega jezika. Peljal sem se iz Dulutha na Ely. Med vožnjo na vlaku sem videl angleškega človeka, ki je zraven angleških knjig tudi finske knjige tržil in ako bi Finci svojega jezika se sramovali, gotovo ne bi bili tako pripoznani in ne bi njih jezika knjige na vlaku Anglež prodajal. Ne bodem nadalje pridigoval, pripustim tistim, ki pravijo, da so bolj podkovani, le toliko rečem, da zapomnimo si za vekomaj: Slovenec sem, Slovenka sem tudi v Ameriki.
Res da v tukajšnjih rudnikih je nino go slov. delavcev življenje zgubilo. Še1 dandanes bi živeli. In kdo je tega | kriv? Kompanijski priganjači, ki jim; ni bilo za varnost delavca nič mar. j Kaj zato, ako “Avstrijana” ubije, tako so kozjaki bosi govorili in norčevali se. Čudno se mi zdi, da nekateri delavci so z družbo kapitalistično. Ko domov pridejo, je najprej pogovor in vprašanje, koliko ste kar rude dali? Mi vas bomo “bitali” i. t. d. Ali ni takšno govorjenje odveč? Na našem šihtu bomo vas “bitali”, ter res s tež-t kim delom silijo kos kruha oziroma zlatake kapitalistom, ki imajo že polna usta. Voščim takšnim delavcem pod-! učljivega čtiva, kajti s čtivom se pride do znanja.
V	hrvaški gostilni na Chisholmu sem slišal pogovor, da kapitalisti so izročili kovati novi zlati denar, ki pa na zlatakih ni bilo vtisnjeno: In God We Trust, zato je vlada Združenih držav zlatake konfiscirala.
V	nedeljo 29. t. m. bomo imeli sv. birmo. Naši učenci se pridno pripravljajo za ta zakrament.
Delo vsak najde, ako hoče v jami delati.
Odlično razglednico sem dobil iz Sp. Gorij pri Bledu. Pozdrav!
Ivo Težak,
potovalni zastopnik A. S.
Ely, Minn., 22. sept. — Cenjeni g. urednik! Vkljub vsemu temu, da se nisem že delj časa nič oglasil v našem tedniku, nimam tudi danes nič zanimivih novic sporočati.
Kar se tiče delavskih razmer, so še dokaj ugodne; kdor le hoče delati, mu ni treba biti brez dela. Parne lopate se še vedno oglašajo vsaki dan, iz-vzemši nedelje, in tako se skladišča manjšajo. Vsekako dobro znamenje za nas rudarje, ker bodo zoper naredili prostor za zimo, da ne bodo nam vsiljevali nezaželjenih počitnic. Samo plača je bolj skromna pri današnji draginji, tako da radi ali neradi moramo opustiti dobro misel na prihranek.
Sezono letošnjih piknikov na prostem mislim da pa zaključi angleško dr. Owls (ali sove), ki se je vršil v
Gowando, Colo., 18. sept. — Cenjeni g. ur. A. S.! Prosim, uvrstite ta moj skromni dopis v predale nam priljubljenega lista A. S. Ker se nihče ne oglasi iz teh krajev, zato sem se jaz namenila sporočiti, kako nam gre v tej hriboviti Coloradi.
Slovencev je v tem kraju bolj malo in še ti smo vsi razkropljeni po farmah; ker v premogovih rovih slabo dela v poletnem času, zato grejo ljudje večjnoma sladkorno peso obdelovat za farmarja in kmalu bo prišel čas, da jo bomo iž zemlje pobirali. Zdaj imamo počitnice; nekoliko smo si jih sami naredili, zdaj nam jih je pa še Bog podaljšal, namreč s snegom. 14. sept. je tako padal kot o svečnici, sicer prvič to jesen, pa vendar ga nismo nič veseli. Zato pa, ko ni za nobeno delo, se pa kratkočasimo z vsakovrstnim čtivom.
Ker sem delavka in žena delavca, tudi v delavski list pogledam včasih, da bi našla tiste koristne reči, s katerimi naj bi se delavci izobraževali. Ali žalibog, notri ne najdeš druzega kot norčevanje iz Boga in ljudi. Dopisi so večinoma od odpadniških backov skovani in zabavljajo čez duhovne in cerkev. Seveda, to so same “koristi delavske”.- Ljuba izobraženost, kako še daleč si proč od takih naprednjakov! S takim berilom se ne bodo delavci še tako hitro izobrazili. Čudno res, da ravno taki ljudje vpijejo “Proč z A. S.!” in zaničujejo kar je katoliškega: iz druge strani pa priporočajo, da bi se zedinili in skupno delovali za slovensko sirotišnico! In ta list G. S. vedno eno slamo mlati; kako duhovniki ljudi skubejo in za nos vlečejo, on sam pa vedno vpije: kje je naših 13 sto naročnikov? ali boste nas na cedilu pustili? Seveda, njemu je samo za naročnike, zastopniki mu nikoli dosti naročnikov ne pošljejo, in seveda, to je vse v prid delavstva?! Delavski list naj bi poročal delavske reči, ne pa delal med rojaki prepir in neslogo! Naj bo zadosti za danes, saj za nekatere bo še to preveč.
K sklepu pa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice A. S. in priporočam: ne ustrašite se vpitja od strani “naprednjakov"! Tebi, nam vrli list A.
S.,	pa obilo novih naročnikov in predplačnikov!	Naročnica.
Marshfield, Wis., 22. sept. — Gospod urednik! Tukajšnja bolnišnica je res v prav prijaznem kraju; v lepi ravnini dviga se visoko poslopje nad mestom Marshfieldom. Okoli tega poslopja cvetejo vsakovrstne cvetlice. Jaz pa razgledujem čez okno te prijazne cvetke in iščem med njimi, je-li jedna izmed njih, da bi me mogla razveseliti. Ali žalibog, da je ni, tudi jedne ni. da bi me mogla razveseliti. Kar hitro se zbudi vprašanje v srcu: kedaj bo li zdrava moja hčerka 41etna, katera leži tukaj s strto nogo? Res se moram šteti za nesrečno mater.
Karolina Zupančič iz Willarda.
Milwaukee, Wis., 22. sept. — Vele-slavni Am. Sl.! Zopet ti imam iz naše slovenske naselbine žalostne novice sporočiti.
Frank in Amalija Brenkuž sta dala pred kratkim enega fanteka v Chicago v šolo. Pa že je prišla 14. sept. v jutro brzojavka, da je fantek mrtev. Seveda, ta strašna novica je zelo presunila dobre in pobožne stariše. In kakor se je potem zvedelo, so fantovi tovariši fanteka do smrti pretepli, potem so ga pa v vodo vrgli. Strašna britkost za dobre stariše, pa še ko nista imela več kakor 2 zala fanteka. No, potem sta ga pa dala pripeljati na West Allis, kjer stanujeta sama in sta mu priredila krasen pogreb. Pred kratkim so pa gospej Brenkuževi mamica umrli v starem kraju. To.je tudi hud udarec. Brenkuža sta doma iz
trga Mozirje na Sp. Štajerskem. Jima izrekamo sožalje!
Ob 10. uri zvečer se je pa zelo ponesrečil rojak Jurij Peteh. Ob 10. uri zvečer se je peljal domov, ki je bil na obisku pri prijateljih. Ob tej uri se je pripeljal po Walnut St. pa na 12. St. Tukaj mu pa pride nasproti en avtomobil. Jurij Peteh se je pa peljal z bicikljem. On se začne z bicikljem zaogibati avtomobilu, v tem trenutku je pa kara pridrvila in ga je tako hudo poškodovala, da ni upanja, da bi ostal pri življenju. Strašno hudo ga je poškodovalo na glavi, pol trupla je čisto mrtvega in onemoglega in še ima mnogo drugih poškodb. Revež ni v nobenem društvu. V Ameriki je šele bil komaj 1 leto. V starem kraju ima otročiče in ženo, ki bodo reveži zelo žalovali, ko zvedo nesrečo očetovo. Mogoče, da bode dala kompanija nekaj za poškodbo, pa sedaj se še ne ve, kako se bo kaj zgodilo.
John Vodovnik.
Sheboygan, Wis., 17. sept. — Cenjeni gospod ut. Am. Slovenca! Zastopnik teh novin prosim, pritisnite ta moj dopis v tednik. Namenil sem se malo objaviti svojim prijateljem in prijateljicam iz tukajšnje slovenske naselbine. 'Tukaj v tem mestu živi veliko Slovencev in Hrvatov in tudi Slovenk. Dela so tukaj vse sorte, različna dela so in tudi plača je različna; tukaj so dela lahka in tudi težka. Rojakom ne svetujem hoditi dela iskat tistim, kateri ste navajeni veliki plači. Delo se sicer tukaj lahko dobi. Tukaj je prav prijazen kraj, in tudi Slovenci imajo svojo cerkev, prav na lepem kraju. Če bi kapitalisti malo bolj imeli usmiljenje za svoje trpine, ali za nas trpine, da bi malo več plačali, potem bi bilo tu prav lepo življenje. Tukaj večina ljudi dela za en dolar in 45 centov; nekaj jih je pa tudi, da zaslužijo še več kakor v Butte, Mont. ali pa kakor “cowboy”-i v Dellon, Mont. Sklepom svojega dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Americe, posebno pa Janeza Vesela v Chisholmu, Minn. Tebi pa, mili tednik, želim veliko novih naročnikov in predplačnikov.	M. Plut.
Iz Adlešič, 9. sept. — Danes sem prejel 298 K, katere mi je poslal iz Jolieta za našo farno cerkev Rudolf Požek. Nabrala sta ta res lepi znesek v čast božjo naša rojaka Rudolf Požek iz Adlešič in Gregor Grabrijan iz Vrhovec med našimi rojaki-župljani in drugimi Slovenci, posebno Belokranjci, in Hrvati. Darovali so: Iz naše fare: Ivan Miketič iz Gorenjec $3. Po $2: Rudolf Požek iz Adlešič, Gregor Grabrijan iz Vrhovec, Peter Bahorič iz Dolenjec, Jože Vlašič iz Dolenjec, Matija in Bara Vranešič iz Gorenjec. Po $1: Ivan Grabrijan iz Malih Sel, Urša Grabrijan, Miko Grabrijan, Miko Novak, vsi iz M. Sel, Ivan Veselič iz Adlešič, Gregor Miketič, Ivan Šegina iz Tribuč, Jože Peteh iz Tribuč. Po 50c.: Jak. Kapele .iz Dolenjec, Marija Tkalčič, Kata Vr-ščaj, roj Cvitkovič iz Tribuč, Ivana Škrinjar roj Cvitkovič iz Tribuč, Ana Šmid, roj Vranešič iz Tribuč. Po 25c: Mat. Grabrijan iz M. Sel, Mat. Hotu-jec iz Pribinec. Iz South Chicage pa so darovali naši župljani: Ivan Kralj iz Bednja št. 25, $10, Magda Požek iz Gorenjec št. 5, $5; Ana Tomecalj iz Gorenjec št. 5, $2; Marko Kralj iz Bednja št. 25, $1. Iz ptujih far pa so darovali: Mat. Kralj iz Gribelj $1.25, Jurij Šimec iz Gribelj $1, Ana Klobučar iz Dragatuša $2, John Staraši-nič iz Krasinca 50c, Jož. Ramšak, Bre-sno, Staj. $1, Ludvik Štern trgovec v Jolietu $1, Franc. Bambič, urar v Jolietu $1, Marko Papič $1, Pavel Star-čevič iz Liča $1. Po 50c: Ana Marentič iz Rockdale, Mat. Golobič iz Jolieta, John Grahek iz Jolieta, Ana Rogina roj. Ivec iz Tribuč, Jan. Rus iz Radoviče, Jakob Skala, Krvavčji Vrh, Stojan Ljubojevič iz Like, Kata Rahi-ja iz Mošanec, Gregor Starčevič iz Mošanec, Jos. .Radoševič iz Primorja, Bara Kramarič roj Milčinovič Vrhovec. Po 25c: Jož. Marentič iz Grada-ca, .Magda Batošič iz Jolieta, Franc Lakner, Franc Krepenc iz Rockdale, Mat. Penko iz Rockdale, Mat. Svetličič iz Rockdale, John Pazderc iz Jolieta, Peter Klobučar iz Dragatuša, Miha Klobučar iz Dragatuša, Martin Jakša iz Semiča, Anton Plttmaga, John Babič, Peter Miklaušič, Frank Pazderc, Jos. Kraker, Jurij Filjak iz Gribelj, Frank Miklič, Petar Trupkovič iz Karlovca.
Vsem tem darovnikom, ki so toliko darovali za našo farno cerkev v čast božjo se prav presrčno zahvaljujem. V prvi vrsti pa še posebno Rudolfu Požeku, ki se je sam ponudil prostovoljno, da hoče nabirati — in pa Gregorju Grabrijanu, ki mu je pomagal nabirat. Bog Vam vsem skupaj stotero povrni Vaše dobrote!
Ta znesek bom porabil za napravo novega vel. altarja, oziroma vseh 3 altarjev v farni cerkvi in ga bom naložil za sedaj v hranilnico.
Vse rojake srčno pozdravlja
Ivan Šašelj.
UČNE KNJIGE
za slovensko-katoliške šole in domači pouk, preskrbi Amerikanski Slovenec vsakemu na željo po najnižji tržni ceni, ne oziraje se na dobiček.
Učite deco doma slovenski. Dajte deci dobrih podučnih, zabavnih in nabožnih knjig, kojih ne sme manjkati v nobeni slov. šoli in hiši v Ameriki.
Kdor je naš naročnik, nam lahko piše, katero knjigo želi, pa mu jo pošljemo. Plačal bo, ko jo prejme;
Iz uprave A. S.
Naš potovalni zastopnik g. Ivo Težak, ima mnogo truda pri delu, ker nekateri rojaki še vedno mislijo, da je istotako dobro, če naroče eden ali pa drugi list. Katoliškim Slovencem pa ne sme biti eno in isto, ker katoliški ljudje naročajo katoliške liste, socijalisti in brezverci pa socijalistične in one, ki se ne brigajo za vero.
Kdor je trd socijalist, in mrzel brezverec, ta ne bo naročil našega lista, in ga noče, pa če mu ga damo zastonj. Nasproti pa, kdor je dober kat. Slovenec, bo tudi naročil in priporočal slov.-kat. list A. S., ne oziraje se na to če stane manj ali več, kot kateri drugi list.
Nasprotniki slov. kat. časopisja so vedno na delu. Glas Svobode in Proletarec sta imela še posebne kolekte med svojimi privrženci, ki so darovali po več ali manj za njihove namene in podporo listov. Raditega je treba, da je tudi naša stran delavna in agitira za svoj list A. S., ako hočemo napredovati.
Zdaj, ko se je cena našemu listu zvišala na $2, se bo videlo, če smo imeli tako veliko število naročnikov le zato, ker je bil list napol zastonj, ali jih imamo zato, ker se zavedajo svoje dolžnosti do slov. kat. časopisja. Kdor ostane naš zvest naročnik tudi vbodo-če, ta je mož na svojem mestu in nanj smemo računati.
Če bomo videli, da tudi vbodoče narod istotako naroča in priporoča naš list, kakor doslej, bomo list včasih povečali. In ker več ne obljubimo, kakor mislimo spolniti, za to je na cenj. naročnikih in slov. kat. narodu v Ameriki največ ležeče, če bo list napredoval, kakor pričakujemo. Upamo, da se bo število naših naročnikov povišalo. In kakor hitio bomo izprevideii, da se narod še bolj zanima za naš list in da imamo čedalje več naročnikov, bomo storili korak naprej.
Torej, cenj. naročniki, rojaki in rojakinje, ki želite, da bi vas A. S. obiskoval bolj pogostoma — v večji obliki, ostanite nam zvesti in potrudite se pridobiti listu vsak vsaj po enega svojih sosedov in napredek bo zagotovljen. Mi bomo pa gledali, da bomo storili svojo dolžnost.
V nadi, da bo vsak cenj. naročnik A. S. pomagal dobri stvari do večjega napredka, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost v preteklem in bodočnosti.
Čuden povod za beračenje.
Berač: “Gospod, jaz imam jako hudo ženo in prosim, da bi mi kaj pomagali.”
Gospod: “Kaj pa morem storiti?”
Berač: “Podarite mi kaj, da bom mogel žalost zapiti!”
Severova Zdravila odpravijo bolezni in jih vzdržujejo proč.
Severov
Želodčni
Grenčec
(Severa’s Stomach Bitters)
NAPRAVI SLAST, POSPEŠUJE PREBAVO, POVEČA PRILIKOVANJE POVRNE ČILOST.
j Je splošna tonika nenavadne vrednosti v vseh slučajih, kjer se pojavlja splošna slabost.—Cena $1.
Kašel po meni,
da je nekaj nepravilnega z nežnim dihalnem ustrojem — grlom — sapnikom — ali z pljučam. Kašelj pripravi pot za bolj resne pljučne bolezni, ampak te se lahko preprečajo z rabljen jem
Severovega Balzam za pluča
(Severa's Balsam for Lungs)
Ta teši in ozdravi bolna pljuča, razredči sluze, prepreča kašelj, naredi dihanje lahko. Cena 25 in 00 centov.
Ali ste trudni?
Dušno in telesno onemogli, da se komaj gibljete? Čezmerno delate? Ali so vaši živci slabi? Ti jočejo za
Severov
Nervoton.
To je pravo zdravilo in tonika za Vaše oslabele živce. Pomagalo bo celemu ustroju. Kupite steklenico danes, ena $1.00.
Prodajajo jih vsi lekarniki. Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS, IOWA
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
- — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo v dneh od 2. do 8. septembra 47 Slovencev, 297 Hrvatov in 376 Macedoncev, a nazaj je prišlo 10 Hrvatov ter 39 Slovencev in Hrvatov.
