DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI % IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO V LJUBLJANI 1933 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI ♦ M IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1932/33 V LJUBLJANI 1933 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI. — PREDSTAVNIK A. KOLMAN. I. Sveti Sava. I. Uvod. I)a moremo čisto natanko razumeti delo, ki ga je napravil Nemanjin sin Rastko, ki se je kol menih pozneje imenoval Sava in je danes s svojim očetom vred svetnik pravoslavne cerkve, moramo pred vsem dognati temelje, na katerih je gradil, posebno, ker vemo, da nobeno delo na svetu ne izvira iz samega sebe, temveč, da so dejanja, ki nastajajo v zgodovini, kakor tudi pred našimi očmi, čisto nujna in da ima vsaka posledica svoj vzrok, iz nje pa nastane spet novo dejanje, saj bi drugače ne bilo na svetu ne napredka ne uspeha. Zato bom lo svojo kratko razpravo o svetem Savi, ki je namenjena dijakom našega zavoda, da si morejo tem točneje predstavljati, zakaj vsako leto praznujejo praznik tega svetnika, in da vidijo pomen in osebnost tega moža, razdelil na manjša poglavja, iz česar mi vstaja upanje, da bo tvarina vsakomur čisto razumljiva in jasna. 2. Delo očeta Nemanje. Po smrti bizantinskega carja Manuela, ki se je poslovil od tega sveta 1. 1180., je Nemanja, ki je do takrat priznaval bizantinsko nadoblast, razširil svojo oblast nad bizantinskimi kraji do blizu Beograda, Ravnoga, Niša, Skoplja, Kroje in Lješa in nad dukljanskim Primorjem, Skadrom, Barom in Kotorom ter do meje Hrvatske (Omiš). S tem je zavzel važno linijo Beograd—Solun, linija, ki je bila v poznejših stoletjih predmet toliko borb in bojev. S tem, ko se je politično oslobodil, je nastala v njem želja, da bi narod, ki je postal politično enoten, zedinil tudi versko. Takrat se je zelo širila bogomilska sekta, ki je grozila, da napravi verski razdor med narodom. Nemanja je v verskem razdoru videl največjo nevarnost, zato ji' dosegel na saboru sklep, da se bogomili s silo odstranijo. Res so jih začeli preganjati, nekaj jih je bilo ubitih, nekaj pa jih je pobegnilo iz Nemanjinih pokrajin. Da ni preganjal tudi katoličanov, ki so prebivali v Primorju, sla bila dva vzroka: on sam je bil namreč krščen po zapadnem obredu, poleg tega pa so važni politični razlogi zahtevali, da je ohranil dobre odnošaje z zapadno cerkvijo, saj je bila katoliška cerkev takrat ena največjih političnih moči, katero so Nemanja, pa njegovi nasledniki tudi večkrat zelo potrebovali pri udejstvovanju svojih načrtov. Nemanja je imel tri sinove: Vukana, Štefana in Rastka. Ko je smatral, da je svoje delo dovršil, je izročil vso oblast srednjemu sinu Štefanu (1196 do 1228). Vukana pa je imenoval sicer za kneza, (oda pod oblastjo Štefana. Vukan, ki se ni liolel pokoriti svojemu bratu, posebno takrat, ko je oče Nemanja odšel z dvora v samostan, ni zbiral sredstev, da bi pregnal svojega brata, temveč se je zvezal z Madjari. priznal njihovo nadoblast, sprejel katoliško vero za državno — madjarski kralji pa so med ostale svoje naslove sprejeli titulo: srbski kralj. Tu (1. 1202—1203) pa se začne delo sv. Save, ki je obranilo Srbom svoje sadove do danes. >. Življenjepis sv. Save. Sv. Sava je bil rojen okrog 1. 1174. Kot že vemo je bil najmlajši sin Štefana Nemanje in mu je bilo ime Rastko. Še kot mladenič je okrog I. 1192 z nekim menihom odšel na Sveto goro v samostan. Tam je postal menih in si je prevzel ime: Sava. Iz ruskega samostana je potem odšel v samostan Vatoped, kjer je mnogo študiral. Ko se je Nemanja odpovedal prestolu, je na poziv sv. Save I. 1197 prišel na Sveto goro in je tam sezidal srbski samostan Hilandar, kjer je umrl. Po očetovi smrti je Sava odšel v Karejo, kjer se je naselil v majhni celici s kapelico, kjer je strogo asketsko živel. Ko so po Neinanjini smrti nastale v Srbiji neprilike ki smo jih zgoraj omenili — in bi kmalu prišlo do državljanske vojne, se je sv. Sava I. I20H vrnil v Srbijo in je poskušal na vse načine, da bi brata pomiril. Diplomatskoje pomagal Štefanu in ga rešil vseli neprilik, ki so mu grozile s strani inozemstva. Po smrti Štefana je okronal za kralja njegovega sina Radoslava, nato pa je odšel na vzhod. V tem času je narastla moč Bolgarov tako, (bi so prisilili Radoslava do tega, da se je odpovedal prestolu I. 1233. Prestal je zasedel njegov mlajši brat Vladislav. Sv. Sava se je vrnil in je napel vse sile, da se je ta zamena izvršila Srbiji na korist. Vladislav se je oženil s hčerjo bolgarskega carja Asana II. in tako so postali odnošaji med Bolgarijo in Srbijo globlji, prestol je bil s tem utrjen, Sava pa se je spet napotil v svete kraje. Na povratku s teh krajev se je ustavil v Bolgariji v Trnovem in je tam 1. 1235 umrl. Njegove ostanke so I. 1237 prenesli v Srbijo v Mile-ševo. 1. 1594 pa so jih Turki prinesli v Beograd in jih tam sežgali. 4. Delo sv. Save. Ogromno delo, ki ga je izvršil sv. Sava za svojo domovino, gre v tri pravce: a) organizacija srbske cerkve, b) postavitev temeljev srbske kulture, c) politično usmerjan je srbske države. a) Sv. Sava si je ustvaril prepričanje, da mora bili skupna vera pri narodu, ki še ni imel nacionalne zavesti, tista vez, ki bo vezala plemena vseh pokrajin. Zato je sklenil, da bo izvršil čisto samostojno cerkveno organizacijo. Potoval je v Nicejo in je tam patriarha prepričal, da ni samo zavoljo cerkvenih zadev nujno potrebno, da si' da Srbiji cerkvena samostojnost, temveč tudi zato, da bo tako z eno cerkveno oblastjo povezana pokrajina mogočen protiutež proti zapadli, ki je vedno stremel po nadoblasti na vzhodu. In tako je I. 1219 patriarh dovolil samostojnost srbske cerkve in je kot prvega arhiepiskopa postavil sv. Savo, ki je s svojo osebnostjo. mogočnim vplivom ter s svojo veliko naobrazbo jamčil za trdno, dobro in vestno organizacijo cerkve. Ker je prav tedaj inadjarski kralj končal z neuspehom križarsko vojno, epirski despot I eodor pa je dal ubiti latinskega cesarja Petra in se je latinska moč zamajala ter je tudi Savov brat Stevan jel nagibati proti vzhodu, je bilo sv. Savi delo tembolj olajšano. Brat Štefan ga je pri njegovem delu z vso silo podpiral, saj se je s tem izvrševalo mogočno dejanje, da bodo cerkev srbski vladarji vodili sami in ne bodo več pod kontrolo ohridskega arhiepiskopa, ki je bil tujec. Tako je sv. Sava ustanovil cerkveno središče, arhiepiskopa!, v novem samostanu v Žici in je dal srbski cerkvi čisto naroden značaj. Vladiko v Prizrenu je zamenjal s Srbom, vso Srbijo pa je razdelil cerkveno na 8 episkopij. To je storil z velikim političnim namenom. Episkopije je namreč razdelil tako, ila so pazno čuvale meje. Proti Bosni, kjer so bili Bogomili, je postavil episkopat čisto na meji v Dabru, proti katoličanom je postavil mejne episkopije v Storni, Prevlaci in v Boki. Arhiepiskopat je bil v skrajni severni meji proti Matljarski (pozneje so ga prenesli v notranjost, Peč). S tem.je prenehal vpliv katoliškega gibanja. Vse svoje sile je napel, da bi postalo pravoslavje bistven znak srbske države. S tem namefciom in smotrom je vzgajal duhovnike in tako jo polagoma pravoslavje postalo eno z državo in eno z narodnostjo, tako, da še tako kruta turška nadoblast ni mogla streti srbstva. Lahko rečemo, da je sv. Sava oče srbskega naroda, saj je vsejal semena, katerih ni raznesel