—	Prijet subagent in neopravičen izseljenec. 2. sept. se je hotel z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljati v Ameriko Ivan Žubič, rojen leta 1893 v Češnjici, pristojen v Cerklje pri Krškem ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti, pa mu je tam službujoči nad stražnik preprečil nakano s tem, da ga je aretoval. Žubič je imel pri sebi 465 K denarja. — Aretovan je bil tudi Matija Štimec, rodom iz Beseljeve Loke pri Kočevju, ki je s sporazumnostjo neke tvrdke v Bazlu hotel spraviti v Ameriko na svojo roko 11 izseljencev. Oba so izročili deželnemu sodišču.
—V Kranjskem veleposestvu bo dne 28. septembra dopolnivna volitev za deželni zbor namesto poslancev Josipa barona Schvvegla in Antona barona Codellija, ki sta se poslanstvu odpovedala. Volivni imenik obsega le 76 volivcev.
—	V občini Preddvor so ustanovili štiri domača sodišča, in sicer v Preddvoru, v Goričah, na Trsteniku in v Kokri. Ker je občina zelo obsežna, je to zelo pametno urejeno.
—	V Logu v Vipavski dolini je bila v nedeljo 1. sept. evharistična slavnost, katere se je udeležilo do 5000 ljudi iz cele doline. Cerkveni govor je imel č. g. dr. Jerše. Po sv. maši, ki jo je daroval vipavski g. dekan, je bila procesija z Najsvetejšim, katere se je udeležilo 28 duhovnikov s častno stražo 80 “Orlov” in zadaj je stopalo ljudstvo s 16. zastavami. Popoldne so bile litanije Srca Jezusovega in nato zbo rovanje na prostem. Govorili so gg.: Vipavski dekan Lavrič, državni in deželni poslanec dr. Žitnik, primarij dr. Brecelj, deželni poslanec Ravnikar in kurat Šmid.
—	Slovenska umetniška razstava v Ljubljani se otvori dne 28. t. m.
—	Dva lepa okraska je dobila ljubljanska stolnica. V dolbini ob glavnih vratih sta bila postavljena kipa sv. Tomaža Akvinskega in sv. Bonaventure. Umetniško delo je izvršil domači kipar Ivan Pengov iz moravskega kamna-peščenca. Napravljena sta bila v spomin na mednarodni evharistični kongres na Dunaju, ker sta ravno sv. Tomaž Akvinski in sv. Bonaventura veliko pisala in razmotrivala o sv. Rešnjem Telesu. Blagoslovil je kipa na Mali Šmaren presvitli g. kne-zoškof.
—	Podpora pogorelcem v Tomačevem. Notranje ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom dovolilo pogorelcem v Tomačevem pri Ljubljani 1500 K državne podpore.
—	Vztrajen romar. G. M. Mihelič, član križanske kongregacije v Ljubljani, je v nedeljo 1. t. m. v petdesetič priromal na Višarje in je ta izvanre-den dogodek praznoval s primerno slovesnostjo.
—	Zmaga armade Ljubljana-Gorica. Trije ostri streli. Pri velikih vojaških vajah na Notranjskem je zmagala in-fanterija, armada Ljubljana - Gorica pod vodstvom brigadirja generala Scottija. V glavni bitki so bili oddani trije ostri streli. Vrši se preiskava. Vse ceste, ki vodijo iz Notranjske, so bile polne vojaštva. Rezervisti 17. pešpolka so preko Iga prišli v Ljubljano.
—	Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrl dne 2. sept. c. kr. profesor v p. Davorin Karlin, 631etni brat tržaškega škofa. — V Kamni Gorici je umrl g. Valentin Bohinc, posestnik in gostiv ničar, 60 let star. '— Na Jesenicah je umrl znani čebelar in posestnik Jo žef Vovk. — Pri Devici Mariji na Polju je umrla ga. Antonija Kuhar, nad-učiteljeva vdova.^— Na Jesenicah se je smrtno ponesrečil na Plavžu v jami Pavel Robič, p. d. Konček, 63 let stari posestnik s Hrušice. — Na Raki je umrla ga. Marija Bon, soproga znanega trgovca in posestnika Vinkota Bon. — Na Rakeku je umrl posestnik in občinski odbornik Jakob Ivančič, tih in miren mož. — Na Planini je u-mrl kneza Windischgraetza uradnik Peharček, star 66 let.
—	Župnik V. Bergant umrl. Dne 6. sept. je umrl vpokojeni župnik Valentin Bergant v zavodu usmiljenih bratov v Kandiji. Pokojnik se je rodil dne 4. februarja 1848 v Repnjah na Gorenjskem. Služboval je kot kaplan v Stopičah, v Črnomlju, v Šmartnem pri Litiji. Mnogo je prestal zlasti v Črnomlju, kjer je za časa njegovega službovanja razsajala huda kolera. Kot župnik je pastiroval nad petnajst let v Brusnicah in enajst let v Mirni peči. Po več kot 341etnem službovanju ga je bolezen prisilila stopiti v stalni pokoj.
■ Idrt^i 731etna vdova 5o svojem možu, slu-opravljala še njegov a društvene liste. 2.
sept. na večer je čakala avtomobila, ko je ob četrt na devet pripeljal ponedeljkove liste. Ko je razdelila, se je vrnila domov po mostu čez Idrijco. Kako je zašla po cesti na breg Idrijce, se ne ve. V mraku so zapazili, da je nekemu zdrknilo v vodo, iskali so jo na mestu, a voda jo je že odnesla. Dobili so jo dve uri pozneje že mrtvo. Najbrž bodo sedaj tam napravili o-grajo, ker nesreča šele uči, kje se lahko kaj pripeti. ,
—Obesila se je Marijana Strušnik na Visokem pri Št. Jurju v kranjskem okraju.
—	Strela ubila človeka. Dne 28. avg. se je v Vipavi popoldne stemnilo/ začelo je grmeti in treskati. Žalibog, usoda je hotela, da je udarila Strela po sestnika Janeza Curka na Gradišču, prav pri hiši. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Zapušča štiri nedorašle otroke, a ženo ima že dalj časa v bolnišnici, ker mu je znorela.
—	Uboj. Jurij Osredkar, pijanosti udan užitkar v Verzdencu pri Horjulu, je zvečer okoli 7. ure udaril s sekiro po glavi svojo ženo, tako da je kmalu izdihnila. Ko so ga vprašali na Vrhniki, kamor ga je pripeljal orožnik, zakaj je to storil, je smehljaje odgovoril, da zato, da ima zdaj mir.
—	Nesreča na železniški progi Trebnje—Št. Janž. . Dne 5. septembra ob pol 2. uri popoldne je pridrdral žel. stroj pri zarezi Hrastovica-Most s tako hitrostjo in brez vsakega signala, da se voznik, ki je vozil čez odprto prevozno progo, ni mogel več umakniti. Stroj je enega konja, ki je bil vreden 900 kron in last Janeza Povše-ta iz Mokronoga, na mestu razmesaril, drugega konja, hlapca in pasante pa zmetal ob želez. mejo. Ker je bila krivda le pri strojniku, je ljudstvo silno razburjeno in se slični slučaji ponavljajo. Čudne so res razmere na tej železnici. Čuje se tudi, da gredo strojnik in kurjač v gostilno, med tem ko stroj brez varstva na progi stoji.
—	Nesreča vsled avtomobila. Ko se je 48 let stari hlapec Ignac Šterovnik iz Stožic št. 26 danes ponoči med 1. in 2. uro peljal s praznim vozom na polje po mrvo, mu na državni cesti blizu smodnišnice pride nasproti avto mobil. Hlapec pade z voza, si zlomi levo nogo in poškoduje na ostalem telesu. Avtomobil je last grofa Thuna z Dunaja.
|	— Nesreča pri delu. Drolca Janez
38 let starega žagarja, je v Kamniku j pri vodni žagi nek hlod vrgel na žago da si je zlomil desno nogo in se hudo | poškodoval na glavi.
—	Konj udaril. Ko je 4. sept. šel na živinjskem semnju v Ljubljani posestnik Fran Virnik iz Tupalič mimo nekega konja, ga je konj udaril s kopitom na desno lice in ga težko telesno poškodoval. Virniku se je zdrobila čeljustna kost, obležal je nezavesten in so se mu pretresli tudi možgani. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Obstreljen od gospodarja. Ko-njač Šilinger v Perovu pri Kamniku je v pijanosti obstrelil svojega 221et-nega hlapca Rudolfa Piška, katerega so prepeljali v deželno bolnico.
—	Nežo Burja, ki je na Rečici na Bledu umorila svoje štiri otroke, so dne 6. septembra pripeljali v blaznico na Studenec.
—	Zaradi poneverbe je bila 31. avg. aretirana v Ljubljani 261etna natakarica Marija Kastelčeva iz Lisečjega. Na-vedenka je služila pri gostilničarici Frančiški Cirmanovi v Št. Vidu nad Ljubljano ter tam med svojim službovanjem poneverila okoli 600 K denarja ter ga vložila v hranilnico. 31. avg. je pa prišla v Ljubljano, kjer je ves denar dvignila in ga spravila pri neki ženski na Rimski cesti. Policija je po ovadbi denar v znesku 560 K konfiscirala, Kastelčevo pit aretirala in izročila sodišču.
—	Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Sinu domačijo zažgal. Jožef Logar, 82 let stari užitkar, je živel v neslogi s svojim sinom in. sinaho. V prepiru jima je večkrat grozil, da jima bo domačijo zažgal. In res, ko sta bila sin in njegova žena dne 10. junija na dnini, nastal je na hiši požar, ki bi bil vpepelil, da ni došla nagla pomoč, celo vas. Gospodar Jakob Logar je imel vsled tega požara okoli 700 kron škode. Navedenega dne sta ravno v istem trenotku, ko se je izpod strehe omenjene hiše kadilo, mimo prišla o-rožniški stražmojster Martin Votič in sluga okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici Alojzij Hiršman. Urno sta skočila v hišo, da bi se prepričala o vzroku požara. Tu sta našla, da je bilo ognjišče hladno, brez kake žerjavice in tudi v drugih prostorih ni bilo videti nikakih sledov ognja, obudila se jima je opravičena slutnja, da je nekdo ogenj nalašč zanetil. In res sta videla starega Logarja prihajati iz hiše'; ko je pa ta zapazil sodnega slugo, se je zopet nazaj vrnil. Kakor se je kasneje dognalo, je Logar, ko je zažgal streho, urno iz hiše neopažen pobegniti skušal, kar se mu pa ni posrečilo, ker se je ogenj prenaglo razširil in ker sta ga orožnik in sodni
sluga zasačila. Pri tem pa je pustil hišna vrata odprta; drugega človeka pa sploh ni bilo v hiši. Obdolženec se zagovarja, da je gredoč od dela prišel mimo hiše, hoteč iti k sosedu, a da ognja ni zapazil, in šele ko je prišel do omenjene hiše, je slišal kričanje, da gori, in šele tedaj se je vrnil k domači hiši, da bi rešil svojo skrinjo. Da je pa ta zagovor iz trte zvit, pa sledi iz izpovedb prič, ki so ga videle, ko je pribežal od goreče hiše, a se potem, ko je videl, da je zasačen po omenjenih dveh pričah, zopet nazaj vrnil. — Porotniki se niso mogli z gotovostjo prepričati o krivdi obdolženca, ker ni bilo za to podanih temeljitih dokazov, ter so vprašanje na zažig z devetimi proti trem glasovom zanikali. Sodišče je nato Logarja oprostilo.
—	Detomorilka. Ondan se je vršila tajna razprava proti detomorilki Frančiški Rink, 26 let stari delavki iz Javorja, stanujoči v Zgornji Zelini pri svojih starših, ki ima že 4 in pol leta starega nezakonskega otroka. Kot ja razvidno iz obtožnice, se je koncem 1. 1911. zopet čutila mater in je svoje stanje izkušala pred svojimi starši in drugimi ljudmi prikriti. Letos, dne 23. junija, ko je delala na njivi, je čutila, da je usodepolni trenotek blizu, nakar je odšla domov, kjer je v čumnati v odsotnosti domačinov porodila otroka ženskega spola. Po izreku izvedencev je otroku z vso silo takoj po porodu zamašila usta in nos in ga zadušila. Umorjenega otroka je zavila v cunje in ga položila za skrinjo, kjer je ležal tri dni, nato ga je pa prenesla v klet, ga položila v neko jamico ter naložila nanj deske. Ko se je po vasi in okolici raznesla vest, da se je moralo z obdolženko nekaj posebnega zgoditi, začeli so zasledovati tudi o-rožniki zadevo in posrečilo se jim je po preteku 14 dni najti na omenjenem kraju truplo otroka. Obdolženka je izpočetka tajila detomor in trdila, da je otrok brez njene krivde takoj po porodu iz neznanega vzroka umrl. Šele kasneje, ko se je dokazal umor, je končno zločin priznala. Po končani razpravi je predsednik porotnega sodišča javno razglasil razsodbo, da je obtoženka oproščena.
—	Razloček med prebivavci mesta in dežele. Kakšen razloček je med brezvernim, sebičnim mestnim trebuš-nikom in med krščanskim človekom na deželi, je opisal “Dan" tako-le: "Ko pride naš človek z dežele v mesto, se mu pokaže kmalu svet v drugačni luči. Tu vidi boj za obstanek, vidi, da je vsak sam sebi najbližji, in spozn^, da je edina rešitev v delu. Tam doma so ga učili različnih molitvic, gonili so ga v cerkev in so ga v dobrih in slabih časih tolažili z božjo voljo. Zato je naravno, da začne človek v mestu drugače misliti in ne veruje več na to, kar so mu pravili doma.” — V mestu tedaj ni nič prijetnega. Človek pride tja med samogoltne ljudi, ki le zase skrbe, in vidijo edino rešitev človeka le v delu, kakor živina. Ker se niti v božjo voljo ne sme udati, kadar trdo dela, in ker kot nevernik na plačilo na o-nem svetu ne sme misliti, ni čuda, da je po mestih tako veliko — samo-morcev.
žah je umrl g. Janez Poličnik, posestnik v Juvanju. — V Celju je umrl gimnazijec Ferdinand Špeglič, sin hišnega posestnika in gostilničarja Matije Špe-gliča, star 15 let. — Umrl je deželni poslanec in tovarnar ter župan na Muti, Oton Exber, v 67. letu starosti, hud nasprotnik vsega slovenskega.
—	V Bochumu ponesrečeni Slovenci iz Štajerskega. Kakor se poroča so bili v Bochumu ponesrečeni tudi sledeči štajerski Slovenci: Fran Božič, rojen dne 5. avgusta 1893 v Rastju, okraj Brežice; Jurij Jamnišek, rojen dne 17. apr. 1883 na Dobrni pri Celju; Salobir (predirne neznano), rojen dne 28. avgusta 1878 v Vodicah, občina Slivnica, okraj Celje; Fr. Gobec, rojen v Bergovini (najbrž v Bezgovici), občina Zibika, okraj Šmarje.
—	Izpred celjske porote. Zaradi u-boja je sedel pred celjsko poroto na zatožni klopi neki Martin Kink. Dne 28. aprila je cel dan popival po gostilnah v Presladolu. Zvečer je prišel še v vinotoč Franca Bobeka. Tam se je sprl s Francom Mešiček. Po kratkem prepiru je med njima nastal pretep, v katerem je Kink Mešička z nožem zabodel v glavo, kar je povzročilo Me-šičkovo smrt. Sodni dvor je na porotnike stavil vprašanje uboja, katerega so enoglasno potrdili. Kink je bit nato obsojen vsled mnogih olajšujočih razlogov na 16 mesecev težke poostrene ječe.
—	Zaradi tatvin in postopaštva se je pred celjskim okrožnim sodiščem ondan imel zagovarjati neki Vincenc Zore, ki se je klatil okrog po Štajerskem, Kranjskem in Istri ter izvršil več vlo-
I mov in tatvin. Obsojen je bil na 13
I mesecev težke ječe in potem v prisilno delavnico. — Dalje je bil zaradi tatvine obsojen neki Jože Gril iz Braslovč, ki je pred kratkim zapustil prisilno delavnico v Ljubljani, na 8 mesecev težke ječe.
ŠTAJARSK0
'1
—	Hmelj. Maribor, 5. sept.: V Savinjski dolini je že končana trgatev srednje-zgodnjega hmelja in na vrsti je pozni hmelj. Ceni se, da se bode letos pridelalo v Savinjski dolini okrog
30,000	stotov hmelja izborne kakovosti. V Savinjski dolini se je prodalo dne 1. septembra 1 kg hmelja za 1 K 60 v do 1 K 70 v, ter za 1 K 90 vin. do 2 K.
—	Jubilejna razstava Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko. To društvo obhaja letos 10-letnico svojega obstanka in je to dobo trudapolnega delovanja zaključilo na posebno slovesen na'čin. Uprizorilo je
ebelarsko razstavo pri graščaku g. Sušniku, grad Zgornji Lanovž, na Lavi pri Celju v dneh od 15. do 19. septembra. Namen te razstave je bil, da je občinstvo imelo priliko videti moderne naprave, tikajoče se čebelarstva, kakor tudi pridelke, kateri se dosežejo potom modernega čebelarstva.
—	Brežice. Okrajno glavarstvo je razpustilo naš mestni občinski zastop. Za komisarja je imenovan bivši župan Faleschini.
—	Izobraževalno društvo so ustanovili dne 8. t. m. v Št. Janžu na Vinski gori.
—	Čuvaj dobil dobrega zagovornika. “Marburgerca” z dne 31. avg. zagovarja hrvaškega despota Čuvaja. Brani ga pred napadi v časopisju, češ, kdo se bo še drznil sedaj po Čuvajevi avdijenci “blatiti tega zaupnika cesarjevega in kraljevega?” Res, prav čedna bratca sta se našla. Čuvaj, ki za Judeževe groše hoče hrvaški narod potisniti v mažarsko žrelo in vganja korupcijo, ki smrdi do neba, pa “Marburgerca”, ki ji je glavni namen množiti “veliki in plemeniti nemški narod” z neznačajnimi slovenskimi poturica-mi. “Marburgerca”, ki ne skvarja samo slovenskega ljudstva, temveč vpeljuje svoj korumpirani lutrovski sistem tudi med Nemce.
—	Smrtna kosa. V Kaindorfu pri Lipnici je umrla žena tovarniškega delavca v predilnici Marija Sirnik; pogreba se je udeležilo čez 200 Slovencev. — Pri Sv. Frančišku na Stra-
—	8 milijonov zapustil. Iz Klein-kirchheima na Koroškem poročajo, da je neki Janez Aigner, ki je v starosti 82 let umrl v Ameriki, doma iz te vasi, zapustil 8 milijonov mark premoženja. Direktnih dedičev ni.
—	Patriotični čut. Celovec. Kako goje nekateri ta čut pri takoimenova-nem “slovenskem” pešpolku štev. 17 vitez pl. Milde, smo imeli priliko zopet enkrat videti in slišati. V ponedeljek, dne 2. t. m., ob pol 5 uri so prišli trije vojaki imenovanega polka (dva podčastnika, en prostak) v hotel Trabe-singer. Videč slovenske časopise na steni, so takoj začeli zabavljati: win-dische Zeitung itd. Nato so peli: “Die Wacht am Rhein”. Ko so s tem končali, so si napivali in klicali: Heil All-Deutschland! Eden izmed navzočih gostov je šel k telefonu in poklical vojašnico; vojaki, to videvši, so jo brž tiho pobrisali. Radovedni smo, kaj bode vojaška uprava k temu ukrenila.
—	20 glav živine je poginilo pri Grabštajnu na Koroškem, ker so gnali past na travnike, koder je bilo potreseno s Tomaževo žlindro in kalijem.
—	Brez župana so v Št. Vidu na Gli ni. Vzrok je kaj originelen. Med do pustom župana dr. Spoecka je podžupan sklical občinske svetovalce, naj bi župana imenovali za častnega člana občine. A k seji ni prišla niti ena tretjina občinskih svetovalcev. Župan pa pripisuje to svojim “skritim sovražni kom” in je zato odstopil.
—	Požar na gradu. 4. sept. je izbruhnil ogenj v gospodarskih poslop jih na gradu Treffen pri Beljaku. O-genj se je silno hitro širil, posebno še, ker je bilo težko gasiti zaradi pomanjkanja vode. Ogenj je uničil vsa gospodarska poslopja, več manjših poslopij in en del gradu, Skoda je zelo velika in le delno pokrita z zavarovalnino.
mogel zadati ženi tri jake in smrtonosne udarce. Z nadnaravno močjo r.orca je zavihtel sekiro in vsekal ženo po obrazu ter ji usta popolnoma presekal. Iz ust je brizgnila kri, besnost norca je postala še večja in z enim samim udarcem ji je odsekal roko, ki je krčevito stiskala sekiro. Tretji, najhujši udarec, je v trenutku preklal glavo ženi, ki se je zgrudila krvava in razmesarjena na posteljo. Soba je izgledala kakor klavnica — na tleh mlaka kadeče se tople krvi, odsekana roka s sekiro je ležala na tleh, žena vsa krvava na postelji, s katere je tekla kri, a mož, ki mu je kri curljala z lica, je gledal z norimi očmi vse to, krčevito stiskajoč sekiro v s krvjo namočeni in razmesarjeni roki. Kljub temu, da je bil ves razmesarjen, je imel še neverjetno moč, da je šel k oknu. Od tamkaj je priklical nekega Blažiča, ki je slučajno prišel mimo. Temu je Pilepič s slabim in umirajočim glasom povedal, kaj se je zgodilo. Nato se je vrnil v sobo ter se zgrudil nezavesten na tla poleg postelje, na kateri je ležala njegova žena mrtva. Poklicani zastopniki oblasti so pustili umirajočega Pilepiča prevesti v reško bolnišnico. Ta strašen dogodek, kakršnega ne pomni nihče v kastavski okolici, je napravil grozen vtisek med prebivalstvom, ko se je razvedel.
— Začetkom šolskega leta je otvorila družba sv. Cirila in Metoda za Istro v Pulju dve novi šoli.
John Grahek
___-. Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali» fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILIi
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s čalo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
T bar 4
CAFE,»?
Postrežba izborna— prav po domače
....JOLIET
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
HRVATSKO.

-—- Grozna družinska tragedija: Mož in žena ubila drug drugega s sekiro. Dne 6. sept. pop. se je zgodila v kraju Blažiči pri Kastavu strašna tragedija, ki je pretresla vse prebivalstvo okolice. Zakonska Josip in Josipina Pilepič, rojena v Brnasih pri Kastavu, sta namreč sklenila, da izvršita samoumor in ubijeta drug drugega s sekiro. Oba-dva nista bila nikdar pri pravi pameti. Mož, ki je bil star 32 let, je nekdaj rlela.l v tvornici torpedov, a si je pri nesreči pretresel možgane. Od onega časa ni bil nikoli jasnih misli. Pred dvema mesecema so ga, kot se je dozdevalo, izpustili nekoliko ozdravljenega iz norišnice. Zdi se pa, kakor da bi moževa norost začela vplivati tudi na njegovo ženo, vendar pa temu ni-kdo ni pripisoval pomena. Tragedija se je dogodila med 4. in 5. uro popoldne. Soproga sta se zaprla v sobo, da umreta na najgroznejši način. Oskrbela sta se že prej z ostro nabrušeni-ma sekirama, nakar sta v sobi navalila drug na drugega. Težko je dognati, kako se je strašni čin dogodil, ker ni bilo nikogar blizu. Domnevajo pa, da je žena prva navalila na moža. Najprej ga je s sekiro udarila po glavi ter mu prizadela 20 cm dolgo rano. Z drugim udarcem ga je zadela na vrat, s tretjim na prsi in s četrtim na spodnjem delu trebuha. Z zadnjim udarcem je žena svojemu možu presekala trebuh tako, da so se mu vsula čreva iz trebušne votline. Gotovo je nepojmljivo, da je mož, tako težko ranjen,
—	Hrvaško vprašanje. Ker se položaj na Hrvaškem v najkrajšem času izpremeni, se v Budimpešti veliko govori o novem banu, dasi ostane baje nekaj časa ban Čuvaj, ko odpravijo komisariat. Kot kandidati za mesto hrvaškega bana pridejo vpoštev baron Rauch, podban Czernkovich, sekčni načelnik Mixich in vpokojena sekčna načelnika dr. Kršnjavi in dr. Amruš.
—	Zagreb, 5. septembra. “Narodne Novine” naznanjajo, da se je komisar, Čuvaj pripeljal v Zagreb ter da je zopet prevzel posle.
—	Protestni shod. Dubrovnik, 3. sept.: Tu se je v gledališču vršil protestni shod proti absolutizmu na Hrvaškem in obsodbi Jukiča. Govorili so liberalni Mladohrvati, socialisti, Srbi in svobodomiselci.
—	Za obsojene dijake v Jukičevem
procesu je splitski občinski svet soglasno dovolil 1000 K.
—	Premiera Zajčeve opere “Prvi grieh”. V čast Zajčeve 801etnice se je dne 16. sept. v zagrebškem gledališču uprizorilo prvič Zajčevo najnovejše delo “Prvi grieh”.
—- Znani milijonar, lastnik ladij, Nikolaj pl. Mihailovič iz Buenos Airesa, je prišel ondan na obisk v Zagreb.
—	Peš na evharistični kongres se je odpravila neka Marija Suc iz Slavonije, ker ni imela denarja za železnico. Prišla je že do Muerzuschlaga, kjer je obnemogla. Dobri ljudje so ji kupili vozni listek do Dunaja. Njena goreča želja, prisostvovati kongresu, se ji je izpolnila.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave im in najboljša postrežba.
N.	W. telefon 1251.
202 Rubv St. J 0LIET, ILL
1 Kadar se mudite na vogaln 1 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
[ MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni.
S
= Fino pivo, najboljša vina in smodke.
I Wm. Metzger
= Ruby and Broadway JOLIET iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiHiiitiiiittimiiifimiHiiiiiiiii
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
POZOR!
Rojaki pomislite s', poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 554 MILIJONOV KKOMt| VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD RA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4J% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA TZGUBA denarja — tudi za časa vojake — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI B KI zahtevajte odločno, da se Vam poči j e denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako dmgo man] varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banld i uto za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO»
- ■>■ ' 1 "1 "	' |
Amerikanski Slavinec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik.........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISK0YKÀ DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik........Anton Nemanich
Tajnik............William Grahek
Blagajnik.............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
. Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; ha poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska \	tiskarna.
4TRADES lή) COUNCIL 5t
sv. odveze ali ne, ako bi mu spoveda- j nec vsega natančno ne razložil. Kaj ; bi rekel o sodniku, ki bi hotel brez preiskave izreći obsodbo? Ali bi ne oporekalo to vsakemu čustvu pravičnosti?
Jezus je vstanovil zakrament sv. pokore, dosledno je torej tudi on sam odločil, da mora grešnik, ki hoče dobiti odpuščenje, razodeti spovedniku svoje grehe. Kako prijetno je Gospodu, ako spoznamo svoje grehe, nam je pokazal se svojim obnašanjem z Magdaleno, ki se ni zmenila za govorice in sodbe farizejev, marveč vrgla se je k Gospodovim nogam, jih močila se svojimi solzami in je s tem molče pripoznala svojo pregrešnost. Kaj ji je pa odgovoril Jezus? “Pojdi, tvoji grehi so ti odpuščeni!” — Poglej Jezusa na križ pribitega mej dvema razbojnikoma. Eden ga preklinja, drugi spozna svojo krivico. Trpeči Zveličar pozabi takorekoč na vse svoje bolečine in reče drugemu'razbojniku: “Še danes boš z menoj v raju.” Razbojniku in Magdaleni rii bilo treba spovedati se grehov, ker je bil Jezus vsegavedni Bog, spovednik pa ni vse-gaveden, zato mu moramo mi razodeti vse svoje krivice.
Spoved je sicer res nekoliko težavna, ako pomislimo, da se moramo samega sebe tožiti, lahka pa postane, ako premislimo kdo je oni, katerega smo z grehi razžalili in kaj zopet za-dobimo, ako prinesemo to žrtev. Res je sicer, da razodenemo svoje grehe spovedniku, ki je človek, toda ta človek je namestnik božji, ki sedi v spovednici na božjem mestu in govori v božjem, imenu. Ali naj bi bilo res poniževalno spovedati se svojih grehov človeku, ki je namestnik božji, ki je podvržen istim skušnjavam in istim slabostim kakor mi?
Kaj je hujše spovedati se in zadobiti zopet mir vesti, ali pa nositi seboj vedno pekočo vest? — “Kaj si bo spovednik o meni mislil?” Mislil si bo, da ti je Bog posebno milost skazal, da ti je dal poguma, da si se mogel spovedati. Mislil si bo, da se satanu ni posrečilo ohraniti te vklenjenega v strašne verige greha, da si premagal svoj lastni napuh in se ponižal pred Bogom, katerega si se svojimi grehi razžalil.
Ne dajmo se torej ovirati od napačnega strahu, premagajmo ga in prav pridno pristopajmo pogostokrat k zakramentu usmiljenja, k sv. spovedi, ki nam daje nazaj zgubljeno milost božjo in mir vesti.
REV. JOS. POLLAK.
liki zavratnega napada, je v zahvalo postavil prekrasno cerkev na Dunaju, ki slovi po celem svetu pod imenom “votivna cerkev”. Kogar pripelje pot na Dunaj, naj ne pozabi si ogledati ta kinč cesarskega mesta.
K STOLETNICI PLINOVE RAZSVETLJAVE.
CERKVENI KOLEDAR.
29.	sept.	Nedelja	Mihaelj, arhang.
30.		Pondelje	k Hijeronim, spozn.
1.	okt.	Torek	Rožnega venca.
2.		Sreda	L.eodegar, škof.
3.	ii	Četrtek	Kandid, muč.
4.	“	Petek	Frančišek Seraf.
5.	“	Sobota	Placid in tovariši.
CHICASKI SOCIJALISTI IN — SIROTIŠNICA!
Čujte, nekaj nezaslišanega! Naši odpadniki bi radi zgradili slovensko sirotišnico in sicer z groši katoliških sta-rišev. Za plačilo jim pa obetajo, da bodo vzgojili njih otroke v brezverskem duhu. Ali ni to več, kot predrzno?! Naš narod je katoliški in zatorej želi, da ostanejo tudi njegovi otroci zvesti sv. katoliški cerkvi. Vsaka združitev v tej smeri z ozirom na sirotišnico je absolutno nemogoča. Nad vse čudno se nam pa zdi, da priporoča tako sirotišnico tajnik J. S. K.
J.	— Mr. Brozich. Tajnik — katoličan, želi, da postanejo sirote katoliške Jednote brezverci. — Sapienti sat!
SPOVED PRETEZAVNA? (Nauk za 18. nedeljo po binkoštih.)
CVETJE IZ DOMAČIH IN TUJIH VRTOV.
večina, ki zastopa le majhno manjšino ljudstva. Ogrski državniki si nakladajo težko odgovornost, če mislijo, da smejo zahteve pravičnosti neprestano zasmehovati. Kri, ki je tekla meseca majnika po ulicah v Budimpešti, prav resno uči: takrat že se je pobliskavala preteča revolucija na političnem obzorju!
Jezus je čudežno ozdravil mrtvo-udnega in je s tem čudežem osramotil pismarje, ki so se pohujševali nad tem, ker je JeztKs grehe odpuščal. On, ki je imel oblast v enem trenutku ozdraviti mrtvoudnega, ki je dolgo vrsto let bolan ležal v svoji postelji, On je imel tudi pravico in oblast reči: “tvoji grehi so ti odpuščeni.”
Tim pismarjem, ki so odrekali Jezusu oblast odpuščati giehe, sp dandanes podobni oni, ki se zaletavajo v sv. spoved in jo zametujejo. Oni pravijo nečloveško hudo in teško je razodeti vse svoje tajnosti, katerih bi tudi svojemu najboljšemu prijatelju ne hoteli razodeti. Kaj pravimo na ta ogovor? Poglejmo najpoprej, kako neobhodno potrebna je sv. spoved, potem pa, kako tolažilna in lahka je.
Sv. spoved je sodba, katero je gospod Jezus Kristus izročil apostolom in njih naslednikom, vsim duhovnikom sv. katoliške cerkve. Oblast odpuščati grehe je. nerazdružljiva od oblasti pridržavati jih. Kakor more sodnija koga obsoditi ali pa oprostiti, tako sodi tudi duhovnik; on odveže ali pa pridrži grehe. Ko je postavil Jezus Kristus zakrament sv. pokore, tedaj je rekel: “Sprejmite sv. Duha, katerim bote odpustili grehe, so jim odpuščeni, katerim jih boste pridržali, so jim pridržani.” Pri vsakem sodišču mora pa sodnik najpoprej —- preden hoče izreči sodbo — spoznati natančno dejanje, glede katerega sodi; prav tako mora spoznati in vedeti grehe spovednik, glede katerih ima izreči kot sodnik svojo razsodbo. Spovednik bi ne mogel razsoditi, jeli spovedanec vreden
“No,, ta pač ni rano vstal, ko nam zdaj proti koncu septembra ponuja cvetja,” bo rekel marsikdo, ko bo videl zgorajšni naslov. A počasi prijatelj, saj veš, da imamo letos neko čudno poletje, v juliju in kos avgusta hladno, skoraj mrzlo, september pa v prvi polovici vroč, da smo se pekli, kakor nekdaj trije mladeniči v ognjeni peči,^pravzaprav je nas bolj žgalo, kajti tiste tri mladeniče je Bog na čudežni način obvaroval vročine, nas pa je brez usmiljenja žgala tista mogočna krogla na nebeškem svodu, ki ji pravimo solnce. Zato ni čuda, da so se tudi te cvetke zapoznile in so šele proti koncu septembra prikukale na svitlo. So pač bolj jesenske te rožice, ki nas opozarjajo na bližajočo se zimo, ko bo treba poiskati tople suknje in ko bo naša najboljša prijateljica umazana peč, ki nam je poleti povsod napoti, a pozimi se pa vse okoli nje tišči. A niso vam to navadne jesenske cvetke kakor na pr. podlesek, ampak v tem kotičku bomo vezali šopke iz mnogovrstnih pisanih naukov, koristnih za naše duševno življenje, pripravnih za pošteno zabavo in razvedrilo. Seveda vse to le pod pogojem, če nam g. u-rednik da v najem ta prostoček; plačati mu sicer ne^moremo s svitlimi in žvenkečimi tolarji, pač pa mu bomo iz dna srca hvaležni, bomo pridno širili in priporočali “Am. Slovenca” med ! prijatelji in znanci, in to je tudi nekaj, i Hvaležnost je lepa reč, posebno dan-■ danes, ko je te čednosti tako malo na svetu. Hvaležnost dobro dene, ne-| hvaležnost pa boli. Tudi Kristus Gospod je bil pogosto žalosten nad nehvaležnostjo izraelskega ljudstva. O-menim samo slučaj, ko je ozdravil de-| set gobovih, pa se je samo eden pri-I šel zahvalit. Užaljen je vprašal: “Kje I pa je onih devet?” Kako je bil pač i hvaležen mrtvouden bolnik, katerega je Gospod čudežno ozdravil, kakor beremo v evangeliju za prihodfijo-TS. nedeljo po binkoštih. Gotovo mu je s solznimi očmi poljubljal svete roke, ki so mu dale toli zaželjeno zdravje. Že navadna omika zahteva od človeka, da se hvaležnega skaže svojemu j bližnjemu za vsako še tako malo- ska-. zano dobroto ali uslugo. Naloga sta-rišev je, da že prav zgodaj zasadijo v otroško srce cvetko hvaležnosti. Za vsako reč. za vsak košček kruha naj otrok zahvali svoje stariše. tako se bodo otroci hitro privadili hvaležnosti. Nehvaležnost pa je znamenje surovega. neblagega srca. nehvaležen človek i kaže, da mu še veliko manjka do omike. Koliko hvaležnosti smo mi vsi dolžni ljubemu Bogu, ki nam vsak dan skazuje toliko dobrot. Dober kristjan, ki ve ceniti božje dobrote, se. bo Bogu zahvaljeval v molitvi zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi, v nedeljo in praznik pa še prav posebno v cerkvi. V zahvalo za od Boga prejete dobrote so hvaležni ljudje celo postavili dragocene altarje, sezidali cerkve in kapele. Ko je bil avstrijski cesar Franc Jožef I. obvarovan smrti o pri-
Stoletnica uvedbe plinove razsvetljave spominja Baltimorčane s ponosom na to, da je bilo mesto spomenikov prvo mesto v tej deželi, ki se je v njem rabila plinova luč. Že štiri leta po prvi uvedbi svetilnega plina na Angleškem leta 1812. je bil v Baltimoru Rembrandt Peale's Museum, sedanja stara mestna zbornica za Zion-sko šolo, razsvetljen s plinom. Leto pozneje, 1817, je bila inkorporirana ali utelovljena “Baltimorska družba za plin.”