ali uničil noben vihar. Tako nam je jasno, zakaj srbski narod jezikovno in versko ni nikdar klonil. b) Postavitev temeljev srbske kulture je tudi važno delo sv. Save. Sicer je Nemanjin dvor res že za življenja očeta gojil kuji-ževnost, vendar je listi, ki je dal pobudo za splošno srbsko kulturo bil sv. Sava. Ne smemo pozabiti, kakšnega pomena so bili v tistih časih samostani. Menihi so prepisovali cerkvene knjige, sv. pismo, izročila, pisali pridige, ki so se potem čitale ali govorile ljudstvu, zbirali umetnine, slike, kipe. Sv. Sava je ustanovil llilandar, srbski samostan, ustanovil je samostan v Žiči, ki je bil središče bujnega kulturnega življenja, nekaka oplojajoča matica, saj so iz njega prihajali nacionalno vzgojeni duhovniki; osem epi-skopij je bilo osem kulturnih središč, od koder se je širil topel val srbske zavesti na vse strani, ki je bil najtrdnejši zid proti zapadli. c) Sv. Sava pa je tudi p o I i t i č n o u s ni e r i 1 srbski narod. L. 1204. je bilo zrušeno bizantinsko cesarstvo, osnovano je bilo latinsko. V Niceji (Mala Azija) se je ustanovilo novo bizantinsko cesarstvo, ki se je smatralo za nadaljevanje starega, carigrajskega. Druga država je nastopila v Trape-zuntu. Na Balkanu so Grki osnovali samostojno državo v Epiru, kjer se je nahajal tudi Ohrid. Vsi (i dogodki so vplivali na srbsko politiko tako močno, da je Štefan Nemanjič popolnoma preusmeril svoje prejšnje politične načrte. Ko je I. 112015. priznal Dubrovnik beneško nadoblast, se je tudi Štefan nagnil proti zahodu, /e preje je spodil svojo ženo, ki je bila bizantinska princesa, zdaj pa se je oženil z vnukinjo beneškega doža Henrika Dandola, ki je bil eden najmogočnejših in najnplivnejših graditeljev latinskega cesarstva. Tako je bil z njegovo pomočjo Štefan I. 1217. kronan za kralja, krona pa je bila iz Rima. Vse to je sv. Savo, ki je medtem, kot vemo, poravnal spor med bratoma, razžalostilo. On, ki je bil sovražnik latincev, on, ki mu je bilo vse (že po njegovi vzgoji iz mladih nog) pravoslavje, je sedaj videl, da gre pot njegovega brata obratno smer. Skrbno je pazil na vse, kar se je dogajalo in je spretno porabil oslabljenje latinskega cesarstva za svoje namene, pregovoril je brata, da je preokrenil svojo politiko, kar se mu je za zmerom posrečilo z ustanovitvijo samostojne cerkve, ki j»' dobila tak vpliv, (hi brez nje ni bilo mogoče ničesar, njena pot pa je bila obrnjena proti vzhodu. 5. Zaključek. Sv. Sava je torej oče srbske cerkve, ustanovitelj kulturnih žarišč in eden prvih previdnih in premišljenih srbskih državnikov, ki je dal srbskemu narodu one vrednote, ki so srbski narod obdržale skozi stoletja, posebno pa ono, ki je važno do današnjih dni — to je narodna zavest. J. K. II. Šolski letopis. Popravni izpiti so se vršili od 27. do 31. avgusta 1932, zaključili izpit v septemberskem roku od 6. do 15. septembra 1932. • Vpis dijakov in dijakinj se je vršil J., 2. in 3. septembra 1932, redni pouk se je pričel 1 C>. septembra 1932. Otvoritvena konferenca se ji', vršila dne 15. septembra, naslednje konference dne 28. oktobra, 29. novembra, 21. decembra, 24. februarja, (>. aprila, 26. maja in 3. junija. Po konferencah celokupnega učiteljskega zbora so se vršile redne seje razrednih učiteljskih zborov radi razgovora o napredku in vedenju dija-kov(inj). Dne 22. oktobra se je zavod udeležil slavnostne izročitve odlikovanja Čehu Egidiju, ki je bil odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Dne 19. oktobra so si dijaki(nje) ogledali pod nadzorstvom gg. profesorjev predstavo cirkusa Gleich. Državni praznik 1. decembra je zavod proslavil s skupno sv. mašo. Dne 17. decembra se je praznoval rojstni, dan Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. s sv. mašo. Nato so se dijaki in dijakinje zbrali v učilnici, kjer je g. R u d o 1 f Ivan v slavnostnem govoru razložil pomen praznika, nakar je guslar g. Vučič pel narodne pesmi. Dne 17. decembra popoldne so si dijaki(nje) ogledali film »Triglavske strmine«. Dne 22. decembra se je zaključil prvi semester. Božične počitnice so trajale od 24. decembra do 10. januarja. Praznik sv. Save dne 27. januarja se je proslavil na ta način, da je prof. Kranjc Jože priredil po posameznih razredih predavanje, kakor je natisnjeno na prvih straneh izvestja. Zastopniki dijaštva so se pa udeležili Svetosavske šolske proslave dne 27. januarja v dvorani hotela »Union«. Spomin velikega Jugoslovana Strossmayer-ja se je proslavil na ta način, da je imel prof. Kranjc Jože primerna predavanja v posameznih razredih. Zdravniški pregled se je vršil v šolskih učilnicah za I. letnik 28. jan., za I. letnik I. februarja, za II. letnik 25. januarja, za 2. a letnik 26. januarja, za 2. b letnik 30. januarja. Dne 25. februarja so si ogledali dijaki(nje) film »Kroz našu zemlju«. Dne 14. marca so si ogledali dijaki(nje) češki film »Pred maturo«. Velikonočne počitnice so trajale od 13. do 23. aprila. Dne 28. in 29. aprila je predaval prof. Der mast ia Karel v posameznih razredih o Zrinjskem in Frankopanu. Dne 29. aprila so si ogledali dijaki(nje) film »Fantom Durmitorja«. Dne 12. maja je imel prof. Jože Kranjc predavanje »O materi«. Dne 20. maja so si ogledali dijaki(nje) film »IX. Vsesokolski zlet v Pragi«. Dne 20. maja je priredila Drž. šolska poliklinika za dijake(inje) tukajšnjega zavoda predavanje o tuberkulozi, njenem širjenju in profilaksi. Predavala je ga. dr. Šimenc, ki je ponazorila svoje predavanje s skiop-tičnimi slikami. Dne 20. maja je imel g. Milan Danic, organizator knjigovodstva, predavanje o modernem knjigovodstvu s kopiranjem. Predavanja so se udeležili dijaki(nje) drugega letnika. Predavanje se je vršilo z dovoljenjem ministrstva trgovine in industrije. Dne 25. maja so bila zaključena predavanja v vseh oddelkih drugega letnika. Dne 3. junija so bila zaključena predavanja v deškem in dekliškem oddelku prvega letnika. Dne 22. junija se je zaključilo šolsko leto s službo božjo in razdelitvijo izpričeval. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo k zakor u o srednjih trgovskih šolah sledeče pravilnike: 1. Br. 30172/N z dne 14. septembra 1932 pravilnik za zajednico za varčevanje in kredit; I. Br. 32540/N z dne 29. septembra 1932 pravilnik za sestavo šolskega izvest ja; 1. Br. 32561/N z dne 29. septembra 1932 pravilnik o dolžnostih učencev, njihovem vedenju, pohajanju šole in šolskih vaj, udeležbe pri dijaških društvih, opravičbi odsotnosti, kaznovanju in ostalem delu in redu na srednjih trgovskih šolah; I. Br. 34401/N z dne 11. oktobra 1932 pravilnik o delu in dolžnostih direktorjev, nastavnikov, razrednih starešin, razrednega zbora, celotnega učiteljskega zbora, šolskega sekretarja-poslovodja in šolskega zdravnika; I. Br. 37136/N z dne 1. novembra 1932 pravilnik, ki odreja, katerih društev člani morejo biti dijaki srednjih trgovskih šol; I. Br. 37137/N z dne 1. novembra 1932 pravilnik za zajednico »Dom in šola«; I. Br. 36102/N z dne 30. novembra 1932 pravilnik o praznikih; I. Br. 839/N z dne K), januarja 1933 pravilnik o ekskurzijah; I. Br. 838/N z dne K), januarja 1933 pravilnik za proslavo praznika sv. Save. III. Učiteljski zbor. A. Spremembe med šolskim letom. 1. Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 29. junija 1932 št. 19575/0 je bil upokojen Bernot Josip, predmetni učitelj VI./2. Službene dolžnosti je bil razrešen 30. junija 1932. 2. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 29. junija 1932 št. 19575/0 je bil upokojen Čeh Egidij, predmetni učitelj V1./2. Službene dolžnosti je bil razrešen 30. junija 1932. 3. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 25. junija 1932 1. br. 19859/0 je bil odpuščen iz državne službe KrošI Anton, pripravnik. Službene dolžnosti je bil razrešen 29. junija 1932. 4. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 10. januarja 1933 I- br. 850/0 je bilo razveljavljeno rešenje min. trg. in ind. z dne 25. junija 1933 I. br. 19859/0, nanašajoče se na odpustitev Krošla Antona, pripravnika, iz drž. službe. 5. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 10. januarja 1933 I. br. 852/0 je bil odpuščen iz državne službe KrošI Anton, pripravnik. Službene dolžnosti je bil razrešen 9. februarja 1933. (>. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 18. julija 1932 I. br. 23012/0 je bil Rudolf Ivan postavljen za pripravnika. B. Stanje na koncu šolskega leta 1932/33. | Tek. štev. Ime Zvanje In skupina Učil je Ur na teden Razrednik Opomba 1. Gogala Josip direktor V. trgovsko pravo v II. (2), 2a (2), 2 b (2) knjigovodstvo v 1. (3), 1 (3) 12 — 2. Dermastia Karel profesor V. zemljepis v 1. (2). 1 (2) v II. (3), 2a (3), 2b (3) zgodovino v 1. (2), 1 (2) v II. (2), 2a (2), 2b (2) 23 2b Varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke 3 Kranjc Jože profesor Vlil. slovenščino v 1. (3), 1 (3) v II. (3), 2a (3). 2b (3) srbohrvaščino v 1. (2), 1 (2) v II. (2), 2a (2), 2b (2) 25 — Varuh dijaške knjižnice 4. Schiffrer Ana profesor VI. nemščino v 1. (5), 1 (5) v II. (5), 2 a (5), 2 b (5) 25 — 5. Cundre Marjeta predmetna učiteljica VI/2 trgovsko računstvo v II. (3), 2a (3), 2b (3) knjigovodstvo v 11. (5). 2a (5), 2b (5) 24 2a Varuhinja podporne zaloge 6. Gorazd Maša predmetna učiteljica VIII. stenografijo v 1. (2). 1 (2) v II. (2), 2a (2), 2b (2) strojepisje v 11.. 2a, 2b (12) 22 1 Varuhinja strojepisne zbirke 7. Namorš Leopold predmetni učitelj VI. blagoznanstvo v 1. (2), 1 (2) v II. (2), 2a (2), 2b (2) računstvo v 1. (4), 1 (4) lepopisje v 1. (2), 1 (2) 22 1. Varuh bla-goznanstve-ne, prirodo-pisne in prirodoslovne zbirke 8. Rudolf Ivan pripravnik korespondenco v 1. (2), 1 (2) v II. (3), 2a (3), 2b (3) trgovinstvo v 1. (3), 1 (3) 19 11. Varuh trgovinske zbirke in učiteljske knjižnice Šolski sluga: Golmajer Jakob, služitelj 1/2. IV. Šolske učne knjige. (Pomožne knjige so v oklepajih) Predmet I. letnik II. letnik Slovenski jezik Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razr. srednjih šol, I. del. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole Kakor v 1. letniku. Dr. Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Srbohrvatski jezik I. K. Dimitrijevič-Grgur-Berič: Srpska čitanka za trgovačke škole. (Jedrlinie N. Tomo: Trcča srpska ili hrvatska čitanka.) Dr. Milko Rupel: Srbsko-hrvatska vadnica 111. letnik. Kakor v 1. letniku. Perič: Trgovačka korespon-dencija. Nemški jezik Adolf Tuma: NSmecka čitanka pro školy obchodnf. Willomitzer-Tschinkel: Deutsche Sprachlehre Kakor v 1. letniku. Weyde-Goldberger: Korrespondenz und Kontorarbeiten. Trgovsko računstvo (Albert Sič: Trgovsko računstvo.) Kakor v 1. letniku. Korespon- denca Albert in Franjo Sič: Trgovska korespondenca. Kakor v 1. letniku. 1 Knjigovodstvo Skripta: sestavil Josip Gogala. Trgovinstvo Skripta: sestavil Jože Kranjc. Trgovsko in menično pravo Skripta: sestavil Josip Gogala. Geografija Skripta: sestavil Leop. Namorš. Dr. M. Senoa: Geografski atlas. Skripta: sestavil Anton Krošl. Atlas kakor v I. letniku. Zgodovina Skripta: sestavil Anton Krošl. (Schubeit-Dob rilo vic: Historij-sko-geografski atlas.) Skripta: sestavil Anton Krošl. Atlas kakor v I. letniku. Blago- znanstvo Fr. Verbič: Blagoznanstvo I. del. Fr. Verbič: Blagoznanstvo 11. del. Stenografija Fr. Novak: Slovenska stenografija I. del. Fr. Novak: Zaznamek okrajšav koresp. pisma. Adolf Robida: Stenografska čitanka. Kakor v 1. letniku. Fr. Novak: Slovenska stenografija 11. del, — (Jahne Czarney: Lehrbuch der Gabelsberger-Stenografie 1924.) V. Šolske naloge. a) Slovenske šolske naloge. I. 1. Moji načrti. 2. Šola in življenje. 3. Prvi slovenski roman. 1. 1. Pripovedke, zrcalo narodne duše 2. Moji načrti. 3. Moje najljubše čtivo. H. 1. Prešern in predkrščanska doba slovenskega slovstva. 2. Pot je strma, cilj je lep. 2. a. 1. Največ sveta otrokom sliši Slave. 2. Moji načrti. 3. Kralj na Betajnovi (analiza). 2. b. 1. Prešern in predkrščanska doba slovenskega slovstva. 2. Moji načrti. letnik: 4. Materino srce. 5 Zlato tele (razmišljanje). letnik: 4. Materino srce. 5. Delu čast! letnik: 3. Kralj na Betajnovi (analiza). 4. Mati. 5. Na razpotju. letnik: 4. Mati. 5. V življenje! letnik: 3. Kralj na Betajnovi (analiza). 4. Mati. 5. V življenje! b) Srbohrvatske šolske naloge. 1. Lepota jeseni. 2. Gramatika (imenice). 3. Božične ferije. 1. Lepota jeseni. 2. Gramatika (imenice). 3. Kako sam proživela Božic. 1. Škola i život. 2. Gramatika (imenice). 3. Sava, srpski svetac. 1. letnik: 4. Leto. 5. Gramatika (glagol). 1. letnik: 4. Leto. 5. Gramatika (glagol). IT. letnik: 4. Život na selu. 5. Korespondencija: Narudžbe, 2. a. 1. Škola i život. 2. Gramatika (imenice). 3. Rad sv. Save. 2. h. 1. Škola i život. 2. Gramatika (imenice). 3. Život sv. Save. Ictiiik: 4. Uskrsne f eri j e. f>. Korespondencija: Plačanje. letnik: 4. Uskrsne ferije. 5. Korespondencija: Placanje. c) Nemške šolske naloge. I. letnik: Meine Familie. Ein Tag aus dem Leben meines Vaters. Der Spätherbst. Wie decke ich den Tisch. 5. Wenn ich mein eigenes Häuschen hätte. 6. Die Gäste der Buche. 7. Der Frühling. 1. letnik: Abends — bei uns zuhause. Lin lag aus meinem Leben. Im Spätherbst. Meine Mutter. 5. Unsere Stadt Ljubljana. (>. Die Gäste der Buche. 7. Unser Park Tivoli. II. letnik: Korresp.: Barsendung für eigene Rechnung. Aufsatz: Wie soll ich mich in der Familie benehmen. Korresp.: Barzahlung für fremde Rechnung. 4. Aufsatz: Frau Sorge. 5. Aufsatz: Wenn ich ein eigenes Haus hätte. 6. Korresp.: Trassierung für fremde Rechnung. 7. Aufsatz: Der Vorfrühling. 2. a. letnik: Korresp.: Barsendung für eigene Rechnung. Aufsatz: Die Not der Wiener Kaufmannschaft. Korresp.: Bareinzahlung für fremde Rechnung. 4. Aufsatz: Die sieben Raben. 5. Aufsatz: Ich wünsche mir eine Million. 6. Korresp.: Trassierung für fremde Rechnung. 7. Aufsatz: Unser Wolkenkratzer. 2.1). letnik: Korresp.; Barsendung mittels Postanweisung u. in der Beilage. Aufsatz: Wie soll ich mich in der Familie benehmen. Korresp.: Barzahlung für fremde Rechnung. 4. Aufsatz: Das Mädchen mit den Schwefelhölzchen. 5. Aufsatz: Wintersport. 6. Korresp.: Remittierung fiir fremde Rechnung. 7. Aufsatz: Die Vöglein nisten. VI. Knjižnice in zbirke učil. A. Učiteljska knjižnica. Varuh Rudolf Ivan. Na koncu šolskega leta 1931/32 .je bilo.......................... 762 del. Prirastek v šolskem letu 1932/33 4 dela. V teku leta se je zmanjšalo število del radi izločitve iz knjižnice za............................................. , , , 65 del. Ostalo je na koncu leta...........................................701 delo. B. Dijaška knjižnica. Varuh Kranjc Jože. Na koncu šolskega leta 1931/32 je bilo........................... 632 knjig. Prirastek v šolskem letu 1932/33 ...................................