Plin si je potem hitro osvojil svet in se vzdržuje danes na svojem mestu ne le poleg električne luči, marveč si pri dobiva vedno večje polje. Plin goni stroj, kuha jed in kuri sobo. V tisočerih hišah se rabi poleti v kuhinji, da olajšava gospodinji delo na ščedilnem ognjišču.
ZABLODE ČASOPISJA.
Neko newyorško gledališko igravko je vprašal preradoveden “reporter”, ali je res, da se hoče razporočiti. Umetnica je odgovorila z nasprotnim vpra šanjem: “Zakaj naj svoje zasebne zadeve razpravljam v javnosti?” in je obrnila s tem sitnemu intervievrerju hrbet.
Gospa je dala s tem dober, posnemanja vreden zgled. Izbrala je edino j pravi način odprave, ki je v takem slučaju na mestu.
Časopisi spadajo dandanašnji k naj-neogibnejšim dnevnim potrebam. Novodobni človek hoče biti poučen o dogodkih v mestu in deželi, da, o vseh znanja vrednih prigodkih na celi zemeljski obli. Časopisi pa imajo ne le novice poročati, marveč tudi znanje razširjati, razjasnovati in poučevati. Zato se jim mora priznavati tudi pravica do kritike ter odkrivanja in izpodbijanja nepriličnih razvad v javnem življenju.
So pa meje, ki jih mora časopisje čislati, ki jih ne sme prekoračiti, ne da bi se hudo pregrešilo v svoji visoki nravni nalogi. Poročevanje se mora j predvsem ustaviti ob durih obiteljske- | ga doma. Brezvestno raznašanje čenč, | pomanjkljiva zavest odgovornosti in | preziranje čutov bližnjika so izrastki časopisja, ki se ne morejo dovolj obžalovati ter ne dovolj grajati in obsojati.
Kakor posamezni dostojni človek, tako mora tudi časopisje stati na nravstveni višini. Zvezde vodnice njegove delavnosti morajo tvoriti vestnost, resnicoljubje in zanesljivost.
V splošni celoti se časopisje trudi, zadoščati visokim zahtevam, ki se stavijo nanj, in opravičevati veljavnost in ugled., ki se mu — ali po pravici ali krivici — pripisuje. Svojega ugleda pa ne more hitreje in globlje izpodkopati, kakor če stopi z visokega Stražišča narodne prosvete doli v blato čenčanja, pretiravanja, zavijanja in obrekovanja.
Posamezniki lahko prav mnogo store v oviranje nespodobnosti, če vsakega nepozvanca, ki se poizkuša vtikati v njihove zasebne razmere, enako odpravijo ali zafrknejo, kakor je storila newyorška umetnica.
Časopisje se šteje med najzanesljivejša merila omike narodov. V uspehih takozvanih “žoltih” časopisov, senzačnih in umazanih listov, ne tiči torej baš noben poklon za njihove naročnike.
Rokopis Gunduličevega “Osmana” so našli v vatikanski knjižnici v Rimu.
“Črna roka” je zagrozila Rockefellerju, zato je njegov dom ostro zastražen.
V Zakopanih v Galiciji se je razdelilo na tisoče letakov', ki poživljajo ljudstvo na vstajo za neodvisnost Poljske.
Mongolska. Odpadlo je od Kitajske 6 mongolskih knezov, ki so se pridružili neodvisni Mongolski. Kitajce nameravajo ondi pomoriti.
Evropska vojska bi bila posebno všeč socialistom. Voditelji socijali-stov nameravajo proglasiti splošno stavko, ako bi izbruhnila v Evropi kakšna vojska.
50milijonski konkurz. V Berolinu je postal insolventen špekulant s stav-bišči Philippsthal. Pasiva znašajo SO milijonov mark. Več večjih bank je prizadetih.
Nov prekop med Atlantskim in Tihim morjem. Namerava se ustanoviti angleško-francoska družba, ki hoče zgraditi v republiki Nicaragua prekop, ki bi vezal oba oceana in bil konkurenčno podjetje Panamskemu prekopu.
Cesar Franc, Jožef je poslal češkemu vseučilišču krasno sožalnico povodom smrti Jaroslava Vrchlickega, največjega pesnika češkega. Pogreb na Vy-| šehradu v Pragi je bil uprav kraljev- j ski, piše “Hlas”.
Jugoslovanski kongres za glasbo se bo vršil leta 1913. v Belgradu. Mladi srbski komponist Hristič je uglasbil Vojničevo dramo “Dama s solnčnico”. Ta opera se bo prvič pela pri tem glas benem kongresu.
Bivši minister v zaporu nevarno o-bolel. Bivši danski minister Alberti, ki je bil obsojen v osemletno ječo, ker je ogoljufal za 15.000.000 kron, je v zaporu smrtnonevarno obolel. Minister, nenavajen slabe hrane in dušno potrt, je ves čas hujšal.
jbsojen v dveletno, Thomas v petletno ječo, Foerster pa v šestmesečni zapor.
Evropa se pogrezne? Profesor dr. Albert Nobles v Philadelphiji objavlja znanstvene razprave, v katerih trdi, da se v 50 ali 60 letih Evropa mora pogrezniti. Podzemske sile so, kakor trdi dr. Nobles, notranje zemeljske plasti pod Evropo tako oslabile, da evropska zemeljska skorja ne more. večno obstati. Prvi krepki potres po dr. Noblesovem mnenju gotovo povzroči, da se Evropa pogrezne.
Velikanska predstava. Dne 15. t. m. se je vršila v Rotundi na Dunaju velikanska gledališka predstava. Vpri-zorila se je drama, “Mirakel” avtorja dr. Vollmoellerja, uglasbena od Hum-perdinga. Igralcev je bilo 1400, med njimi 240 koristov. Notranjost Rotunde j e. b i 1 a izpremenjena v prostor v renesančnem slogu. Prostora je bilo za 10,000 oseb. Oder je bil 80 m dolg
in 80 m širok. Na odru je bilo več telefonov, da so bili režiserji lahko v zvezi z igralci. Orkester je dirigiral Čeh Oskar Nedbal.
Potegnjena mejna stražnika.
Dva avstrijska obmejna stražnika sta videla pred kratkim na Renu, kako je odplul s švicarske strani čoln s štirimi možmi, ki sta jih smatrala za tihotapce s saharinom. Čoln je plul proti avstrijskemu bregu. Namesto da bi stražnika pričakala “tihotapce” na avstrijskih tleh, sta stopila oba v nek čoln in se peljala Švicarjem nasproti menda z namenom, da bi jih aretovala (kar pa ne bi bilo pravilno, ker je voda internacionalna). Ko sta dospela do njih, so pa skočili v njujin čoln in se polastili njujinega orožja ter ju odvedli v Švico. Tukaj so jetnika izkrcali na kopno ter ju pozneje poslali brez orožja domov.

sogmnsn
IZGREDI V OGRSKEM PARLAMENTU.
Ogrski parlament ali državni zbor je bil otvorjen po programu, to se pravi z brezprimernim škandalom, medsebojnim psovanjem in pretepanjem.
Opozicija je prej oddala izjavo, da se z ministrskim predsednikom pl. Lukaczem noče nič več pogajati, in da so seje v poslanski zbornici moralna nemočnost. Če hoče cesar-kralj Franc Jožef napraviti zborniškim zmešnjavam konec, da mora predvsem skrbeti za odstpp Lukacza in Tisze ter poslati na Ogrsko zaupnika, ki ima potrebno oblast, da — po samovoljni izključbi opozicije — zavoženo zako-nodajstvo pripravi na pravo pot. Potem da se mora državni zbor razpustiti in sklicati nov parlament, ki da bi imel nalogo, napraviti splošno, jednako in tajno volilno pravico.
Te zahteve opozicije so popolnoma poštene in pravične. V današnjih razmerah ni pretežna večina prebivavstva — nemadžari — v državnem zboru ali prav nič zastopana ali ne zadostno. Že pred šestimi leti je krona slovesno obljubila Ogrom splošno volilno pravico. Dosedaj pa je večina z nasiljem preprečila vsak poizkus, zadobiti kraljevim besedam veljavo.
Ime Tisza pomeni na Ogrskem danes program in sicer ne dobrega. Grofa smatrajo za “davivca splošne volilne pravice”.
To pojasnjuje sprejem, ki ga je bil grof Tisza deležen ob svojem prihodu v otvoritveni seji državnega zbora, a ga ne upravičuje. Seveda je vladajoča stranka v moralnem oziru zelo kriva; parlamentarec pa se ne more huje pregrešiti zoper parlamentarno življenje, nego če z nogami tepta poslovni red in, parlamentarno dostojnost.
Današnje razmere so nevzdržne; nezmiselno je, da vlada v parlamentu
Zdrava dežela. Prebivalci na Balkanu dočakajo, kakor znano, večjo starost, kakor drugi Evropejci. Bolgarska vlada je uradno dognala, da živi med 4.000.000 prebivalci 4000 ljudi, ki so nad 100 let stari. Nemčija ima
65,000,000 prebivalcev, pa šteje komaj 72 po 100 let starih ljudi.
Milijonarji se množe. Lansko leto se je število milijonarjev pomnožilo za 1.000 in to samo na Pruškem. Davčne oblasti so naštele leta 1910. na Pruskem 8355 milijonarjev, leta 1911. pa 9349, s skupnim premoženjem 25 in pol milijarde mark. To so pač nezdrave razmere.
Čuden samoumor. V Los Angeles v Californiji si je iz nepoznanega vzroka končal svoje življenje bivši poštni nadzornik Calvin H. Bullard s tem. da si je vbodel veliko iglo tri palce globoko v glavo. Težko ranjenega so prepeljali kasneje v bolnišnico, kjer je pa kmalu za tem umrl.
Ustreljena baronica. Grof Finken stein je na lovu v bližini Freiwaldava ponesreči s strelom smrtno nevarno ranil baronico pl. Eckartstein. ki so jo takoj odpeljali v Berolin in operirali. Baronica je že umrla. Kroglja je od letela od nekega drevesa in nato zade la baronico.
Napad “bolnika” na zdravnika. V Hamburgu je prišel k zdravniku dr. Paulsenu neki mož, ki je zdravniku rekel, da ga bole pljuča. Ko ga je zdravnik preiskavah mu je “bolnik” nastavil na čelo revolver in zakričal: “Denarja hočem!” Zdravnik mu je z roko izbil revolver in mu dal 4 marke, s katerimi je pobegnil.
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod R nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The \ Joliet | National \ Bank |
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni tklad K $400,000.00.	H
ROBT. T KELLY, pr.ds.
CHAS. G. PEARCE, k*iir
■00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000030000’
Za 7 avarovanje
™	^ proti požar«, mali in veliki
• • • •
ilifea
POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt Co.
203 Woodruff Bldg.	Oba tel 169	Joliet, 111.
'0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000*000000,
-J
'MUC
Besede avstrijskega cesarja. V di-plomatičnih krogih krožijo zanimive besede, ki jih je izrekel cesar Franc Jožef ob priliki, ko mu je predložil zunanji minister grof Berchtold znani predlog in ga prosil odobrenja. Cesar je rekel: “Storite, kar smatrate za pravo, da se ohrani mir mojim narodom. Jaz nočem imeti in tudi ne bom imel nobene vojske več.”
Koliko izdajejo evropske velevlasti za vohunstvo?. Neki angleški list objavlja, da trosi za vohunstvo: Avstro-Ogrska 11/2 milijona kron, Francija en milijon kron, Nemčija 1,397,400 K, Anglija 1,200,000 K, Italija pa 300,000
K.	Poleg tega ima sleherna država v proračunu tisočerne zneske, ki niso sicer natančneje označeni, a so v istini določeni za vojaške špijonaže. -
Čedna troperesna deteljica obsojena. Berolinsko deželno sodišče I. je sodilo 221etnega blagajniškega slugo ilaaseja, ki je poneveril 100,000 mark, 261etnega Aleksandra Thomasa, ki je povzročil tatvino in skrival ukradeno blago in 341etnega črevljarskega mojstra, Pavla Foersterja, ki je pomagal izvesti hudodelstvo. Tat Haase je bil
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
IMÛt Jouer, u.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Botth-g Dept. Cor. Scott and Claj' St.	Both Telephones 2d.

******
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Orgaaiaovana ▼ Joliet-u, 111. dne 2. april« 1894. Inkorpororana ▼ državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:.........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:...............Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:......................John Grahek, 1012 Broadway, Jaliet, 111.
Duhovni vodja: .............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, IH.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter $taudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St;, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
Društvene vesti.
>»0+0*0*0*0*0*0*0+0+0*Q*4
Cleveland, O., 21. sept. — Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. N-
J.	se naznanja članom po sklepu seje z dne 1. sept. 1912, da se društvo korporativno udeleži slavnosti blagoslov-ljenja nove zastave društva Srca Marija (staro) na dan 29. sept. 1912 in torej so prošeni člani gori imenovanega društva, da se polnoštevilno zberejo ob 1. uri pop. v Knausovi dvorani ter skupno odkorakamo v počast društva Srca Marije in blagoslovljenje nove zastave. Nadalje pa priporočam bratom gori imenovanega društva, da bi se od prvega do zadnjega člana udeležili te slavnosti in pokazali, da smo člani društva sv. Vida št. 25 K. S. K.
J.	za napredek in obstoj katoliške vere, ker gori imenovano društvo Srca Marije je pravo katoliško društvo slovenskih mater in deklet. Torej bratje društveniki sv. Vida, pokažite se na ta dan kot pravi katoličani,' da ste za napredek katoliških društev in naroda, da bodete s tem pokazali našo zastavo, da smo mi prvi v edinosti za napredek katoličanstva. Torej bratje, ne glejte in ne sramujte se pripeti svojih rega-lij (znak) na svoja prsa in stopiti v vrsto korakanja, in ponosno, se vsak pokaži, da si za razvoj in napredek katoliškega društva!
Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J.
Josip Russ, tajnik.
Skušnja je stvarnica znanja in morilka idealov.
Pesimist je nesrečen, če je srečen.
Ljudje sodijo rajše po slabih vspe-hih kakor po dobrih.
Ne obogati se od dohodkov, pač pa od izdatkov.. .
Si že slišal, da se je doktor B. radi dolgov vstrelil?”
“Na, na! Končno to še ni tako hudo —- jaz pa imam prijatelja, ki se je moral radi dolgov — oženiti.”
Lažja pot.
Stuart Robson je imel, dasi znamenit igralec, jako neprijetno napako: ječal je, in posebno pa, če je bil razburjen.
Nekega dne prisopiha razburjen k železniški blagajni:
“Da—da—dajte mmmi tititiket...
“Do kam?” ga vpraša uradnik.
“Titititiket.. .”
Do odhoda vlaka je manjkalo še par minut in potniki so se mrmraje drenjali in pehali za Robsonom.
“Povejte mi vendar, prosim Vas, kam želite potovati?” ga še enkrat vpraša uradnik.
“Rrrrrad bi dodododo.. .hvala, grem peš!”
Pasja zvestoba.
Zoolog Dr. Ronald H. Curtiss je bil odločen nasprotnik toli slavljene živalske vdanosti
“Nesebične živalske zvestobe sploh ni; njih nagnenje izvira iz parasitstva, to je požrešnosti — pes ljubi svojega gospodarja, ker ga ta hrani. O tem najdete sto in sto dokazov, če preiskujete vse take ganljive povesti o pasji zvestobi.
Stoletnica bitke pri Borodinu.
Dne 7. sept. se je pripeljala rodbina ruskega carja k slavnosti v Borodino. Slavnost obletnice bitke pri Borodinu leta 1812. je bila velikanska. Na bojišču so stala pri odkritju spominka na bitko odposlaništva tistih polkov, ki so se udeležili bitke, Slavnosti je prisostvovalo več Rusov, ki so že živeli leta 1812. Najstarejši je že dosegel 125, najmlajši med njimi pa 110 let. Car in carjeva rodbina se je udeležila velikanske procesije na borodinskem bojišču. Iz Borodina se je carska o-bitelj vrnila v Moskvo, kjer je prisostvovala petdnevnim svečanostim v spomin na vojno leta 1812. V Moskvi so se vršile velike vojaške parade in enake svečanosti, ki so bile izmed največjih, kar jih je Rusija doživela. Ra-zun tega je bila ta proslava tudi velike kulturne važnosti, ker so otvorili v Moskvi takozvani “Muzej leta 1812.”, v katerem bodo zbrani vsi spomini na | Napoleonov pohod v Rusijo, vse slike, umetnine in vsa literatura one dobe, kakor tudi vsa literatura kasnejše dobe, ki se nanaša na napoleonsko epoho.
Albanija in Avstrija.