— „ V teku leta se je zmanjšalo število knjig radi izločitve iz knjižnice, ker so bile marsikatere knjige že zelo slabe, za . . 196 „ Ostalo je na koncu leta.......................................... 436 „ C. Podporna zaloga. Varuhinja Cundre Marjeta. Stanje koncem šolskega leta 1931/32 ...........................•. 556 knjig. Prirastek v šolskem letu 1932/33 ...................................— Izločitev v šolskem letu 1932/33 .................................. 1 ., Stanje koncem šolskega leta 1932/33 555 „ Č. Zemljepisno-zgodovinska zbirka. Varuh Derniastia Karel. Varuh Dermastia Karel. Zemljepisna zbirka: 55 zemljevidov, 65 diagramov, slik in modelov za gospodarski zemljepis, astronomijo, kartografijo in metereologijo. Zgodovinska zbirka: 5 zemljevidov. D. Zbirka za prirodopisje, prirodoslovje in blagoznanstvo. Varuh Naraorš Leopold. Prirodopisnn zbirka: 56 prirodopisnili slik, 44 nagačenih živali, 36 slik iz rastlinstva, II prirodopisnili modelov, HI rudnin. Prirodoslovna zbirka: 135 aparatov in drugih učil. Blagoznanska zbirka: 123 vzorcev, modelov in zbirk za anorgansko blago, 329 vzorcev, modelov in zbirk za organsko blago, I mikroskop s 4 objektivi in 3 okulari, 1 projekcijski aparat s 50 lilmi. E. Zbirka z a geometrijo. Varuh Namorš Leopold. 22 različnih likov. F. Strojepisnica. Vanillin ja Gorazd Maša. 5 Remington, S Underwood, 4 Adler, 3 Oliver, 2 Imperial, 1 Ideal, I Jort, skupaj 19 pisalnih strojev. VII. Dijaška društva. Ravnateljstvo zavoda stremi za tem, da nudi dijakom(injam) tudi izven šolskega pouka čim več pobude k izpopolnjevanju in organizatornem delu. tukajšnje dijaštvo je včlanjeno v naslednjih dijaških društvih: 1. Pod ružnica Kerijalnega Saveza št. 81 ima letos 68 članov. Ti imajo pravico do polovične vožnje od I. junija do 30. septembra v III. razredu poštnih in brzih vlakov; nadalje imajo pravico bivanja v Ferijalnih kolonijah in zavetiščih, ki so v večjih mestih naše države in do uživanja dobro-tvorov, ki jih nudijo dijakom(injam) nekatere rodbine. Na občnem zboru, ki se je vršil 10. decembra 1932, je bil izvoljen sledeči odbor: Kogovšek Boris, predsednik; Smodiš Cita, tajnica; Dolenc Drago, blagajnik; odborniki: Dolinar Ivica, Kregar Marija, Bolim Elza. Nadzorni nastavnik je Ivan Rudolf. 2. Podružnico Jadranske straže je organiziral direktor Gogala Josip. Njeno delovanje je sledeče začrtano: I. širiti med dijaštvom ideje Jadranske straže; 2. spoznavati naše morje na skupnih izletih med šolskim letom in med glavnimi počitnicami; 3. prirejati predavanja, zadevajoča jadranska vprašanja; 4. nabirati med dijaštvom čim več članov. Za šolsko leto 1932/33 in 1933/34 je bil dne 22. maja 1933 izvoljen naslednji odbor: predsednik Ravnik Maks; podpredsednica Hum Jožica; tajnik Kodre Marijan; blagajničarka Klemenc Mira. Število članov v šolskem letu 1932/33 je 76. Stanje gotovine 1. junija 1932 Din 380-—. 3. Podmladek Rdečega križa. — P. R. K. se je letos ustanovil koncem januarja 1933 in je bilo včlanjenih 80 dijakinj in 21 dijakov. Odbor so tvorili: Ravnik Maks, Červ Ludovik, Terček Zdenka, Presterl Miha, Žebavec Marija, Novak Milena, Ham Jožica. Dobravec Roza, Böhm Elza in Marinko Terezija. Razredi so imeli vsak svoj razredni odbor, ki je na svojih sejah določal, kako naj se nabrani prispevki porabijo. Centralni odbor je imel mesečne seje in je vodil vso organizacijo. Priredil je tudi nekaj literarnih nr, na katerih so dijaki(inje) recitirali slovenske pesnike in pisatelje. ____ Začetno organizacijo podmladka za prihodnje leto bo izvršil pripravljalni odbor za leto 1933/34, ki ga tvorijo: Ravnik Maks, Čerček Zdenka, Žebavec Mat ■ija in Ham Jožica. Ti dajejo vsa pojasnila za prihodnje leto. V splošnem je P. R. K. deloval v smislu R. K. Nadzorni nastavnik je profesor Jože Kranjc. VIII. Dom in šola. Kr. banska uprava dravske banovine je z odlokom Vlil. No. 1845/1 z dne 4. marca 1933 odobrila pravila zajednice »Dom in šola«. Na podlagi te odobritve je direktor šole sklical za dan 9. maja 1933 ustanovni občni zbor. Direktor Gogala je pozdravil došle starše ozir. namestnike tukajšnjih dijakov(inj) — l>ilo jih je 24 — in poročal: »Že od početka te šole je želja ravnateljstva in učiteljskega zbora, da l>i obstojale čim najtesnejše vezi med domom in šolo, ker se na ta način najbolj podpira napredek in vzgoja dijaštva. Pii vkljub temu stremljenju so se pojavili slučaji, da so dijaki(nje) pripovedovali doma, da na tukajšnji šoli nimamo radi obiskov staršev ozir. namestnikov dijaštva in da tukaj ne dajemo informacij o napredku in vedenju dijakov(inj). Seveda je to izmišljeno. Take govorice so raznašali slabi dijaki(nje), ki so znali staršem prikriti šolska obvestila in ki niso hoteli, da bi starši v šoli zvedeli, kako njihovi sinovi ozir. hčere napredujejo. Pri tem pa niso pomislili, da s tem škodujejo sebi in posebno še staršem, ki jih slabo izpričevalo koncem leta preseneti. Da se laki slučaji ne bodo mogli več ponavljati in da se tildi na zunaj pokaže iskrena želja tesnega sodelovanja med domom in šolo, je v členu 46. zakona o srednjih trgovskih šolah predvideno, da se ustanove na srednjih trgovskih šolah, med katere spada tudi ta zavod, zajednica »Dom in šola«. Tukajšnji učiteljski zbor je na podlagi navodil ministrstva trgovine in industrije I. lir. 37137 z dne 1. novembra 1932 sestavil pravila za zajednico »Dom in šola«, ki so od kr. banske uprave potrjena. I)a se imenovana zajednica oživotvori, sem sklical današnji ustanovni občni zbor, katerega s tem otvarjam in želim, da bi snujoča se zajednica rodila najboljše uspehe tako v pogledu napredka kakor tudi vzgoje tukajšnjega dijaštva.« Nato je direktor Gogala prečital pravila in pojasnjeval točko za točko. Preden je prešel na volitve upravnega odbora in nadzorstva, je pozval navzoče, naj pristopijo kot člani zajednice »Dom in šola«, ker imajo le člani aktivno in pasivno volilno pravico. Pristop k zajednici je prijavilo 22 rednih članov. Nato so se vršile volitve upravnega odbora. Direktor Gogala je omenjal, da občni zbor voli 3 odbornike, dva člana pa imenuje učiteljski zbor ter pove, da sta gdč. Maša Gorazd in g. Leopold Narnorš nominirana od učitel jskega zbora v upravni odbor zajednice. — Pri volitvah, ki so se vršile ustmeno, so bili izvoljeni v upravni odbor: g. Brecelj Alojzij, višji stražnik v pok., g. Valentič Franc, drž. uradnik in ga. čerček Ivanka, soproga višjega želez, kontrolorja, vsi v Ljubljani. Pri konštituiranju upravnega odbora, ki se je vršilo po občnem zboru, je bil izvoljen za predsednika: g. Brecelj Alojzij; za tajnika: gdč. Gorazd Maša; za blagajnika: g. Valenčič Franc. Nato so se vršile volitve nadzorstva. Direktor Gogala je zopet omenjal, da občni zbor voli 3 odbornike, da je direktor šole predsednik nadzorstva in da učiteljski zbor imenuje I člana v nadzorstvo ter naznani, da je gdč. Ana Schiffrer nominirana v nadzorstvo. Pri volitvah, ki so se vršile zopet ustmeno, so bili izvoljeni v nadzorstvo: g. Smodiš Janko, prokurist Zveze slov. zadrug, g. Kramaršič Roman, sodni oficijal in ga. Teršan Marija, soproga trg. zastopnika, vsi v Ljubljani. Po občnem zboru je bil izvoljen za tajnika nadzorstva: g. Smodiš Janko. Direktor Gogala je nato zaključil ustanovni občni zbor z željo, da bi upravni odbor z največjo inicijativnostjo deloval, ker vse delo bo le v korist dijaštva. Po občnem zboru je dajal direktor Gogala staršem ozir. namestnikom dijakov(inj) informacije o napredku in vedenju. Blagajniško stanje zajednice »Dom in šola« je naslednje: Pristopilo je 22 rednih članov in plačalo . . . Din 805’— Pristopili so 3 podporni člani in plačali . . • . Din 30 — Skupaj . . . Din 835'— od katerega zneska se ni nič porabilo in je ves naložen |>ri Poštni hranilnici podružnica v Ljubljani. Pa tudi pred ustanovitvijo zajednice »Dom in šola« so bile vezi med šolo in domom tesne. Večina staršev ozir. namestnikov je prihajala k razrednikom ozir. posameznim ustanovnikom povpraševat po napredku in vedenju svojih dijakov(inj), na drugi strani so pa razredniki redno obveščali starše o vsem, kar pospešuje učenje in vedenje. IX. Šolski sklad. V smislu člena 42. zakona o srednjih trgovskih šolah in tozadevnega pravilnika ministrstva trgovine in industrije I. br. 23020/N z dne 18. jul. 1932 sc je ustanovil na tukajšnjem zavodu šolski sklad, ki ima namen, da se iz njegovih sredstev podpirajo siromašni učenci(ke), se nabavljajo sredstva za dijaške vaje, knjige za dijaške knjižnice in se dajejo podpore za dijaška potovanja. Šolski sklad je imel v šolskem letu 1932/33 naslednjo upravo: predsednik direktor Gogala Josip, blagajnik prof. Dermastia Karel, tajnica Cuudrč Marjeta. K šolskemu skladu so pristopili kot redni člani vsi tukajšnji dijaki(nje), ki so plačevali skozi 10 mesecev po I Din mesečno. V začetku šolskega leta 1932/33 je znašalo število članov šolskega sklada 198, koncem leta pa je bilo 184 članov. Skupni dohodki šolskega sklada so znašali v šolskem letu 1932/33 Din 1942-—, katera vsota je vsa naložena pri Drž. hipotekarni banki podružnica v Ljubljani. X. Zajednica za varčevanje in kredit. Zakon o srednjih trgovskih šolah predvideva v členu 44.. da se osnuje na vsaki srednji trgovski šoli zajednica za varčevanje in kredit, ki ima namen, privaditi učence varčevanju in jim nuditi priliko za praktično uporabo strokovnega trgovskega znanja. Pravila za zajednico so bila sestavljena na podlagi pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo I. br. 30172/N z dne 14. septembra 1932, vendar pa zajednica ni mogla razvili nobenega delovanja, ker so šolski prostori tako tesni, da ni nobene učilnice na razpolago, kjer bi mogla zajednica vršili svoje posle. Ko se bo tukajšnji zavod preselil v novo poslopje, ki se že gradi, bo zajednica za varčevanje in kredit takoj pričela s svojim delom. XI. Zdravstveno stanje dijakov(inj). Po poročilu državne šolske poliklinike v Ljubljani so bolovali dijaki(nje) luk. zavoda na sledečih boleznih: Bolezni 1. meš. razred 1. dekl. razred II. deški razred 2 a dekl. razred 2b dekl. razred Skupaj Skupaj M Ž Ž M Ž Ž M Ž Tuberkuloza v 1. št 1 3 1 3 4 Infekcijske bolezni 3 — 2 — 3 — 3 5 8 Kirurgične bolezni 5 — — 6 3 — 11 3 14 Krvne bolezni — — 1 — — 1 — 2 2 Očesne bolezni 5 3 3 2 2 4 7 12 19 LJšesnc bolezni — — — 1 — — 1 — 1 Živčne bolezni — — — — — 2 — 2 2 Bolezni srca in krvnega obtoka . — — — — 1 — — 1 1 Bolezni dihalnih organov .... 1 — 5 2 3 2 3 10 13 Bolezni prebavnih organov . . . 1 — — — 4 4 1 8 9 Žlezne bolezni — — — — 4 1 — 5 5 Kožne bolezni 1 — 1 2 2 1 3 4 7 Bolezni kosti iu mišic — — — 2 — — 2 — 2 Konstitucijonalne bolezni .... — — — — — — — — — Bolezni zob 1 — 1 2 1 1 3 3 6 Ostale bolezni 1 — 3 — 1 1 1 5 6 SKUPAJ .. 19 3 16 17 27 17 36 63 99 XII. Ekskurzije v šolskem letu 1932/33. Prvi mešani letnik: 10 .decembra 1932 ogled Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. (Vodja nastavnik 1.. Namorš.) — 13. maja 1933 majniški izlet za učence, Šl. Peter v Sav. dol. preko Mrzlice v Trbovlje. (Vodja nast. L. Namorš.) Za učenke: Žalna. Krka, Muljava, Stična. (Vodja prof. J. Kranjc.) Drugi moški letnik: 24. novembra 1932 ogrc d Tobačne tovarne. 7. aprila ogled sledečih tovarn: Nastranov mlin v Radomljah; Induplati industrija platnenih izdelkov, Jarše; Bonač sin — kartonažna in papirna industrija, Količevo; Marx — tovarna lakov in barv, Količevo; Oberwalder združene tovarne slamnikov in klobukov, Domžale. (Vodja nastav. L. Namorš.) — 13. maja 1933 majniški izlet Litija—Čatež. (Vodja pripravnik I. Rudolf.) — 5. aprila 1933 ogled Ljubljanske kreditne banke. (Vodja Rudolf Ivan.) Prvi dekliški letnik: 2. maja 1933 poučna ekskurzija v Hrastnik. I rbovlje in Zagorje. V Hrastniku ogled steklarne, v Trbovljah ogled dnevne kopi trboveljskega premogovnika. (Vodja nastav. L. Namorš.) 13. maja 1933 majniški izlet v Vintgar in na Bled. (Vodja nast. M. Gorazd.) Drugi dekliški a letnik: 17. novembra 1933 ogled Združenih mlekarn v Ljubljani. — 9. maja 1933 ogled tekstilne tovarne »Jugočeška« v Kranju. (Vodja nast. L. Namorš.) — 13. maja 1933 majniški izlet na Sv. Goro pri Litiji. (Vodja nast. M. Cundrč.) — 5. aprila 1933 ogled Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. (Vodja Rudolf Ivan.) Drugi dekliški b letnik: 17. marca 1933 ogled tovarne kera- mičnih izdelkov »Dekor« v Zg. Šiški. — |(). maja 1933 poučna ekskurzija v I ržič: ogled Predilnice in tkalnice Glanzmann & Gassner, tovarne za lepenko C harles Molline ter tovarne Peko. (Vodja nast. Leopold Namorš.) 13. maja 1933 majniški izlet k Sv. Ireni kraljem preko Rovt na Logatec. (Vodja prof. Karel Dermastia.) — 29. marca 1933 ogled Ljubljanske kre-ditne banke v Ljubljani. (Vodja pripr. Rudolf Ivan.) Pri tej priliki se ravnateljstvo zavoda najiskreneje zahvaljuje vsem gg. podjetnikom in p. n. podjetjem za prijazno naklonjenost in se priporoča v bodoče. XIII. Ustanove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je naklonila Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani kot ustanovo Din 2000’—, kateri znesek je bil po sklepu profesorskega zbora razdeljen tako, da so prejeli po Din 400'—: Dragar Bogomir (I. mešani letnik), Cesar Milena (1. dekliški letnik), Andoljšek Jožef (II. moški letnik), Goričan Rozina (2. a dekliški letnik), Hawlina Marija (2. b dekliški letnik). Ravnateljstvo šole se Zbornici za trgovino, obrt in industrijo tudi na tem mestu najiskreneje zahvaljuje za njeno naklonjenost in se priporoča v bodoče. XIV. Seznani dijakov(inj) na koncu šolskega leta 1932/83. Debelo tiskano ime pomeni, du je dijuk(inja) dovršil(a) letnik z odličnim uspehom, razprto tiskano pu s pruv dobrim uspehom. I. mešani letnik. Razrednik Namorš Leopold. Dernik Anton, Jarše Dolenc Karel, Ljubljana Drnovšek Josip, Zagorje Kastelic Stanislav, Vel. Vrli pri Šmarj u-Sap Klemenc Franc, Rakek Kobe Julij, Novomesto Kodre Marijan, Žalec Marčon Ivan, Razdrto pri Šmarju Masnec Josip, Ljubljana Ravnik Maks, Slo v. J a v o r - n i k Šušteršič Emil, Rakek Teršan Mirko, Ljubljana Vitamvas Ferdinand, Ljubljana Žagar Boris, Prezid Adamčič Josipina, Uštje pri Litiji Blatnik Ladislava, Ljubljana Breceljnik Olga, Ljubljana Č e r č e k Zdenka, Pol a Dolhar Ana, St. Pölten Fujan Marija, Ljubljana Kovač Edita, Baden Sladič Antonija, Ljubljana Štrekelj 1'rančiška, Vrhnika Valenčič Nada. Ajdovščina Popravni izpit imajo: Abram Stanislav, 'Prst Dragar Bogomir, Ljubljana Golob Branko, Podlipovica pri Litij i Marguč Silvester, Škofja Loka Žu lovec Franc, Vevče Dodič Angela, Ljubljana Zdelali niso: Primožič Ivan, Radovljica Zuccato Vincenc, Ilirska Bistrica Polak Frančiška, černuče I. dekliški letnik. Razred nica Gorazd Maša. Babnik Albina, Zg. Kašelj Bajda