“Jeune Turquie” izvaja, da je Berch-tholdov predlog že dosegel svoj namen. Monarhija je javno izjavila, da ščiti Albance, ki se lahko ob novi vsta-
kosov “regalij” po 75 c, katere nam je izdelal g. Ivan Pajk posebno lepo in stanejo z ekspresom $37.85. Nadalje smo naročili 100 kosov društ. pravil s j plačilno lestvico, in še nekaj drugih ] tiskovin, kar bo stalo okoli 27—28 dol.
Naj omenim, da izmed treh tiskarn, na katere smo ponudbo poslali z vzorcem, nam je tiskarna Ani. Slovenca najnižjo ceno postavila, zato smo tudi njej naročilo poverili.
Ker naše društvo samo en letni bal naredi, upamo, da nas bojo rojaki posedli, in zraven, da sebi nekoliko veselja naredijo. Zatorej uljudno v imenu celega društva vabimo vse rojake iz okolice, posetite nas! Postreglo se Vam bo bratski, ker “svega i svašta” bode na razpolago.
Devet mesečni račun.
Dohodek v 9tih mes............$1348.10
Strošek v 9tih mes............ 1343.48
Neka stara devica je imela malo P sklicujejo na Berchtholda. Avstro-pseto, ki je bilo dokaj slično onemu, s ' Ogrska se zavzema za sedanjo tursko
katerim je bil nekdaj Mike Cegare slikan. Umrla je in zapustila je vse svoje premoženje svojemu nečaku. Sreč
vlado in nasprotuje vsaki bodoči turški vladi, ki bi zavzemala drugo stališče. Albanija je že danes gospodar-
nega dediča sem kmalu po njeni smrti sko z Avstro-Ogrsko tesneje zvezana srečal in takoj sem mu izrazil svoje ! kot s Turčijo, zdaj jo je pa monarhija sožalje	še Pokt’čno izpremenila v avstrijsko
“Hvala Ti, prijatelj! Nekaj Te tudi provinco zanima, da je tudi njen “Karo” en dan
po njeni smrti umrl.”
“Vraga! Skoro gotovo mu je počilo srce?”
“O ne, prijatelj dragi, dal sem mu strvhnina.” —
Preostanek torej ............ 4.71
Preostanek 31. dec. 1911.... 739.71 i
Iz vrta ljubezni.
Poezija in proza: Moški hrepene po “chiku”, ženske po “cheku”. —
Dosti je moških, ki ne verujejo v hipnotizem do — po poroki.
Moški pijejo, da si krajšajo čas, ženske pa, da si preganjajo spomine na demije ^ na princa zelo razburljivo lepše čase.	I vplival. Ko mu je prideljeni ordo-
Strta srca niso pri nas tako draga j nančni častnik major Pavlovič nekega
O znorelem princu Jurju.
poroča list “Dunincatza” v Bukarešti: Znano je, da je princ Jurij pri prvi izkušnji v Parizu padel in ga zato niso hoteli .sprejeti v vojaško akademijo. Sprejeli so ga šele, ko sta posredovala zanj bolgarski car Ferdinand in zunanji minister Milovanovič. Princ pa predavanjem ni mogel slediti, ker je pogrešal zadostne predizobrazbe in je zato izstopil iz akademije ter nato zelo lahkomišljeno živel. Izstop iz aka-
Gotovina 23. sept. 1912.......$ 744.42
Razdelitev stroškov:
Na Jednoto poslano s poštn. ..$ 844.65
Za bol. podp. izplačano.......	365.00
Za druge stroške, kateri so detajlno vpisani v računski knjigi pa ...............|....	133.83
kakor strte obljube...
Pravi in edini “gospodar v hiši” je večinoma le — baby.
dne očital, da preveč zapravlja, sta se s princem hudo sprla. Princ je celo na majorja streljal z revolverjem, a ga
Zakon je loterija, glavnih dobitkov ni zadel. Pavlovič je princa takoj na-— dobrih žena — je malo. Mnogi, to zapustil in poročal podrobno o vsem je srečen, da zadene saj toliko, kolikor kabinetni pisarni v Belgrad. Iz Bel-je stavil.	I grada so nato odposlali k princu nje-
Sovražniki žensk so samo oni, ki še govega bivšega vzgojitelja profesorja
Skupaj ....................
Pregled denarnega imetja:
State Bank of Braddock po 4
odsto obresti .............$ 461.38
National Bank of Braddock
po 4 odsto obresti ........ 259.76
Nat’1 Bank ček. promet še.. ..	5.00
Blagajnik ima pri roki....... 18.28
niso ljubili, ali pa so že jenjali lju-$1343.48 biti.
Popoviča, ki ga je pregovoril, da sta odpotovala v Švico, kjer je bil prisi-
Najbudniji nočni čuvaj je žena, ki ljen princa, ki je zblaznel, izročiti blaz
Waukegan, 111., 24. sept. — Naznanjam vsem članom dr. sy. Jožefa št. 53
K.	S. K. J., da je odstopil od svojega urada dr. preds. Franc Brence. Na mesto njegovo je bil izvoljen na redni; mesečni dr. seji 16. septembra vobče j spoštovani brat John Jerina, bivši pod-I predsednik; mesto podpredsednika je pa prevzel brat Frank Ogrin.	I
Tem potom se člane gori omenjene- j ga dr. prosi, da bi se na dr. sejah ob-našali kakor se spodobi dobrim dr. bratom, ki gledajo za korist in uspeh društva. Ne na dr. sejah doprinašati take stvari, ki k društvu ne spadajo, kakor se je to godilo na zadnjih dr. sejah; da bode saj mogel dr. predsednik malo reda držati. Ker to je jako žalostno, kakor je bilo do sedaj. Glejte! Člani in brati se imenujemo, pa mesto ljubezni in sloge, ki bi morala biti med nami, je sovraštvo. In zakaj? Zato ker, ako ima eden ali drugi ■■ kako stranko, pa na dr. seji ž njo pre-1 pir dela. Bodimo združeni in delujmo vsi skupaj za korist in blagor društva ! in njegovih članov, ne pa v propast. Vedni prepiri in vedno nov društveni odbor, to se ponavlja, ker ni sloge v društvu, in ker se člani ne zavedajo, kaj da so.
Prosi::	i' ■ tiste člane(ice), kateri
mi še n' -očili svojih certifikatov, da jih rih orihodnji dr. seji izroče. Tisti-člani, kateri pa žive izven Wauke-gana in North Chicage, da mi dopoš-ljejo natančen popis, št. certifikata, za koliko je zavarovan, komu zapušča in datum istega, da bodem mogel natančno vknjižiti v nove dr. knjige, katere sem od glavnega urada sprejel.
Ob koncu dopisa pa pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J., posebno pa društva sv. Jožefa.
John Artač, tajnik.
Skupaj .......................$ 744.42
Mimogrede naj omenim, da se je i tukaj oglasil slovenski obersocialist in pital ljudstvo s svojim socijalizmom. Škoda le, da so tukaj Slovenci še prepošteni, drugače mu bi bili pokazali pot nazaj proti izhodu. Da ima pa privržencev, se ume, saj lepo donijo i njegove besede: Nič kapitalistov, malo delati, veliko zaslužiti, to bo življenje!. Nekaj naših sobratov ga je šlo 'poslušat in nekateri so jednotine znake doma pustili, Češ, Kristan se mogoče križa boji “morda je v...?” Nekaj jih je ^ pa moški nastopilo in to je prav. Čast j zavednim možem!
Pozdrav vsem sobratom in članicam in Vam, g. urednik.
Jos. Kerstolič, t. č. tajnik.
v pozni noči moža čaka.
Proza kuhinje je poezija mize.
Pri mnogih zarokah je prstan bolj važen kakor pa zaročenec.
Obleka dela moža, obleke žene ga pa vničujejo.
O ženskih oblačilih, o katerih v množini govorimo, se sploh ne govori.
Časnikarska svoboda.
niči v Glarusu.
Kometi leta 1911.
Lansko leto so odkrili astronomi o-sem kometov, med temi jih je nekaj, ki se vračajo v rednih presledkih, kakor n. pr. komet Borelly. Odkrili pa so tudi popolnoma nove, dotlej nepoznane svetovne romarje, med njimi svetli komet Brooks, ki se je začet-
Generalni odvetnik' Wikersham je kom jeseni dobro videl. Vendar pa je
RAZNO SADJE.
Za A. S. I. Adamič.
Rankin, Pa., 24. sept. — Vsem članom društva sv. Petra in Pavla štev. 91 K. S. K. J., kateri bivajo izvan Ran-kina, naznanjam, da je bilo sklenjeno na redni seji 11. avg. t. 1., da dfuštvo priredi veselico na Zahvalni dan 28. nov. v korist blagajne. Vstopnice bojo za člane 50 c., za nečlane po 25 c., ženske proste. Zatorej se bo na bodoči seji vsakemu članu zaračunalo 50 c več za vstopnico. Da smo povišali, oziroma glasovali za to, je vzrok, ker imamo prihodnji mesec spet izvanrednih stroškov. Naročili smo 50
Corse Payton je v New Yorkti znan kot vodja narodnih gledališč in igralec. Nekega dne je sedel v newyorški kavarni in zabaval se je po “igralsko” in dokaj glasno s svojimi prijatelji.
Pri sosednji mizi vstane zdajci mlad dijak, stopi k Paytonu in mu stisne tolar v roko.
“Čemu to?” ga vpraša Payton.
“Moja vstopnina —- vajen sem namreč vedno plačati, čim slišim igralca deklamirati.”
“Hvala lepa!” odgovori Payton, raztrga dolar na dva dela in enega izroči mladem rekoč: “Pri meni plačajo otroci samo polovico!”
prišel te dni na svojem agitacijskem j njegova svetloba naglo pojemala in ko potovanju v malo mesto na zapadu; je prišel na južno obzorje, smo o njem
prav malo slišali. Proti koncu leta je bil za opazovvalca tako majhen, da ga na južni zemeljski polobli niso več mogli ozreti s prostim očesom. In zdaj je zopet odpotoval tako daleč v svetovni prostor, da ga' astronomi vidijo samo še z dobrimi daljnogledi. Tudi začetkom jeseni od Beljavskega odkriti komet v Rusiji je bil dolgo neviden za prosto oko. Kometa Bo-relli in Chaumasse^ sta trajno romala v
pogovarjaje se z enim svojih kolegov, zapazi mimoidočega moža, obvezane glave in z drugimi očitimi znaki pretepa.
“Ta jih je pa dovolj skupil,” primeri Wikersham.
“Hm, izdajatelj je nekega zakotnega lističa in z vsako izdajo spušča strupene pšice na vsakogar.”
“Kdo ga je pa tako zbil?”
“Ne vem. Njegov časopis izide vsak torek zvečer in tako izgleda vsako Veliki oddaljenosti od zemlje in sta se
tako slabo svetila, da so ju opazili samo zvezdogledi z daljnogledi. Od začetka septembra se vrača komet Bo-relli zopet v svetovni prostor, komet Chaumasse pa se bliža zemlji. V bližnjih dneh doseže Chaumasse svojo najmanjšo oddaljenost od zemlje, ki pa je še vedno tako velika da ga ne bomo videli s prostim'o’esom.
sredo.” —
O Amerikancih.
Iz delavnice življenja.
Resnica je grenak kruh, ki človeka ne živi.
Norec odgovori več, kakor more tisoč modrijanov vprašati.
Komur se ne izpolni nada, se tolaži z zavestjo, da je bil dolgo srečen... srečen, dokler je na srečo čakal.
K ' alska resnica: Govedina jedan za duecem dražja, človeško meso pa — ceneje.
Boj se dveh vrst ljudij: pametnih in neumnih!
Kdor ima preveč prijateljev, nima niti enega.
Zdravnik spozna na jeziku bolezen telesa, modrijan bolezen duše.
Razpravljali so nekje o poštenosti chicaškega bosa in oglasi se Albert J. Beveridge:
“Ta?! Ta izvržek človeštva. Poslušajte me malo! Nekega dne pride milijonar k njemu in prosi:
“Rad bi postal senator. Za koliko mi prodaste svojo podporo?”
“Za nobeno ceno! Svoboden Amerikance sem in svojega vpliva ne prodajam nikomur.”
“‘Allright,’ če mi že svojega vpliva nečete prodati, potem mi dovolite le še vprašanje: Koliko bi veljalo, če bi hoteli za časa moje kampagne v mojo službo?”
O,	to je pa kaj drugega in govorila bova o tem!” —
O pralnem dnevu.
Pralni dan je najlepši dan v tednu— za moža namreč, ker priti sme pozno domov.
Lastno umazano perilo se pere doma, ono drugih pa javno, na cestah, v gostilnah, ali pa v “cajtngah.”
Za pranje potrebujemo vode, mila, pralnika, umazanega perila in potrp-ljenia. Pralnik so znašli fabrikantje perila, da perice isto čim prej uničijo.
V starih časih so pesniki opevali perice. zdai pa molčijo.
Najbolja perica je chinez, iz katerega se pa perice norčujejo, menda zato, ker ni “she” (odtod ime chinez), chinez je najbolj rmena nevarnost za bele perice.
Alkohol in potomstvo.
V Ženevi je napravil italijanski učenjak Ferrari poskuse, ki jasno osvetljujejo resničnost trditve, kako škodljivo vpliva uživanje alkohola na človeški organizem. Učenjak je dalj časa dajal uživati morskim prašičkom alkohol. Več prašičkov je zbolelo za hudimi krči, podobnimi epileptičnim napadom. Pozneje je prašičke umoril. Kpkor drugi raziskovalci, je našel tudi Ferrari dalekosežne izpremembe v živčnih celicah, krvnih stanicah in v možganih ter hrbteničnem mozgu. Ferrarijeve živalice so izkotile mlade in tudi mladiči so imeli bolne pojave in zlasti krče, podobne božjastnim napadom. Ferrari je umoril mlade mor. prašičke in preiskal živčevje. In videl je, da se je tudi živčevje spremenilo; opazil ie v njem bolne pojave. Ferra-rijeva ra. iskavanja se popolnoma vje-majo z vsakdanjimi izkušnjami zdravnikov. Tako je pokazala statistika Švica. :ga zavoda za epileptične v Curihu, da so bili povprečno v desetih letih tretjina vseh na novo sprejetih bolnikov otroci starišev, ki so mnogo pili. Z znanstvenimi poizkusi je popolnoma jasno dognano, da alkohol
vpliva na vsa živa bitja, ljudi, živali in rastline, škodljivo in povzroča razne bolezni poleg tega, da organizem občutno slabi proti drugim boleznim in
jim človek preje podleže.
Vojak v juhi.
V garniziji mesta Rennes so nedavno v tamošnji pehotni vojašnici že davno odtrobili neko nedeljo zvečer k počitku, ko je nočna patrulja pri kontrolnem obhodu po sobah moštva opazila, da je postelja nekega vojaka prazna. Mislili so, da je vojak ostal preko dovoljene ure zunaj vojašnice. Pri straži ob vhodu vojašnice so pa zvedeli, da je pogrešanec prišel ob pravem času domov in tudi vojaki so izpovedali, da so ga videli v vojašnici končno v onem oddelku, v katerem je bil nastanjen. Začeli so ga iskati povsod, na dvorišču, kakor tudi v vojašnici, a nikjer ga niso mogli najti. Šele prihodnje jutro se je rešila uganj-ka, kam je izginil. Polk bi moral zjutraj oditi že zgodaj na vaje in ob 3. uri so že stale čete na dvorišču. Poprej pa se je morala skuhati še jutranja kava in v ta namen je odšlo kuhinjsko osobje v kuhinjo. V eni izmed kuhinj pa so našli pogrešanega vojaka v ogromnem kotlu za kuhanje juhe. Vojak se je popolnoma slekel ter zlezel v kotel, bržkone da bi se kopal. Kuharji so ga našli nagega in spečega med zelenjavo in mesom, ki so ga stresli že prejšnji večer v kotel in zalili z vodo. Ko so spečega vojaka zbudili, je bil zelo začuden zaradi svoje nenavadne postelje in ni mogel pojasniti svojega početja drugače, kot da je prejšnji večer prišel “preveč obložen” dotikov. Vojaki so se seveda pozneje branili jesti juho, v kateri se je ponoči kopal njihov tovariš, češ, da smrdi preveč po žganju in tobaku.
IZ BELE KRAJINE!
Opozarja se, da se bo rabilo pri zgradbi tunela belokranjske železnice v kratkem do 600 delavcev. Ker je mnogo Belokranjcev v amerikanskih rudnikih, ki bi morda radi domu prišli in ker bi bila zdaj prilika odslužiti si potnino, se vsi Belokranjci prosijo, naj opozore znance, ki bi hoteli vrniti se v domovino, da je zdaj zato najugod-neja prilika.
Dnine posameznim delavcem so takele:
Podajači zaslužijo 3.40—3.80Kna dan minerji zaslužijo 4.00—4.80 K na dan v akordu od 5—6 K
zidarji zaslužijo 5 K na dan kovači zaslužijo 5 K na dan tesarji zaslužijo 5—6 K na dan. Polirji, ki imajo preskrbeti delavsko kompanijo, od 25 do 40 delavcev, imajo plačo po dogovoru.
Ena akordna partija ima dva do tri polirje.
Potreboval se bo tudi okrajni vrtnar, ki bo imel urediti in voditi vrt za gozdno zelenjavo in cvetice in oskrbovati okrajno drevesnico za zgodnje sadje. Letna plača bo 1,100 kron. Pristranskega zaslužka več sto kron. Najavijo naj se pa le vrtnarji, ki imajo veliko zmožnost in tudi veliko prakse, ker bo ta zadeva za vso Belo Krajino velike važnosti in bo imel dotičnik za ta del veliko odgovornost.
SLOVENCI IN HRVATI, POZOR!
Podpisani prodam svojo dobroure-jeno gostilno s kegljiščem in dvorano, ki je pripraven prostor za vsakovrstno trgovino. V mojem salunu je vsako minuto ljudi, ker je blizu velikih vrat Illinois Steel kompanije, samo pol bloka južno.