Stanislava, Stepanja vas Bukovič Viljemina, Ljubljana Cesar Milena, Postojna Dolinar Ivana. Ljubljana Fras Bariča, Sv. Urban pri Ptuju Ham Jožica, L j u b 1 j a n a Hawlina Charlota, Ljubljana Hladnik Ivana, P e t k o v e c p r i L o g a t c u Jalen Marija, Vače pri Litiji Jezeršek Helena, Kranj Kibic Vera, Snežnik Klemenc Mira, R a k o v n i k p r i M e d v o d a li Kramaršič Marija, Škofja Loka Kupic Marija, Ljubljana Maček Ivana, Wien Mišjak Martina, Boričevo pri Novem mestu Perme Julka, Ponova vas Pleničar Marta, Kropa Počivalšek Berta. Krško Primic Marija, Selo pri Toplicah Ravuš Vida, Vič Stare Regina, Nova vas pri Rakeku Steiner Draga, Trst Stransky Elfrida, Tržič Urh Angela, Vopolje pri Komendi Vrbič Ivana, Ostrog pri Št. Jerneju Zajec Silva, Ljubljana Žagmeister Ana, Škocjan Ž eh a v e c M a r i j a . Zg. Šiška Popravni izpit imajo: Ažman Cita, Kropa Brecelj Cifa, Pola Frece Sonja, Zavodnja pri Celju Jekovec Gabrijela, Zg. šiška Jernejčič Ana, Moste pri Ljubljani Merhar Ivana, Prigorica pri Kočevju Škofič Štefanija, Ljubljana Tscharre Silva, Ljubljana Cukale Ivana, Vrhnika Zdelali nista: Peterka Marija, Količevo Volbang Irma, Dunaj II. deški letnik. Razrednik Rudolf Ivan. Andoljšek Josip, Hrovača pri Ribnici Andrejašič Josip, št. Peter na Krasu Breznik Karel, Malenška vas pri Novem mestu Cerv Ludovik, Zg. Šiška Grintal Josip, Ljubljana Jankovič Mihael, Ljubljana Jesih Julij, Rudnik pri Ljubljani Kavčič Zmagoslav, Opčina pri Trstu Kogovšek Boris, Ljubljana Kurent Kancijan, Savlje-Ježica Ladstätter Gabrijel, Domžale Lotrič Josip, Selca Merhar Drago, Graz Oset Franc, Domžale Pirih Vladimir, Podmelec Prelušek Ivan, Vevče Presterl Mihael, Radovljica Repanšek Štefan, Kamnik Rihar Zdravko, Idrija Sadar Alojzij, Ljubljana Schwarz Walter, Trst Stojan Julij, Moste pri Ljubljani Verovšek Karel, Ljubljana W eiss Emil, Ljubljana Zorman Ivan, Ljubljana Zdelala nista: Gantar Ciril, .št. Jernej Lumbar Zvonimir, Ljubljana 2. <». dekliški letnik. Razrednica Cundre Marjeta. Badiura Draga, Ljubljana Bajd Vida, Kranj Bernard Marija, Ljubljana Böhm Elizabeta, Žerovnica Brus Berta, G 1 i n c e Česnik Slavica, Ljubljana Djinovski Nadežda, Podgorica Finžgar Iva, Brezje Geržinič Ivana, Ljubljana Gnezda Mari j a , U n e c Goričan Rozina, Zürich Hafner Pavlina, Glinica Hribar Alojzija, Rožično pri Kamniku Kogovšek Marija, Šmartno pri Litiji Jevnikar Edvarda, Kamnik Jezeršek Milena, Ljubljana Kepic Frančiška, Klanec pri Komendi Koce Lucija, Stari irg ob Kolpi Krištof Marija, Ljubljana Kržan Marin, Ljubljana Ladiha Karolina, Domžale Maly Marija, Trbovlje Miklavčič Marija, Kranj Novak Marija, Ljubljana Novak Milena, Ljubljana Pečevnik Alberta, Gor. Logatec Pipa Karla, Metlika Repež Marija, Baderna Hojnik Hermina, Trbovlje Sušelj Pavla, Trst Šeme Albina, Gabrje pri Stični Stercin Justina, Kaplja vas Švegelj Angela, Podtabor Iauses Marija, Ljubljana U Iraka i- Alojzija, Villach Valentinčič Olga, Stranska vas Vrankar Silva, Ljubljana VViedervvohl Eva, Moste pri Ljubljani Zaje Magdalena, Ljubljana Zorč Herta, Griče pri Beljaku Ž erovni k M arija. Vače pri M e d v o d a h /mitek Zdenka, Škofja Loka Popravni izpit ima: Jevnikar Sonja, Kamnik Zdelala ni: Triplat Elizabeta, Ljubljana 2. h. dekliški letnik. Razred ni k Bahar Egidija, Ljubljana Božič Valerija, Mengeš Brecelj Gverina, Pola Bufolin Frida, Vižmarje Dobravec Roza, Sp. Dolič Engelman Ana, Ljubljana Erjavec Ana, Celovec Gabrovec Olga, Kamnik Gornik Darinka, Rakek Ilawlina Marija, Ljubljana Horky Berta, Mnichovice u Praliy Hrovatin Milena, Ljubljana Jovan Antonija, Št. Vid nad Ljubljano Justin Tratomira, Ljubljana Kaiser Marija, Ljubljana Kikelj Marija, Ljubljana Ko govšek Ema, Ljubljana Koman Marija, Ljubljana Kr, *gar Marija Ana, Ljubljana Levstek Milena, Škofja Loka Marinko Terezija, Ljubljana Dermastja Karel. Može Justina, Ljubljana Pajer Pavla, Kranj Peklaj Marija, Udmat Pitterle Hildegarda, G raz Pleško Kristina, Ljubljana Ravnikar Marijana, Dev. Marija v Polj II Smodiš ('ita, Feldkirch Spetič Marija. Radohova vas Stergar Pavlina, Zdole Sir.umik Hedvika. Trst Šepec Marija, Jereslavec l reve Leopoldina, Radovljica Vidic Marija, Neusiedl Zvezda Marija. Jesenice X m a v c Kristina, L j u b 1 j a n a Popravili izpit imata: Ljubi Gabrijela. Novomesto Orehek Izabela, Moravče XV. Klasifikacija privatnih dijakov(inj). Podkrajšek Rudolf, liivši učenec VI. razreda klasične gimnazije v Ljubljani. je l)il z odlokom kr. banske uprave dravske banovine VIII. No. :i11I z dne 4. maja 103-i pripuščeu k privatnemu izpitu. Pismeni izpit je opravljal dne 29., 30. in 31. maja ter I.. 2. in 3. junija 1933. Ustni izpit je opravljal dne (>.. 7. in S. junija 1933. Podkrajšek Rudolf ima popravni izpit iz računstva. XVI. Statistika dijakov(inj). Letnik II. 1. Število dijakov(inj) V začetku šolskega leta................. Naknadno vpisanih....................... Vseh vpisanih........................... Od vpisanih je bilo novincev.............................. ponavljalcev.......................... Šolo so zapustili radi opustitve šolanja................ radi prestopa na drugo šolo . . . Zavod je torej zapustilo................ Število dijakov(inj) na koncu leta 2. Starost dijakov(inj) 14 let ................................. 15 .................................... 1 6..................................... 1 7..................................... 1 8..................................... 1‘)..................................... 1>0 ................................... 21...................................... SKUPAJ . . 3. Narodnost dijakov(inj) Jugoslovani............................. Čehi.................................... Nemci................................... Italijani............................... SKUPAJ . . i. Vera dijakov(inj) Rimsko katoliška........................ Pravoslavna............................. Evangeljska............................. SKUPAJ . . M 28 12 48 2 M 27 2a 44 2b 39 Skupaj M Z Sk 55 143 2 198 2 28 12 50 27 44 39 55 ! 145 200 28 12 50 25 2 21 12 41 27 44 38 53 2 144 1 197 3 44 38 10 12 9 9 4 16 14 5 3 48 10 17 10 17 135 183 — 2 2 2 12 14 3 49 52 8 37 45 16 18 34 10 13 23 6 4 10 3 — 3 21 12 : 41 27 44 38 48 135 183 20 12 40 1 24 3 44 44 1 3 133 2 177 3 3 21 12 41 27 44 38 48 135 183 21 12 41 26 1 43 1 38 47 1 134 1 181 1 1 21 12 41 27 44 38 48 135 1 183 Letnik 1. 1. II. 2a 2b OKupaj M Ž Ž M Ž Ž M Ž Sk 3. Starši dijakov(inj) stanujejo v Ljubljani v srezu Ljubljanska okolica . . . v drugih krajih Dravske banovine . v Savski banovini v tujih državah 8 3 8 2 9 2 1 10 8 23 13 4 9 1 17 6 21 22 2 13 1 21 7 17 2 1 58 18 58 1 79 25 75 3 1 SKUPAJ . . 21 12 41 27 44 38 48 135 183 6. Starši dijakov(inj) Uradniki (drž. ban. obč.) .... Služitelji (drž. ban obč.) Upokojenci Privatni uslužbenci Zasebniki i a) posestniki Kmetje h) najemniki ' c) dninarji , , . .. . ( a) podjetniki . . Industriici 1 . > , . , , in obrtniki | b> uradn' 1,1 (lclov- • ' c) delavci . . . '. . t a) samost, trgovci .... Trgovci . b) nad/., in potniki . . . ' c) trg. pomočniki .... „ . . . ( a) izvrševal, poklic . . svobodni | . . . . poklici | l)( Plsarn- osob-»e • ' ■ ' c) delavci Brezposelni 4 3 5 3 1 5 6 1 1 1 2 1 9 5 3 8 10 1 1 2 1 1 2 9 2 1 3 5 2 3 7 6 7 7 7 4 1 3 2 1 5 9 6 2 4 3 5 2 1 6 12 7 1 3 8 2 1 3 5 23 12 22 16 18 20 5 1 11 3 2 2 29 24 29 17 21 28 7 2 14 5 3 2 2 SKUPAJ . . 