To je najlepša prilika za Slovenca ali FIrvata. Naprodaj je poceni. Prodam vse, poslopje in loto, za gotovino ali pa na obroke, kakor kdo hoče kupiti.
Kdor hoče imeti dobro trgovino in narediti lep denar v kratkem času, naj se posluži te prilike. Bolje je nego farma ali kaj drugega.
Prodam pa samo zato, ker sem že dolgo časa bolan, kakor je rojakom znano, drugače bi ne prodajal.
Kdor je kupec naj se oglasi pri meni kmalu, ker bo kmalu prodano.
JOS. KOMPARE,
8908 Green Bay Ave., So. Chicago, 111.
Košiček
Slove 5 gostiiiičar
Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače.
“Tonček Is 0. K.”
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIErp
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
Mellolr & Welliitz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite t slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Anton
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, M ste na katerikoli bolezni bolni, m SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je t« sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov j’e bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obraiB s popolnim zaupanje..» do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pn pišite 1 Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L,
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, I1L
N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502
John Verderber
STARA GOSTILNA Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike.
MIH. TERD ICH, vodja.
203 Ruby St. JOLIET, ILL.
Loughran & Conway
108 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojnje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega.
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Vjna naprodaj
Lansko vino od prve trgatve iz mu-škatel in tokaj grozdja belo vino pO 35c galon, resling po 40c galon, belo vino od leta 1910 po 45c galon, črno 40c galon, staro belo vino 50c galon,
100 proof močan drožnik in tropinovec po 4yi galone za $12, 10 galonov $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galonov vkup. Vinarna in distilerija blizo postaje. Pisma naslovite:
S. Jackse, Winery
Box 161,	St. Helena, Cal.
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi,
i.ahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po po-iasnila še danes. Šolnina nizka.
Slavenska
Korespondenčna Šola
(Prejšnji ‘naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.)
.380 E. 40th St.	Cleveland, Ohio.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
Javni notar
J.	KAKER
220*4 Grove St., Milwaukee, Wis.
izvršuje vse v njegovo stroko spadajoče zadeve za tu in za stari kraj.
Isil	^enska kri«
1	( Bretonska povest. A. le Braz.
	
(Dalje.)
“Tako,” je rekla Marie-Ange, ko sva sred polja prišla do križišča, “sedaj idite naravnost naprej in ne morete ¡zgrešiti. Moj dom je tu doli na zapadu. Saj ostanete še par dni tukaj, .tedaj me enkrat tam obiščite! Kraj se imenuje Cadoran. Najstarejša naselbina je na otoku, zibel rodu Mor-vac’h, ki ima sam trideset rodbin. Moj mož bo gotovo doma, da vas sprejme, in če vas bo veselilo, vas popelje enkrat na skalo Kelern, kjer spi, kakor pravijo, praoče našega plemena, “Mor-vac'h Trdoglavec”, ki je bil nekoč kralj morja, smrtni sen.”
Napol resno, napol šaljivo je bila izgovorila zadnje besede in nato sva se poslovila. Več kakor enkrat sem se obrnil in gledal za njo, kako je hitela na “zapad”, proti tistemu Cado-ranu, ki sem si njegovo ime neprestano mehanično ponavljal, kakor bi bil v treh polnozvenečih zlogih sam ne vem kak dih čarobnosti, skrivnosti. Ko je bila končno izginila lepa otočanka izpred mojih oči, nemara zavoljo zlobne strmine na poti, se mi je zdelo, kakor da je izginilo z njenim čistim obrazom, obdanim s kakor jantar svetlimi lasmi, nekaj žareče svetlobe lepega dneva — —
Tedaj je zadonel za nama piskajoč glas: “Ali hočete prisesti, gospod? Prostora je dovolj in potem pridete vsaj obenem s svojo popotno torbo kamor ste namenjeni.”
Stara, majhna ženska je bila, ki me je tako poklicala. Njena glava s še skoraj mladostnim obrazom je tičala v tesni črni kapuci, izpod katere so kukali padajoč na črno ruto osiveli šopi las, ki so bili podobni nepočesa-nemu predivu. Sedela ali pravzaprav čepela je v majčkenem vozu, ki ga je vlekel majhen konj. Z roko mi je pokazala prazen prostorček zraven sebe na klopi, za katero se je kopičil hrib zavitkov, med katerimi sem spoznal tudi svojo popotno torbo, skromno prtljago raziskovalca legend in pesmi. Uvidel sem, da bi bil starico ranil, če bi bil odbil njeno prijazno ponudbo, in tako sem se stisnil kakor je šlo, na prostorček ob njeni strani. Stisnila je iz grla glas, ki je spominjal na žvižganje hudournikov. Quessantski poni je nato stresel svoja obraščena ušesa in odpeljali smo se v diru naprej. Belkasto rumene jate škrjancev so nas spremljale, ki so se dvigale v naši bližini iz razorov in potem se razletale nad najinima glavama v mirnem zraku.
Starka se je med tem predstavila kot “potovka” na otoku.
“Kola Glaquin mi je ime, če smem, gospod! Če ob dnevih, ko prihajajo parniki, piha veter proti Stifu, tedaj naglo vprežem Minourica in se peljem doli. Da, da, že marsikatero vožnjo sva napravila mala žival in jaz! — Voziček — Miniou, stari zabavljač, ga je krstil “poštni omnibus” —• res ni prav velik, toda menim, da se človek ne pelje ravno slabo na njem, kaj ne?”
“Moj Bog. ne! Vsaj če si pozabil, da se je zibal kakor barka brez krmila na škripajočih oseh semintje.
“Povejte mi, kdo je pravzaprav ta Marie-Ange?” , sem izkušal izvedeti brez vsakega drugega uvoda od starke.
"Ha, ha,” je odgovorila in se zasmejala na ves glas, da so se še bolj videle gube na obrazu in zareze krog oči, "na to vprašanje sem bila že pripravljena. Prej, ko sem vaju videla skupaj korakati pred seboj, in poslavljati se na križišču, sem si takoj mislila:! “Aho, zopet nekdo, ki ga je očarala Marie-Angina ljubkost!” O kaj, ne' zagovarjajte se! Tako je,'glejte, vsa* srca letijo k njej kakor čebele k bezgovemu grmu. Blagoslov je nad to žensko. Mi vsi na otoku jo naravnost obožujemo...— — Prejšnje poletje je hotel neki slikar naslikati njeno podobo, 'da bi jo pokazal ljudem v Parizu; toda ni pustila. Ona je ravno-tako skromna kakor 1 j ubežnica. In pridna je! Če bi vedeli, kako veselo življenje živita ona in njen mož tu doli na Divjem vrhu v svoji hiši Cadoran! Ona je poročila Jeana Morvac’ha, potomca Morvac’ha Kelernskega, ponos- ^ nega fanta, “državno izprašanega pilota in ribiča po poklicu.”
Tu je Nola Glaquin prekinila in se prekrižala. Slišal sem, kako je ob tem mrmrala med zobmi: "Bog ga varuj, vrlega moža!”
Po kratkem premolku je zopet začela s svojim navadnim glasom: “Ob svečnici se jima je rodilo dete, pravi angel, lepo kakor majski dan. In to je vse, dragi gospod. Marie-Angina zgodba je povest srečne ženske, in take zgodbe bi se morale pravzaprav samo pripovedovati. — Hi, Minouric!”
Stara Nola je molčala. Pokrajina je polagoma izpreminjala svoj značaj. Rdečkasta pustinja se je začela krasiti z malimi, solnčnozelenimi travnatimi oazami, na katerih so se pasli ovni komaj tako veliki kakor mala jagnjeta krog pola, na katerega so bili navezani na dolgih motvozih. Iz posmo-ljenih desk zbiti mlini na veter so se pozdravljali iz kraja v kraj z enakomernimi gibljaji svojih kril, ki so bila prevlečena z ostanki starih jader, na katerih si še lahko bral lepo število ladijskih imen. Hiše so se dvigale se-
daj številneje. Toda niti ena ni ležala tesno ob cesti. Lahko si bral v obokih nad vrati vklesane napise in vdihaval vonj divjih rož, ki so s svojimi ovenelimi listi še pokrije prage. Na nizkih zidih, s katerimi so bili o-grajeni vrtovi, se je sušil kravjek, ki je edino gorivo na otoku poleg naprav ljenih ostankov lesa. Udarci na zvon v bližini so naznanjali poldne. Pet minut pozneje sva se pripeljala v mestece Porz-Paul.
“Šest sous in kozarček,” mi je odgovorila vslužna potovka, ko sem jo vprašal v nizki sobani “Hotela Ste-phan” po voznini.
In ko sva trčila, je dostavila prav po bretonski navadi: “Nisem vam še
vsega povedala, veste--------Če se res
zanimate za Marie-Ange, dobite koga,
da vam pove zgodbo o Sireni.-----------
Jaz tega ne morem, kajti radi svoje službe se ne smem nikomur zameriti.”
IV.
Še tisti večer sem prišel po preprostem naključju do jasnosti... Skoraj vse popoldne sem blodil po loqueltaz-ških skalah. To je morda najlepša točka celega otoka. Tukaj se je nemara prosta igra narave podvrgla mogočnim estetičnim zakonom. Velikanske granitne skale so sameodsebe vpo-dobile pradavno svetišče, razpadajoč, mogočen, čaroben tempelj. Stebri, o-boki, okna, skozi katera gledaš v neskončnost, ne manjka krasu tega tem-pelja iz pravljičnih časov, te mojstrske zgradbe prašil. Kupola nebesni o-bok, preproga kot žamet mehka livada. Morje je vdrlo skozi široko razpoko in se razlilo v samih malih tolmunih, ki so služili v barbarskih časih gotovo za razna skrivnostna umivanja.
Res ni neverjetno, da bi ne bil imel stari keltski kult narave nekoč eno svojih svetih mest v teh skalnatih prostorih. Še dandanes vozijo matere svoje otroke moškega spola takoj, ko shodijo, tja in jih trikrat ob plimi potopijo v valove, ko so jim prej ukazale trikrat teči okoli vsega tolmuna. Na ta način se posvetijo morju in so varni pred vsemi zlimi močmi čarovnije. Od tega časa so pod varstvom svetega Gildasa — bretonski “Velda-za” — ki je po ljudski veri dolgo živel v tem kraju in ga posvetil.
“Pred davnimi časi, gospod, so imele dvanajstere device tu svoje poletno buališče. Nazunaj so bile lepe kakor angeli, toda imele so črne, demonske duše. Kam so hodile pozimi — tega ni vedel nihče. Morda so hodile v gosti morski megli naravnost v pekel. Toda takoj, ko je solnce zopet posijalo z neba, so se že vračale, priplavale so z gornjim delom telesa nad vodo, da se je zdelo, kakor bi bili valovi gube njihove obleke. Nikdar niso prišle na suho, kajti ko so prišle iz vode, so mogle le lezti. Tako so torej ostajale v bajarjih ob vznožju skal in so se bavile tam ves dan in ob mesečini tudi vso noč s svojimi najljubšimi opravili. S petjem so si najraje kratile čas. Da bi omamile srca mladeničev, so pele mile pesmi in dolge ljubezenske speve in mladeničev srca so se pustila omamljati. Mnogo jih je darovalo svoje mlado življenje dvanajsterim devojkam. Mnogo jih je celo zapustilo svoje zaročenke in stare stariše, da so se posvetili gotovi smrti Tedaj se je Bog usmilil otoka in mu poslal svetega Gildasa. Svetnik, ki je 1 bil škof, je dal sirenam poljubiti svoj I prstan. Toda poljubi so tako vroče goreli na njih ustnicah, da so glasno tožeč odšle. Od tistih dni jih ni bilo več videti na teh obrežjih — tako vsaj trdijo stari ljudje.” Vse to mi je pripovedovala pastirica, edino človeško bitje, ki me je srečalo v tem divjem kraju. Bila je komaj petnajst let stara; kazil jo je debel vrat, bila je revna, slabo zraščena, in gledala je vame s čudovito globokimi, žalostnimi očmi. Kakor mi je povedala, je bila krava, ki jo je pasla, last čuvajev na svetilniku. Stopala je tesno ob meni in vlekla za sabo živinče, ki je žalostno mukalo.
Lahka, siva koprena je zavila polagoma vse stvari. Hiše v daljavi so se videle, kakor da čepijo nizko na tleh pustinje. Velikanski zidovi — premični zidovi morja so oklepali otok. Polni glasovi orgel so doneli iz nevidnih daljav skozi vzduh. Pred nama na višini se je pravkar užgala električna luč na svetilniku Creach in ta nenadoma vzplamteli, bledi ogenj na čr-no-belo pisanem pošastnem stebru je še pomnožil svečanost te ure.
Plaho in v svojem rjavem volnenem plašču tresoč se od hlada je dekle nadaljevalo: “V tem kraju se niso več nikdar pokazale, toda na kelern-skem obrežju se jih še vedno sliši in v svetlih nočeh se baje lahko vidi, kako ovijajo v mesečini svoje dolge, mokre lase, da se jim posušijo. Toda samo enajst jih je, teh morskih devic...”
"Ah! In kaj se je zgodilo z dvanajsto?”
"Dvanajsta?... Povem , Vam__________
Stari ljudje trdijo, da jo je pred sto, morda tudi pred tisoč leti, ujel lastnik Cadorana v svojo mrežo. Slučajno, pravijo nekateri, toda bilo je več, kajti vila se je namreč pustila ujeti, ker je ljubila tega moža, ki je bil najponos-nejši in najlepši izmed vseh v Ques-santu. Ko jo je bil potegnil na pesek, mu je dejala: “Naj postanem tvoja že-
na kakor kako dekle tvojega rodu, in zato te bom postavila za kralja morja!” Govorila je s tako milim glasom, s tako prikupljivimi kretnjami, da ni imel poguma, jo pahniti nazaj — kar bi bilo brezdvomno pravo. In vrhute-
ga------postati kralj morja, to ga je
vabilo. Vendar se je obotavljal: “Kako bi mogla postati moja žena, saj nisi kristjana?” Tedaj je odgovorila: “Nesi me na rokah do svojega bližnjega praga, za drugo ne skrbi!” Bila je mrzla kakor novemberska slana, ko jo je dvignil v roke in stisnil na prsi. Toda komaj sta bila na poti v Cadoran, tedaj se je njeno telo ogrelo in z bokov in nog so ji začele luskine odpadati. Ko sta prišla do hiše, je prosila moža, naj jo dene na prag, in od tu je šla sama v sobo...”
Tu se je deklica nenadoma prekinila in zdela se mi je vsa preplašena, ker je vse te stvari v tihem mraku, pod velikimi zabrisanimi postavami lo-queltazških skal razkrivala tujemu človeku.
“In sta se poročila?” sem vprašal jaz.
Tišje je odgovorila: “Da in ne. To je bil čuden zakon. Po pogojih pogodbe je bila, kakor se zdi, vila pri ribiču le ponoči. Malo pred jutranjim mrakom je vstala, se vrnila v staro življenje in plavala v daljavo, da se združi s sestrami. Tako je šlo nekaj časa. Cadoranskemu gospodarju se je vse posrečilo. Do skednja njegove hiše so mu prinašali valovi ribe in les. Vetrovi in toki so ga slušali kakor kralja. Bil je srečen in bogat. Rodilo se mu je krasno dete, ki je bilo v vsem podobno materi. Kaj si je še
hotel želeti?-----No — zdelo se mu
je, da ni še dovolj. Neko noč, ko je vstajala prva jutranja zarja, je dejal vili: “Ne vstani, prosim te, moja moraš biti v svetlem solnčnem svitu kakor v temni noči!...” Žalostna mu je odgovorila: “Ne zahtevaj tega od mene, nesreča bi bila za naju oba in za najino potomstvo!” — “Če se braniš,” je začel iznova, “tedaj moram domnevati, da me ne ljubiš več!” Te besede so sireno tako ranile, da je padla v globoko nezavest in ko je prišla
k zavesti, je bil že napočil dan.-----
In od tedaj —”
“Od tedaj?”	”
“Je nesreča nad sireninimi potomci.” “Torej še živi to potomstvo?” “Največja rodbina na otoku je. Več nego osemdeset mož in žena ima isto ime.”
"In kake vrste je nesreča, ki je nad njimi?”
“Glejte, to je prav težko razložiti.” Največja težava je bila pač ta, da je imela mala otočanka prav malo veselja mi stvar razjasniti. Rada bi bila pogovor končala.
Stavek za stavkom sem moral vleči iz nje in vrhutega je bila njena ques-santska bretonščina pomešana z neštetimi jezikovnimi posebnostimi, ki so me motile. Na kratko povedano, sem izvedel sledeče: Od roda do roda se je množila nesmrtna kri kadoranske sirene v čudovitem liku, v krasnih, zapeljivih ženskih bitjih z izbranimi čari, ki se jim ni bilo mogoče ustavljati. In vse te ženske so tvorile nepretrgano vrsto v meso in kri izpremenjenih podob prvotne pramatere in čudovita postava njih prednice, njih z vznemirjajočimi skrivnostmi obdana dvojna duša, čar njih glasu in kretenj, z eno besedo vsa varljiva njena lepota je v njih vseh vstala v novo življenje. V resnici je bil, kakor je dejala Nola Glaquin, blagoslov nad njimi. Da si jih je le gledal, je bila že radost. Niso le kras svojih družin, ponos so celega otoka. Ljudje jih iščejo, se zbirajo krog njih, jih slave, obračajo nanje tisočere udobnosti. Nihče ne pove, toda vsakdo ve. da se meša v to podeželsko čaščenje precejšen del usmiljenja. “Hči sirene” je bolj predmet pomilovanja, nego občudovanja. Kajti nad njimi preži neizprosna usoda, ki se skriva tam doli v grozeči samoti morja.
Komaj se je poročila s kakim pridnim brodarjem, ki je po šegi na otoku iz njenega sorodstva, tedaj jo zadene nenadoma sredi največje sreče krut udarec usode.
Lepega dne odide mož kakor navadno na ribji lov. Vreme je lepo, nebo jasno, lahka sapica pihlja. Nesreče se ni bati. Pride večer, noč objame vse, moža ni.---------Kaj se je
zgodilo? To je skrivnost siren. Zopet so se enkrat maščevale za izdano svojo dvanajstero sestro. In ko kliče vdova visoko gori s skale po njem, ki ga ne bo nikoli več videla, se jih sliši v daljavi smejati in peti. Pojo s tenkim glasom:
Hou! Hou! Morje se budi!
Iz jugozahoda veter leti!
Le redkokdaj vrnejo valovi truplo, in če to store, naplavijo le raztrgane ude na obrežje.
“Kajneda,” sem povpraševal, ko sva se hotela ločiti, pastirica, da stopi v svetilnik, in jaz, da nadaljujem svojo pot v mestece, “kajneda, sedaj živi sirenina podoba v Marie-Ange?”
Ni me pustila izgovoriti.
“Tiho!” je dejala, “tu v hiši na desno živi njen tast, stari Morvac'h — Paol-Vraz ga imenujemo.”
Njene zadnje besede so bile: “Če bi bila jaz vi, tedaj bi šla to noč na ke-lernsko obrežje. Jasna luna bo in jasne zvezde in zato sirenska sobota ____
— vsaj če ni vse laž, kar pravijo stari ljudje. Jaz za svoj del raje verujem,
nego da bi videla------”
Trenutek potem sem šel mimo Paol Vrazove hiše. Na mizi je gorela sveča in skozi ozki okvir pri oknu, skozi luknjo v malih rdečih zavezah iz blaga sem videl starca, ki ga je stregla nje-
gova žena in ki se je ravno pripravljal, da poje v miru svojo juho.
V.
Sicer nisem romal na kelernsko o-brežje, toda skrivnostne pesmi siren so donele vendarle v moje sanje. Vso noč so me obdajale v starinski gosposki sobi “Hotela Stephan”. Antično pohištvo iz vseh časov je imelo nekako vsako posebe svoje lice, svojo lastno zgodbo, skoraj bi rekel, svoj jezik, kajti zdelo se mi je, kakor bi kramljalo pokajoč in škripajoč, prevzeto starih spominov. Ko sem ugasnil luč, sem ležal dolgo z zaprtimi očmi in poslušal v polusnu njegove pripovedke. Tedaj je pripovedovala a-rabska skrinja: “Rojena sem na meji južnih puščav in sem živela najprej na medkrovju malega berberskega čolna na vesla. Zagoreli umetniki, ki so delali potrpežljivo in spretno z dletom, so vdolbili resno življenjsko modrost na moje strani.”
“In jaz,” je nadaljevala težka omara, ki je imela bronasto barvo ljudi svoje domačije, “jaz sem vzrastla na I drugem bregu sveta; tam kjer bolj vroče solnce goni krvavordeč sok v 1 drevesih. Na krovu admiralske ladje sem prekrižarila neskončna morja. Videla sem boje in bitke ljudi. Lahko pokažem zareze, ki so ravno tako slavne kakor rane.”
Ali, tu je bilo tudi ogledalo s črno-• modro marmorirano površino, kakor ' bolnikovo čelo in njegov šibak, me-! lanholičen smehljaj je pripovedoval žalostno zgodbo.
“Ko sem še viselo na blesteči hrastovi steni v salonu transatlantskega parnika, so se zrcalili v meni vabeči obrazi potnic, elegantne kretnje, harmonične postave. Kje pač sedaj spijo, ti lepi popotniki, na katerem ležišču iz alg ali peska, v katerih globinah morja?--------”
Sami rešeni utopljenci so bili ti kosi pohištva tako različnega izvora, ki so v prijazni tihoti skrbno kakor svetišče varovane bretonske sobe klicali v spomin strašne prizore utopljencev, potapljajočih se velikanskih ladij.------
Ko so vabili prvi zvonovi klici k maši, sem se vzbudil.
Danes je nedelja.
Isto vreme kakor včeraj, nebo brez oblakov, čudovita jasnost bretonskega j oktoberskega jutra, čarobna razsvet-! ljava, popolnoma tenak modrikast vzduh leži nad vsem. Uličica pod mo-■ jim oknom se izteka v zaspan morski I zaliv, kjer se tiho ziblje par bark.
| Iz vseh kotov prihajajo sedaj prebivalci bližnjih sel. Moški in ženske, | vsi enako črno opravljeni, s suhimi, j resnimi obrazi, gredo počasi, tiho mi-| mo. Sledijo si v posameznih gručah, i družine se držijo skupaj; in kakor v I starih časih ob patriarhaličnih preseljevanjih korakajo, starci spredaj in
zadaj otroci. Večina malih deklic izgleda ljubko v starikavih avbah na kodrastih svetlih laseh, ki niso še nakratko ostriženi. Svetlo se lesketajo njih s slikanimi rožami posejane rute. Njih živa barva se veselo razlikuje od Črnih oblek odraščenih.
Cerkev stoji na višini malega trga. Pot. ki pelje kvišku, je na eni strani obdana s sivimi, na drugi strani pa se raztega vrsta šibkih brestov. To so edina drevesa na otoku, mrazi jih že hladen dih prvih jesenskih dni in tako izgledajo kakor bi jih glodala skrita slabost, temno hrepenenje iz domače zemlje pregnanih rastlin. Pokopališč-ni zid jih varuje pred severom, a jih obenem duši v svoji senci.
(Dalje prih.)
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI
$2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami.—Na svidenje pri
Mat. Stefanič-n,
400 Ohio St.	Joliet, 111.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80t 402 Ohio Street	JOLIET, ILL
STENSKI PAPIR
'Zelika zaloga vsakovrstnih barv, olje-in firnežev. Izvršujejo se vsa ha: ▼arska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenah.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
. Chi. Phone 376.
N. W. 927
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
iX Jefferson St., blizu mosta, Joliet
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
KADAR SE MUDITE NA N. CHI-CAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Ljudsko Krepčilo
Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko —VINO—----------------

To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
zabasatiosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledosti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za’ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči.
TR1NERS
EL1XIP.'
bítter-wihe
jCANl
h
/ «Ter
trinerovo
%
\ &
K \
0fv/¡N* V
HORKE VÍN0
by JOSEPH TRINER 739 SAsMand Ave. CHICAGO,H-L
V lekarnah.
JOSEPH TR1NER,
1333-1339 Ml ASILAIl ATE.	Kiti. ILL
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Spomini na moje roma- g
nje v Sv. Deželo. ' Pollak
Rev. Jo*.
, kupčije, glede rodovitnosti svoje bliž-j nje okolice in glede raznovrstnosti ljudstev, ki se tukaj shajajo. -Kar sem Frančiškanski samostan je zidan napisal o pouličnem življenju v Kairi, krog dvorišča, tako da je ob treh stra-1 *° veba tudi za Damask. Jutrovcu je
32. Damask in Balbek.
(Dalje.)
Poleg tega izdelujemo še' mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.
Joliet, IH
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Napredni ljudje rabijo plin
ZAKAJ SE NE POSLUŽITE TE PRILIKE? DOBITE NAJMODERNEJO LUČ ZA NAJNIŽJO CENO.
HIŠO S PETIMI SOBAMI OPREMIMO S CEVMI ZA $13.50; PLAČATE $1.00 TAKOJ IN $1.00 MESEČNO. DRUGO SE NAREDI PO PRIMERNI CENI.
Prodajamo peči na plin po najnižji ceni.
PRIDITE V NAŠ URAD ALI PA ZAHTEVAJTE, DA POŠLJEMO ZASTOPNIKE.
Western United Gas and Electric Co.
0*0**0t0^0*0»0»0*0+ct0fc+0+0»0t0f0*0+0+0«)>0«>t0f0»0«
I Joliet Citizens Brewing Co- *
North Collins St., Joliet, 111.
IPi-jte Elk. Brand” p>i^ro \
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
L»«040+040^040*0*0*040*0+0f0w0404*0«l040^040**0*0l
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and TanBnren Sts.
Naj starejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
neh samostansko poslopje, ob četrti severni strani pa cerkev, ki je še nova. Leta 1860 so napadli turki podpirani od samega turškega paša in podpiho-vani od judov, kristjane, ki so prebivali skoraj vsi v enem mestnem oddelku. Podrli so 2400 hiš, pomorili 4000 kristjanov, med njimi 3 škofe in 30 duhovnikov. Frančiškansko cerkev in samostan so razdejali, samostansko družino pa, ki ni hotela zaničevati Kristusa so pomorili. V cerkvi se kaže plošča, pod katero počiva o-sem redovnikov, med njimi je bil eden tudi avstrijec, P. Engelbert Koland s Tirolskega. Glede tih redovnikov se je Rim že izrekel, da so pravi marter-niki in upati je, da bodo prišteti mej svetnike. Ker so se krščanske vlade zavoljo te morije pritožile, so bili nekateri sicer kaznovani in turška vlada je plačala neko odškodnino. Frančiškani so zidali potem novo cerkev in popravili so tudi samostan, tako da ima sedaj prostorne in visoke celice. Frančiškani imajo v Damasku tudi faro in šolo, v kateri podučuje razun bratov tudi neki posvetni učenik, ki je doma iz Luksenburga in dobro govori tudi nemško. Ako je bil kdo izmed patrov, ki so vsi španjci, zadržan, me je vedno spremljal učenik po mestu in njegovi okolici. Razun frančiškanov so v Damasku tudi lazaristi, jezuiti in vsmiljenke.
Damask šteje 150,000 prebivavcev, med katerimi je k večemu 18,000 kristjanov. Kristjani so večinoma raz-koljniki, katoličanov je le par sto. Povedali so mi patri, da je v Damasku poštena italijanska družina, v kateri je žena avstrijanka. Pater, ki me je spremljal po mestu, me je povabil, naj vstopiva v to hišo, ker sva šla ravno mimo. Kako sem se začudil in gotovo žena še bolj, ko najdem v tej ženi slovensko istrijanko, ki že več kakor 30 let ni slišala svojega materinega jezika.
Damask je eno izmed onih starodavnih mest, katera še niso izgubila svoje slave in svojega pomena. Že sv. zgodbe iz Abrahamovih časov o-menjajo to mesto, ki je pa gotovo še starejše. Prvotno je imel Damask svoje sirske kralje, pozneje so se polastili mesta asirci, perzijani, make-donci, rimljani in slednjič mohame-danci.
Ni ga mesta, ki bi bilo tako pristno judovsko, kakor Damask. Zato pa tudi trdijo, da kdor ni videl Damaska ni videl Jutrovega. Ulice, vsaj bolj glavne, so še precej široke. Prebivavci so popolnoma jutrovsko opravljeni. Mej 500 ljudmi boš težko našel enega v evropejski noši. Obleka damaščanov pa nikakor ni priprosta, marveč jako gizdava. Saj so v svilo oblečeni celo priprosti ljudje. (Opomniti pa moram, da morda trdim nekoliko preveč, ker sem videl mesto le mej turškimi prazniki.) Popolnoma napačno boš pa mislil, ako meniš, da so ljudje tukaj za to tako pogosto oblečeni v svilo, ker je svila po ceni. Ne, nikakor ne, svila je v Damasku dražja, kakor pa pri nas.
Kljub tej bahatosti v obleki so da-maščani nesnažni. Akoravno so bili turški prazniki, so bile ceste in ulice vendar nesnažne. Sredi najbolj ob' iskanih ulic naletiš na luže, ki so vse prej kakbr lepe. Res je pa tudi to, da bi bilo le težko vzdrževati snago, ker je promet nepretrgano silno velik. Po najširših ulicah se tarejo med ljudmi dolge karavane ovac, kamelj in oslov. Tudi to ni nič redkega, da je iz prvega nadstropja ene hiše do prvega nad' stropja druge hiše potegnjena vrv, na kateri se suši perilo. To pa ne morda v postranskih, marveč tudi v največjih ulicah. Hodila sva s prijaznim mladim španjskim patrom in luksenber-škim učenikom po turškem bazarju med silno gnječo ljudstva. Kar naenkrat pride do mene fantič, ki mi vrže na tla moje pokrivalo in mi pokaže vrhu tega še svoj neravno kratki jezik. Moja spremljevavca sta -morala zapaziti mojo nejevoljo in moj namen prijeti poredneža nekoliko za ušesa. Brž me prime pater za roko in me oba prosita, naj bom popolnoma miren. Povedaja sta mi oba, kako ljubijo turki otroke in kako strašno da tukaj še vedno sovražijo kristjane. Leto 1860 še ni pozabljeno, sovraštvo tli kakor pod pepelom in zna vsak trenutek .izbruhniti. Ko bi se bil jaz le dotaknil poredneža, bi bili vsi z njim potegnili in lahko bi bila postala iz moje nepremišljenosti za me in za moja spremljevavca smrtna nevarnost. Na vprašanje jeli Damask lepo ali grdo mesto, bi ti ne vedel takoj odgovoriti. Krasnih palač, ulic, trgov, vodovoda, električne, ali vsaj plinove razsvetljave to mesto nima. Hiše so k vččemu enonadstropne, od zunaj priproste. Okna so z mrežo zadelana Znotraj pa so bogatih damaščanov hiše jako lepe in res prav z orientalsko zapravljivostjo okrašene. Spremljeva-vec me je peljal v eno najimenitnejših in nisem se mogel noter načuditi krasnim preprogam in bogati hišni opravi Zunanje lepote torej nima Damask kakor je sploh nimajo jutrovska mesta. Vendar je pa Damask znamenito in cvetoče mesto glede obrti in
to mesto vzor in zgled vse lepote.
P.rvi dan sem se sprehajal le bolj po ulicah in srečal sem dva grška škofa, ki sta počasi jako častitljivo stopala po mestu. Grški duhovniki hodijo sploh silno počasi, kar daje njih zunanjosti neko umetnost. Spremljevavca sta mi pripovedovala, da je v mestu več grških in drugih razkoljnih in tudi več katoliških škofov različnih obredov. Prišli smo malo pred večerjo domov. Zlezel sem se samostanskim bratom še na cerkveno streho. Kako krasen je bil razgled čez ponosno mesto. Brat je zvonil k “Angelj gospodov". Prav tedaj so se oglasili tudi mohamedanski muzejini raz minaretov in vabili k molitvi. Kdarkoli sem slišal te klice, vsikdar so napravili na me globok vtis.
Dne 10. marcija sem šel maševat v Ananijevo hišo, ki je lastnina frančiškanov in spremenjena v kapelico. Ana-nija je bil prvi škof v Damasku. Tega moža je opomnil v spanju božji glas, naj gre v hišo nekega moža, Juda po imenu, ki stanuje v “Ravni ulici”. V tej hiši bo našel Savla, ki je do tedaj preganjal sv. cerkev. Ananija sluša in spreobrne Savla v gorečega apostola. — To svetišče je blizu frančiškanskega samostana. Vstopi se v obzidano dvorišče in gre po stopnjicah navzdolu v nekako klet, ki je sedaj kapelica. Tu kaj sem opravil sv. mašo.
Po sv. opravilu sem prehodil in pregledal skoraj celo mesto. V “Ravni ulici” sem videl hišo, v kateri se je mudil sv. Pavel prve dni po svojem spreobrnjenju. Ta hiša je sedaj majhna turška mošeja, v katero se pride po stopnicah navzdol
Že pred ta dan me je vabil predstojnik, naj grem ž njim k turškemu va-liju, ki je najvišji turški uradnik v Damasku. Bil je ta dan velik turški praznik in tedaj prihajajo gospodje valiju se poklanjat. Še danes mi je žal, da sem se prijaznemu predstojni ku zahvalil za to vabilo. Za menoj in za mojim patrom spremljevavcem je prišel zopet učenik, ker je tudi ta pater šel s predstojnikom k valiju. Ravno, ko je moj novi spremljevavec prihajal proti sirsko katol. škofijski cerkvi, je pridrdrala pred cerkev kočija, iz katere stopi še mlad v popolnoma vijoličast talar oblečen duhovnik, ki je imel več redov pripetih na svojih prsih, na katerih se je lesketal tudi zlat križ na zlati verižici. Spoznal sem takoj, da mora biti to sirsko katoliški nadškof, kateremu se nisem mogel več izogniti. Mislil sem si namreč, da visoki gospod bržkone ne zna nobenega jezika, v katerem bi se mogla pomeniti. Latinsko le malo kdo zna izmed orientalskih duhovnikov. Tudi škof me je zapazil, prihajal je ravno od va-lija in takoj je prišel k meni in nagovoril v gladki latinščini, poleg katere govori tudi italijansko in francosko. Prijazni gospod me je sam peljal v svojo katedralo, v kateri mi je vse pokazal in peljal me je seboj v svojo palačo, v kateri mi je po jutrovski navadi postregel s cigaretami in črno kavo. Palača in njena notranja oprava je jako priprosta. Pač pa ima nadškof v sprejemni sobi veliko knjižnico. Pripovedoval mi je, da je bil vzgojen v rimski propagandi in da je 1. 1900 popotoval iz Rima grede skozi Avstrijo. Ko sem mu povedal da se hočem čez Pesto vrniti v svojo domovino, mi je dal svojo vizitnico s prošnjo, naj jo izročim patrom v Pešti, ker je bil pri njih preljubeznivo sprejet. Na karti je bilo napisano: “Klement Mihaelj Bakri sirski nadškof v Damasku". Spremil me je visoki gospod prav do ceste, kjer je že precej dolgo name čakal moj spremljevavec.
TROST &KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0BK
Posebnost so naše
'The U. S.” Ilc. in "Meenchaum” le Na drobno se prodajajo povsod,
na debelo pa na
M Jefferson Street Joliet, IX
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbajr Ave., So. Chicago, 111
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem
STojo
trgovino z obleko
T zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
(Dalje prih.)
Emil Bachman
1719 South Center Avenu*. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope> ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicaga Street v novi bili Joliet National Bank*.