21 12 41 27 44 38 48 135 183 7. Uspeli dijakov(inj) Odličen Prav dober Dober Zadosten Nezadosten Popravni izpit imajo Razredni izpit imajo 1 1 12 2 5 1 6 3 1 1 4 15 11 2 9 4 21 2 3 17 22 1 1 1 1 17 17 2 1 5 33 4 5 1 9 55 53 4 13 1 10 60 86 8 18 SKUPAJ . . 21 12 41 44 38 48 135 183 Pravico šolanju izgube — — — — — — — — — 1 1 Letnik Skupaj 1. 1 a lb II. 2a 2 b M Ž Sk 8. Popravni izpiti: Koncem šol. lotn 1931/32 je imelo popravne i/pite 9 13 5 1 3 — 10 26 36 K popravnemu izpitu se je javilo . 9 13 5 1 8 — 1Ü 26 36 Popravni izpit so napravili .... 9 13 5 1 8 1Ü 26 36 Popravnega izpita niso napravili — — • — — — Skupno niso zdelali razreda v šol- skem letu 1931/32 — — — — 1 — — 1 1 Klasifikacija dijakov(inj), ki so polagali popravni izpit v avgustu 1932. Ime Letnik (Jspeh Andrejašič Josip, Št. Peter na Krasu I. moški zadosten Breznik Karel, Malenška vas zadosten Gantar Ciril, Št. Jernej zadosten Grintal Jože, Ljubljana »» zadosten Lotrič Jože, Selca »» zadosten Luinbar Zvonimir, Ljubljana >* zadosten Prelušek Ivan, Vevče zadosten Schwarz Walter, Trst zadosten Stojan julij. Ljubljana zadosten Bajd Vida, Kranj l.a dekliški zadosten Česnik Slavica, Ljubljana zadosten Djinovski Nadežda, Podgorica zadosten Kržan Marta, Ljubljana zadosten Novak Marija, Ljubljana „ zadosten Pečevnik Alberta, Gor. Logatec zadosten Repež Mara, Buderna zadosten Sušelj Pavla, Trst dober Štercin Justina, Kaplja vas zadosten Tauscs Marija, Ljubljana zadosten Triplat Elza, Ljubljana zadosten Valentinčič Olga, Stranska vas Wiederwohl Eva, Ljubljana zadosten zadosten Horky Berta, Mnichovice l.b dekliški zadosten Justin Tratomira, Ljubljana „ zadosten Kaiser Murija, Ljubljana Ljubi Gabrijela, Novo mesto M zadosten zadosten Vovk Slavka, Vel. Lašče »» zadosten Adamič Slavko, Rožna dolina H. moški zadosten Gašperlin Maruška, Ljubljana 2. n dekliški zadosten Jelenec Marija. Kamnik „ zadosten Koračiti Ana. Moste „ zadosten Lavrič Ana, Gorenja vas zadosten Rakušček Helena. Bjelovar zadosten Stritar Gabrijela. Ljubljana zadosten Strnad Marija, Ilirska Bistrica ** zadosten Trobevšek Roza, Vrhpolje n zadosten XVII. Završni izpit v junijskem roku 193132. A. Ministrski razpisi. Ministrstvo trgovino in industrije je odobrilo / rešen jem I. br. 14765 N z dne 21. maja l‘)32 od ravnateljstva predlagani razpored završnegu izpita v junijskem roku. Ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo z rešenjem I. br. 12934/N z dne 21. maja I‘>32 inšpektorja g. Prešla Mihajla za ministrskega odposlanca. B. Izpitni odbor. Predsednik: P resi Miliajlo. šolski inšpektor kr. banske uprave Drav. ban. Podpredsednik: Gogala Josip, direktor. Člani izpitnega odbora: Bernot Josip za slovenski jezik; Schiffrer Ana za nemški jezik; Cundre Marjeta za računstvo; Kranjc Jože za knjigovodstvo; Rudolf Ivan za korespondenco; Dermastia Karel za zemljepis je; Namorš Leopold za blagoznanstvo. C. Pismeni izpit. Pismeni izpit seje vršil 3.. 4.. 6., 7. in H. junija. Kandidaten j e) so dobili sledeče naloge: 1. Iz slovenščine. Črni in beli diamant Jugoslavije. 2. Iz nemščine. a) Kandidati so imeli izvršiti sledeči prevod iz nemščine v slovenščino: Pa rabel. Irgendwo fern in der »Südsee liegen zwei Inseln, die Ostinsel und die Westinsel. Jahr um Jahr trieben die beiden Inseln lebhaften Handel miteinander und lebten in Wohlstand mul Zufriedenheit. Aber die Ostinsel erhielt eines Tages eine ehrgeizige Regierung, die auf Mittel sann, um die Staatseinnahmen zu erhöhen. Wir wollen einen Einfuhrzoll auf alle Waren legen, die wir von der Westinsel kaufen. Wir wollen schließlich ausfiihren, nicht einführen. Die Ausfuhr macht ein Land reich, nicht die Einfuhr.« Und so wurden die Waren der Westinsel mit einem Zoll belegt. Zunächst ging alles nach Wunsch. Die Ostinsel blühte und gedieh, die Westinsel verarmte. Sie kaulte weiter die Waren der Ostinsel, tlie gut und billig waren. Ihre eigenen Industrien ließ sie eingehen. Aber langsam ging den Bewohnern der Westinsel das Geld aus. Sie konnten die Schulden an die Ostinsel nicht mehr bezahlen. Da kamen sie auf eine glänzende Idee: »Wir wellen auch unsererseits die Waren, die wir von der Ostinsel entführen, mit einem Zoll belegen. Das wird die Sache wieder auf gleich bringen.« Und so war es auch. Der Schutzzoll gab ihnen die Möglichkeit, ihre eigenen Waren wieder zu verkaufen. Sie kamen wieder zu Geld und konnten ihre Erzeugnisse sowohl im Inland, wie auch auf der Ostinsel absetzen. Natürlich waren durch den Zoll die Erzeugnisse beider Inseln entsprechend verteuert. Jetzt erklärte die Ostinsel plötzlich: Dieser ganze Zoll ist ein Unsinn. Wir wollen ihn abschaffen, wenn auch ihr es tut.« «■Einverstanden,« sagte man auf der Westinsel. Und so kehrten beide Inseln zum Freihandel zurück. Hier haben Sie mit wenigen Worten die Geschichte vom Kommen und Gehen der Einfuhrzölle. Kandidati so imeli izvršiti sledeči prevod iz slovenščine v nemščino: I. I. tu. Ljubljana, H. junija 1932. Gospod Jakob Steiner, Innsbruck. Dovoljujem si uporabiti Vašo ljubezn jivost in Vas zaprositi za Vaše mnenje o premoženjskih razmerah in poslovnih prilikah spodaj navedene tvrdke; navedena tvrdka želi od mene kredit do višine Din 45.000'—. Z zagotovilom, da bom uporabljal Vaše informacije strogo diskretno in zaupno, se Vam zahvaljujem vnaprej in beležim z odličnim spoštovanjem Josef Schmidt, L I. Innsbruck. tu. b) Kandidatinje so imele izvršiti sledeči prevod iz nemščine v slovenščino: Die Frau des Geschäftsmannes. ÜDJnii ift wrfdjieöcuev Hidmntcj bariiber, ob eilt ©ejcfjäftötnaun mit feiner grau über gefd)äftlid)e Slngelegenljeiten fpredjen full. SBielfadj (litt bie SReinunfl, bafo man „if)t" nidjtä fagen foll. Unb biete ©efdjriftd* leute Tjanbeln and) jo. Unb bod) Ijängt üon ber grau fel)r Diel ab. greilid), tuenit ein SJianix eine ^ßiippo geheiratet I)ot, jo iiuifj ber arme J.eufel mit itjr finblidjo ©efprädje füljreu. SScnn er aber eine grau mit SBerftaub befijjt, fo mödjte id) faqen, er följvt umfo beffer, je meljr er mit il>r f|>rid)t. 3n ber ©l;e ntnfj man greub’ |11>C teilen. Unb eine finge grau fann ifjrem •Kann in mancher .*?>in[idjt itüjjen. Sie §nuptfndje ift, bafj ein SJiann feine ©ebanfeit ju Jpaufe frei auäfpredjen faitn. Hub ba3 Ijilft iljtn, feine ©ebaitfen 511 flären. (Sine grau fann iljren 3Jiann Uutit ©tanbpunft ber grau au3 beraten, llitb ba bie grauen ungefähr 8» ^rojent aller ©iitfäufe beforgen, fo ift bie silitfid)l ber grau oft meljr wert als! bie beö SJlanneS. ©ine gute grau ift ein tuoljlwollenber greunb. Sie nninfdjt be§ 9JJanne§ SSoljlfaljrt unb hüll iljiu Ijelfen. Uttb tuemt ber Warnt feiner grau baä uenueljrl, fo uerliert er ba bei meljr, als er aljnt. Kandidatinje so imele izvršiti sledeči prevod iz nemščine v slovenščino: Na priloženem listku označena tvrdka želi pri meni nabaviti hišno opremo v vrednosti Din 13.000.— proti trimesečnemu akeeptu in se med ostalimi sklicuje tudi na Vašo tvrdko. Dovoljujem si radi tega, prositi Vas za nasvet, v kaki višini l)i ji lahko dovolil kredit brez nevarnosti. Tudi druge Vaše navedbe hi mi služile. Za Vašo uslugo, za katero Vam zagotavljam kar najstrožjo molčečnost, se Vam v naprej zahvaljujem in sem Vam za vsako slično protiuslugo 11a razpolago. Z odličnim spoštovanjem. ». Iz računstva. 