Leo Zelenka Lerando
iz slavnega praškega
konzervatorija godbe
uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na:
Leo Zelenka Lerando
209 Richards St JOLIET, ILL.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Mi hoćemo tvoj denar ti hočešlnaš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vgake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
yv. J. LYOIM1
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vpraiajt* za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet, n.
J. P. KING &
0biateT.le80n *^ Lesni
»»♦♦♦^♦trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
WAVWAY.YAVAY.VAY.Í
I Oscar J. Stephen
Sobe 801 in JOLIET,
102 Barber Bldg. ILLINOIS.
JAVIVÍ
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišta
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. po škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sl»oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. VWAAWlVV,VVYAWAYvW
White
Front
Buffet
Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih. koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih društev.
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno najrečjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati Pri meni boste najbolje postreženi
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan.
Prijateljem in znancem naznanjan% da sem kupil Mauserjev salun, kjer at* lahko najdete vsak čas in se okrepčat«. V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNA” OBLIŽI
AU OBLIŽI a VOLČJIH ta&BNJ so KORISTNI PM.
REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJl PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZN» MRAZENJU , ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE, PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
A. ff. Flexer Dri Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street*. JOLIET. ILL.
kfi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže ia prekajene klobase in najokusnejše meto. Vse po nsjniiji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba |* aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v lu.šej mesnici in grocoriji na vogalu Broadway and Granite Streets, ©tie. Phone 4531. N. W. Phone 1119
Josip Klepec
dršavno'poverjenl javni belešnik 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Izdeluje pravnoveljavne listine, pooblastila, pobotnice, kupne in druge pogodbe etc.
Iztirja odškodnine, dedščine in vse druge tirjatve v najkrajšem času.
Preskrbi konzularna potrdila vseh listin.
Ima že dolgoletno skušnjo, zato se z zaupanjem obrnite nanj.
Njegovo poslovanje se jamči, lčer je pod državnim poroštvom.
Novi avstrijski brambni zakon.
Naj raztolmačimo nekatera določila novega brambnega zakona. Prezenčna služba traja v splošnem dve leti, pri konjeništvu in pri jezdeči artiljeriji po tri leta, pri mornarici pa štiri. Pa tudi pri onih polkih (oziroma formacijah), pri katerih je vpeljana dveletna služba, služilo bo moštvo v, primernem številu podčastnikov tri leta. Vojaška izučba nadomestnih rezervistov traja 10 tednov. Popolnoma opremljene prošnje, ki zadevajo kako ugodnost v izvrševanju vojaških dolžnosti, oziroma premestitev v nadomestno rezervo, to je kot posestniki podedovanih kmetij, kot družinski vzdrževatelji, kot učitelji, je vsako leto meseca januvarja in febru-varja pri politični oblasti, najpozneje pa pri glavnem naboru pri naborni komisiji vlagati. Ako pa te prošnje niso bile vložene do nastopa prezcnčne služ be nabornikov in ako so razmere, ki bi vtemeljevale ugodnost že prej obstojale, potem je pa sploh premestitev v nadomestno rezervo v dotičnem letu nemogoča. Letos je rok za vlaganje teh prošenj izvanredno podaljšan, in sicer do 31. oktobra. Pripomni se pa, da so bile te prošnje večinoma vložene že meseca januvarja, oziroma febru-varja t. 1., toraj dotičnikom ni treba novih prošenj. Dalje določa novi zakon, da pridejo “čezštevilni” (to se pravi, ko bo pokrito število potrebnih rekrutov) v nadomestno rezervo in to v prvi vrsti oni, ki so glede na družinske in druge razmere posebno ozira vredni, n. pr.: 1.) Oni, ki so neobhod-so potrebni pri kmetiji svojih, pri-služka nezmožnih očetov, mater i. t. d., četudi pride še kak drugi moški družinski član v poštev, ki pa iz drugih razmer ne more podpirati svojega očeta, matere i. t. d., 2.) Dalje taki, ki se pripravljajo za kak poseben življen-ski poklic, in ki bi trpeli vsled vojaške službe znatno škodo, 3.) In slednjič oni, katerih bratje prostovoljno pri vojakih dalje služijo. Nikakor pa nimajo pravice do te ugodnosti taki, ki se prej oženijo, in oni, ki bi brez pravega povoda radi dosegli to ugodnost. Prošnje za premestitev v nadomestno rezervo kot “čezštevilni” vlagati je naj pozneje do 31. oktobra t. 1. pri politični oblasti. Opremiti je te prošnje ravno tako, kot one za premestitev v nadomestno rezervo, kot vzdrževatelji družin.
Iz parlamentarnih govorov.
Spominjam se prav dobro, da so bile razmere o teh stvareh za časa rojstva mojega očeta popolnoma drugačne.
*
Ta ubogi kraj se mora zadovoljiti z mulami, če hoče imeti sploh kak tujski promet.
*
Visoka zbornica! Dasi sem oglašen za progovornika, govorim kontra, ker si radi ozkosrčnega poslovnika nikakor ne pustimo vzeti pravice prosto izražati svojih misli. Iz tega vzroka sem proti zakonski predlogi, ki se ravno obravnava, dasi njenim določbam ne morem prav nič oporekati.
*
Cenjeni gospod predgovornik se je napihoval kot oni slavni vol v basni; žalibog ni počil. Jaz bi pripomnil k tej stvari še znani Sokratov rek: “Sicer ne vem ničesar, vendar bi rad vedel vse”.
*
Jaz sem že vse povedal, kar sem hotel povedati, umaknem prostovoljno vse, kar bi bil morda hotel še o-meniti.
Skrivnosten kamnit dež.
Iz Budimpešte poročajo: Na pose-' stvu grofa Aleksandra Andrassyja v j Hordizsi vzbuja veliko razburjenje skrivnosten slučaj. Kdor stopi namreč v hlev, začne nanj padati kamnit dež. Kljub temu, da so hlev in okolico večkrat natančno preiskali, niso mogli izslediti, kdo bi metal kamenje. Med praznovernim prebivavstvom je cela zadeva zbudila veliko razburjenje, kar je tembolj kočljivo, ker je sedaj ravno čas žetve. Vsled ovadbe grofa Andrassyja preiskuje zadevo orožni-itvo.
Ženska po pošti.
V Londonu se morejo pošiljati po pošti pod gotovimi pogoji tudi razne živali. Tako se morejo pošiljati mačke v košari, psi pa samo z nagobčniki. Te dobrote se je hotela poslužiti tudi znana sufragetka S. Bleins, ki so jo nedavno izpustili iz zapora. Šla je v najbližji poštni urad, kjer je plačala SO vinarjev in zahtevala, naj se jo odpošlje na naslov stanovanja ministrskega predsednika Asquitha. Poštni uradnik je seveda njeni zahtevi ugovarjal na vse načine, a ker ni hotela odnehati in ker je sufragetka v eno-mer trdila, da je prav za prav tudi človek žival in sicer domača, je pozval ravnatelja urada, ki je končno odločil, da se more sufragetko odposlati kot
Rezervni sklad nad
pol milj ona kron.
KMETSKA POSOJILNICA
Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	1 q/
brez odbitka rentnega davka.	111 3 /O
Nas zaupnik v Zjed. Prcifllr QqItCAI* 6104 St' Clair St-> Cleveland, O. državah je	L 1 ti IIIV kJCllVSCl ) 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnik vlog
dvajset miljonov kron.
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
“Veliki Slovensko-Angleški Tolmač”
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, (nad 330 strani) stane $2.00 in se dobi pri:	Pišite po cenik!
V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York, N. Y.
Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig.
Naprodaj.
navadno ščene, a brez nagobčnika. Najprej si je pa pustil podpisati, da je gospodična sama želela, da se jo smatra za žival. Nato je poštni odpravi-telj prilepil sufragetki na levi rokav frankaturo in jo oddal nekemu lSlet-nemu pismonoši, da jo spremi na o-značeni naslov. Ko je bila ta nenavadna poštna pošiljatev izročena As-quithu, je ta, obveščen o vsem od poštnega urada,, zapisal enostavno na vračilni list: “Nazaj. Ne sprejmem!” S tem seveda sufragetka ni računala. Da bi pa vendar kaj dosegla, je začela trditi, da nima stanovanja. Bistroumni pismonoša je odvrnil, da jo v tem slučaju odda v oddelek za neizročljive pošiljatve, kjer bo shranjena 53 tednov, in bo prodana na javni dražbi v korist države, ako se v tem času ne bo nihče javil zanjo. To pa vendar ni ugajalo sufragetki in je odšla sama prostovoljno, ko je še preje plačala 50 vinarjev.
Moč “proroka”.
Nekemu Mehikancu z imenom Ce-sario Garcia, ki se izdaja za proroka, se je posrečilo, da je skoro popolnoma odstranil prebivavstvo iz mehikan-skega mesta Guadalajara, ki šteje okoli 150,000 ljudi. Prorokoval je, da se bo mesto vsled potresa pogreznilo v ognjeno morje in preplašeni prebivav-ci so pričeli bežati na tisoče iz svojih stanovanj. Oni, ki so ostali v mestu, obožavajo novega proroka, ki je uve-ril prebivavstvo, da je prišel z neba v ognjenem oblaku. Oblasti so hotele napraviti tem zmedam konec ter so proroka zaprle, toda množica je napadla ječo, osvobodila Garcijo ter ga odnesla v triumfu.
mora škodo povrniti, in ga vpraša, koliko je bil prašiček vreden. Tat reče: "Okoli 20 kron.’' — “Tedaj prinesi,” pravi izpovednik, “če nočeš sam nazaj nositi, onih 20 kron meni, da jih bom jaz na tihem poslal okradenemu gospodarju.” Tat mu prinese 60 kron. “Kako to,” pravi župnik, “saj si rekel, da boš prinesel za prašička le 20 K, zdaj jih je pa tu 60.” — “Sem potlej,” odgovori tat, “ukradel še dva prašička, ker se mi zde zelo poceni.”
Čuden pomoček.
Zdravnika so v neko oddaljeno vas navadno ponoči klicali, čeravno ni bilo nobene posebne sile. Večkrat je že premišljal, kako bi si odpomogel. Dal si je torej napraviti 25 kil težko sve-tivnico, katero je moral tja in nazaj grede nositi, kdor je ponj prišel. Kmalu ga niso več klicali, razen v skrajni sili.
Pri vojaških vajah.
Poročnik: “Robavs, povejte mi, kam marširamo?”
Robavs: “Proti jugu, gospod lajt-nant!”
Poročnik: “Res je; iz česa vi to skle pate?”
Robavs: “Ker mi je vedno bolj vro-
Redno življenje.
Vojak-poročnik prosi strica za denar. Stric: “Že spet denar! Poglej svojega bratranca, ki je tudi poročnik, pa izhaja s svojo plačo in redno živi!” — Poročnik: “Ja, gospod stric, ko bi jaz redno živel, bi tudi izhajal!”
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
KJE JE MOJ BRAT MATIJA HO-tujec iz Dolenc na Plešivici pri Ad-lešičih na Kranjskem? Pred 16. leti je stanoval pri meni v Jolietu, a potem je pa samo odšel neznanokam in se ne ve če je še živ. Ker bi rada vedela zanj, če je še živ ali mrtev zavoljo jako važne zadeve, za to je naprošen, da se javi ali pa naj kdo drugi, ki kaj ve o njem mi javi nje-
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufn
IZGUBLJENA JE LEPA ZLATA ženska ura med potjo iz Jolieta v Rockdale. Kdor jo vrne dobi nagrado. Jos. Erjavec, 400 Bellview Ave., Joliet, 111.	It
Iz proste roke prodam svoje posestvo, obstoječe iz polovice kmetije s hišo, hlevom, kozolcom, podom in raznimi drugimi poslopji v vasi Sap št. 10. pri Šmarji pod Ljubljano. Proda se, ker ne mislim več iti tam.
Kdor rojakov hoče to posestvo kupiti, naj se oglasi ali piše na podpisanega lastnika
JOS. ERJAVEC,
400 Bellview Ave.,	Joliet, 111.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgh Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil ia prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače ia importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli 1
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
Veselje in dolžnost.
Kadar očistite svoje zobe s Severo-vim Praškom za zobe (Severa’s Tooth Powder) izplaknite usta s- Severovim Antisepsolom (Severa’s Antisepsol) Ta način ne samo očisti usta, ampak tudi naredi dih prijeten, naredi zobr-ne trde in pusti dober okus v ustih. Napravi skrb za zobe veselje kakor tudi dolžnost. Naprodaj v lekarnah. Cena vsakega 25 centov. Izdeluje jih W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Ia.
Stotnik: “Moštvo se pritožuje, da menaža ni užitna, in menda po pravici! Cmoki so kisli in trdi ko kamen... kako je to?”
Kuhar: “Gospod stotnik, moštvo je prej zabavljalo, da so cmoki premehki, zato sem jih danes s cementom u-mesil, da bi bili bolj trdi!”
Naravni kes.
Tat: “Gospod sodnik, jaz prav srčno obžalujem, da sem se dal zapeljati in da sem uro ukradel.”
Sodnik: “No, to je lepo, če se hudodelec kesa. Kaj pa Vas je zapeljalo?” Tat: “Verižica pri uri. Jaz sem mislil, da je srebrna, pa je le niklja-sta!”
Iz šole.
Učitelj razlaga v šoli tvorbo lesa. Začel je z drevjem v gozdu in nadaljuje o žagah. Opiše parno žago in lesno žago. Potem vpraša .hčerko: “Anica, povej mi, kaj je parna žaga?” Anica prej ni poslušala, zato molči. Učitelj ji pomaga: “No kaj pa je lesna žaga?” — Anica: “Priprava, kjer se žaga les.” — Učitelj: “Dobro. No, in kaj je sedaj parna žaga?” — Anica (čez nekaj hipov): “Priprava, kjer se žaga — para!”
Opravičeno vprašanje.
Okrajni glavar: “Gospod okrajni zdravnik, kako mi morete za meso-gledca priporočati moža, ki ima le eno oko?”
Okr. zdravnik: “Zakaj pa bi ne bil dober za to?”
Okr. glavar: “To kaže, da še niste dosti izkušeni. Ali ne vesto, da mesojedec dostikrat rad eno oko zatisne. Kaj pa bo s takim mesogledcem, ki le na eno oko vidi, pa še tisto zatisne?’
Prelahek zaslužek.
Francelj se je prišel gospodu Janezu pohvalit, da dobro drži večkrat mu priporočano abstinenco. Gospod Janez je vesel Frdnceljnove stanovitnosti in mu podari 10 kron. Ko pride Francelj nazaj med svoje tovarše, pravi: “Fantje, teh 10 kron pa moramo precej zapiti, ker sem jih tako lahko zaslužil!”
Prašički poceni.
Tat, ki je prašička ukradel, je prišel k izpovedi. Izpovednik mu naroči, da
Vremenski prerok.
Graščak Ribničanu: “Kaj pravite, oče, ki se na vreme dobro zastopite, kakšno bo jutri, ko pojdemo nad srnjake?”
Ribničan: “Vajo kaj, g'spued grof, jaz pravim, da bo prav lepu al pa prav
Poceni godba.
Žena svoji sosedi: “Oh, kako moj mož v spanju smrči, se več ne prestaja.”
“Moj tudi smrči. Pa kadar začne prav pošteno žagati, mu privežem pod nos orgelce in imam potem najlepšo muziko.”
Katehet: “Vinko, ali si že videl Boga?”
Vinko: “Sem ga ja.”
Katehet: Kje pa?”
Vinko: “Doma v kotu.”
Katehet:,“Kakšen pa je?”
Vinko: “Lesen.”
Vojaške vaje.
“No, Jozelj, kako pa je bilo pri vajah? Ali si imel dobro stanovanje?” Jozelj: “To je bilo, da Bog pomagaj. Komaj sem prestopil vežni prag, so mi že naproti prišle podgane in miši vse objokane!”
Smola.
“Jaz imam smolo, da je večje ni! Vse se mi pokaži. Če mi pa pišče v usta prileti — pa pečeno ni!”
Preobjedanje.
Nenaravno se zdi, da bi se mogel človek tako preobjesti, da bi umrl za posledicami. Vendar se dogaja. Na-glost take smrti je, ki nas pretrese? ker je preobjedanje v tej deželi prav navadna reč. Mnoge prejšnje slaščice nam ne le več ne diše, temveč sovražimo jih, ker smo se jih preobjedli. Po najnovejših živilih hrepenimo in po slastnih okrepčilih. Česar potrebujemo, so tečna hranila, ki nam povrnejo staro prebavno moč. Potrebno nam je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam pripravi ustroj za sprejemanje dobre, navadne hrane in za prebavljanje iste. Izčisti vam telo in ne dopusti, da se neprebavljivi ostanki hrane skisajo v drobju in je zastrupijo.. Uteši vam razdražljivost, razvedri obličje, pomnoži moč. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339
S.	Ashland ave., Chicago, 111.
Bieberstein umrl.
Badenweiler, Baden, 24. sept.—Težka, nepričakovana izguba je zadela: vnanjo politiko nemške države. Eden [ najsposobnejših diplomatov in zastopnikov Nemčije v inozemstvu je umrl. Baron Adolf Marschall von Bieberstein, nemški poslanik v Londonu, je podlegel srčni kapi.
Marconi ranjen.
Spezia, Italija, 25. sept. — William Marconi, slavni izumitelj brezžičnega brzojava, je bil ranjen danes pri avtomobilski nezgodi blizu Borghetta v dolini reke Vara. Hudo poškodovan je na desnem očesu, desnem licu in sencu, ter močno odrgnjen po životu. Njegovi ženi se ni nič zgodilo.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jolietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, Ills.
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO. ILL.
Antonija Rifel
izkušena babica.
512 N. Broadway	Joliet, Ills.
HimminHHIIimUllllIHMm—HIHHMH1MM
A. NEMANICH, preds.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA.blag*
*
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian i
■n
Liquor Co, {
1115-17-19 Chicago St § JOLIET, ILL.
4*
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
SkiuiuuiiiiiniiiniiiiuiuiiiiiniHuiisiinnmintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
i telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111