1. Nemški kontokorent; pri obrestovan j 11 je upoštevati vse postavke. Zaključek 30. VI.. meseci po 30 dni: obr. 7 % : 51/2 %, 2 °/00 prov., str. Din 32'—. DEBET KREDIT Dospetek Din P Dospetek Din P 2. II. 785 . Saldo 31. XII. 2975 19. III. 4389 50 28. I. 3200 21. V. 4500 — 14. III. 785 90 21. IV. 9650 80 22. V. 4260 25 9. VI. 4300 — 28. V. 1572 — 17. VII. 2580 — 1 20. VII. 960 — 9. VIII. 6500 — 2. Pri Kreditni Imnki, (11, kupim 7. V.: S 1705-1)0 ček a/Wien ä 7‘(>5, £ 48,5,6 ček a/London a 207-50, M 1558'— ček a Berlin a 1350'—, koliko plačam za te čeke, ako računa banka 3u/00 prov. in Din 32'HO za stroške? 4. 4. VI. prodam menico za 12. VII., po odbitku diskonta se mi izplača v gotovini Din 4738’—; koliko je nominale te menice? 4. 4. IV. dobim fo: I75 kosov a S 3'15, 33'/,,% rabat, stroški pri odpravi S 3'50 Va 4 mesece. Pri prevzemu plačam carine Din 585‘50. za druge stroške dam Din 68'50; koliko je lastna cena za I ko«? Koliko je prodajna cena za I kos, ako upoštevam 15% dob. S = Din 7-45. i. Iz knjigovodstva. Začetna bilanca fine (vsak[a) svoje ime). DEBET Račun začetne bilance KREDIT 1 Rač. blagajne . Din 32.850 72 1 Rač. upnikov. . Din 121.234 - 2 „ žiro ... „ 218.317 21 2 „ trat ... „ 48.210 21 3 Pošt. hran. ,. 2.071 25 3 „ kapitala . „ 455.316 84 4 „ rimes ... „ 12.000 — / 5 „ blaga . . „ 348.721 87 6 „ premičnin . „ 10.800 — 624 761 05 624.761 05 1 1 1 I 1 1 Banka = Zadružna banka v Ljubljani. l.jan. kupim blaga za Din 88.750:54 pri A. Šarabonu, tu, proti svojemu a/ Va 2. m. za Din 60.000'—, ostalo plačam v got. 7.2%, skontom. 5. » inkasiram menico štev. t. za Din 12.000'__. 10. » plača banka zame mojo trato štev. I. Din 48.210'21. Vknjiži te slučaje v amerik. žurnal. Po izvršeni bilanci otvori račune, ki so ti potrebni za sledeče slučaje: 15. jan. pristopi družabnik I. Kobal s kapitalom Din 100.000'— v gotovini. 20. » prodamo blaga za Din 78.241'25 F. Benčini, tu, ki fakturno vsoto nakaže za družbo banki, odbije pa si 2% skonto. nakažemo svojemu upniku L. Korenčanu, Zagreb, Din 38.750'—. obvestilo banke: nakupilni stroški Din 5'50. dvignem za lastno porabo Din 2850'—. vložimo v banko Din 50.000'—. Družabnik I. Kobal dvigne za lastno porabo Din 1500'—. Vknjiži tudi te slučaje v amerikanski žurnal. Z dnem 31. jan. napravi bilanco! 10% odpisi od premičnin, 10% diskont. 5 kapitalov. Dobiček 3:1. Zaloga blaga: 251.860'32. 23. » 25. » 28. » 31. » % obrestovanje dvigov in 5. Iz korespondence. 1. Ivan Hrast, Zagreb, pošilja dne 4. junija t. I. svojemu komisijonarju Ivanu |erebu, Ljubljana, sledeče konsignacijsko blago v komisijsko prodajo: j j 500 kg hamburške slanine limit Din 14'— za kg, 1 zaboj 500 kg ogrske salame la limit Din 55'— za kg, brutto 2000 doz po 100 gr. raznih paštet po limitni ceni Din 3 50 za dozo, 1565 kg 5000 doz po 60 gr. jet rnih postet po limitni ceni Din 2'10 za dozo. Napiši konsignacijsko fo in vozni list! 2,S 2. Dno 29. junija sporoča komisijonar, da je del blaga razprodal in naznanja, da potrebuje še nadaljnjih 500 kg hamburške slanine. Obenem sporoča, da bo za prvo partijo že v najkrajšem času poslal obračun. 3. Dne 5. julija pošilja Ivan Jereb, Ljubljana, ček n/Prvo hrvatsko štedionico v Ljubljani (št. 404) za znesek Din 5000'— o/Ivan Hrast. Ček spremeni radi varnosti v splošen bankarski ček. Napiši ček in spremno pismo! 4. Dne 17. julija potrjuje Hrast prejem čeka in prejem prodajnega računa ter sporoča, da je naročil Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu, naj trasira nanj Din 7355’—, Va 30 dni o Mihael Drobnič ter ga naproša, da znesek ob predložitvi honorira. 5. Učenec(ka) N. N. se ponudi na podlagi oglasa v št. 127 dnevnika »Slovenec« z dne 5. junija za sprejem kot pripravnik(ca) ter prilaga vse potrebne dokumente. Prošnjo je nasloviti na upravo Slovenca« pod označ-ko »Marijiv(a)«. Č. Ustni izpit Ustni izpit se je vršil 11.. 13.. 14., 15.. 10., 17., IH., 20., 21., 22., 23., 24. in 25. junija. I). Število kandi(latov(inj). II. moški 2a dekl. 2b dekl. Skupaj K zavržnemu i/pitu v junijskem roku 1931/32 se je priglasilo iz 30 34 36 100 K izpitu je bilo pripuščenili 30 34 36 100 Med izpitom jih je izstopilo — — — — Skupaj 30 34 36 100 l/pit je napravilo: z odličnim uspehom — — 2 2 s prav dobrim uspehom 2 6 4 12 z dobrim uspehom 13 18 23 54 z zadostnim uspehom 10 9 6 25 Odklonjenih je bilo: za tri mesece 4 1 1 6 za celo leto 1 — — 1 Skupaj 30 34 36 100 E. Klasifikacija kandidatov(inj), ki so polagali završni izpit v junijskem roku 1932. Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in biva išče očeta (matere) Uspeh 1 Babnik Ivan i. febr. C) 14, Zg. šiška Ivan, poštni poduradnik, Ljubljana zadosten 2 Brus Franc 20. april 1 L2, L j ubljana Franc, vlakovodja, Ljubljana dober 3 Capuder Franc i:i. febr. 1914, Trst Franc Zorec, kapetan L, Beograd dober 4 Ehrlich Leon H. april 1915, Trst Tomu/, železničar v p., C i ra z prav dober 5 Ferjančič Viktor 22. jan. 1913, Trst Ernesta, zasebnica, L j ubljana zadosten 6 Hercog Matej 14. avg. 1914, Ljubljana Matej, priv. uradnik, Trbovlje dober 7 Jelačin Bogomil 27. okt. 1912, Zg. šiška Andrej, orožniški narednik v p„ Stožice zadosten 8 Kavčič Nikolaj 4. okt. 1912, Gorica Franc, priv. uradnik, Ljubljana dober 9 Klim Alojzij 21. dec. 1913, Sajevec Terezija, posestnica, Sajevec zadosten 10 koračili Jože 27. sept. 1913, L j ubljana Josip, krojaški pomočnik, Vodmat dober 11 Kržiin Ivan 3. sept. 1915, Vrhnika Ana, trgovka. Vrhnika dober 12 Ladiha Karel 29. april 1912, Ljubljana Ana, zasebnica, Ljubljana zadosten 13 Lesar Franc II. okt. 1913, Nemška vas Alojzij, posestnik, Nemška vas prav dober 14 Majcenovič Oskar 22. nov. 1912, Radmirje Alfred, okrajni gozdar, Radmirje zadosten 15 Medič Stanko 19. april 1911, Nabrežina Hermina, zasebnica, L j ubljana zadosten 16 Mlakar Vilko 3. okt. 1915, Zg. Zreče Slavka, zasebnica, Trbovlje dober 17 Pavlič Vinko 17. avg. 1912, Št. Vid nad L j. Franja, zasebnica, Vižmarje dober 18 Pielick Ivan (>. jul. 1912, L j ubljana Ivan, trgovec, Ljubljana dober 19 Piller Henrik 2(>. okt. 1913, L j ubij ana Henrik, krojač, Moste dober 20 Plestenjak Karel 27. jan. 1914, Ljubljana Anton, del. tob. tov. v p., Ljubljana zadosten 21 Rotar Franc 21. okt. 1914, Ljubljana Franc, trgovec, Tržič dobe r 22 Smrekar Ivan 4. sept. 1912, Lj ubljana Ivan, mestni uslužb., Ljubljana dober -4-j X/l V 1- Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 23 Tomec Metod 1. okt. 1912, Trst Hrvoje, restavrator, Lj ubljana zadosten 24 Uhan Adolf 7. febr. 1914, Trst Matevž, železničar, Ljubljana zadosten 25 Zavrl Ivan 29. marec 1914, Ljubljana Ivan, delavec, Ljubljana, dober 26 Adamič Adela 24. junij 1914, Ljubi j una Alojzij, uradnik, Ljubljana 27 Bergant Doroteja 3. febr. 19(3, Seničica Ivan, posestnik, Seničica 28 Bernard Ana 6. april 1915, Jesenice Jožef, tov. delovodja, Jesenice-Fužine dober 29 Bokal Murija :i. dec. 1915, Sp. Hrušica Anton, obrtnik, Sp. Hrušica 30 Božič Marija 19. maj 1914, /g. šiška Ivan, nadz. drž. žel., Ljubljana zadosten 31 Bratkovič Silva 8. febr. 1916, Dunaj Jožefa, zasebnica, Ljubljana dobe r 32 Brodnik Veronika 18. jan. 1915, Ljubljana Marija, zasebnica, Ljubljana zadosten 33 Črne Frančiška 27. okl. 1914, Vevče Ivan, pis. sluga, Vevče dober 34 Dolžan Marija 6. dec. 1914, Zg. šiška Janko, višji inšpektor, Zg. šiška dober 35 Födransperg Albina 19. april 1914, Ljubljana Albin, davčni nad upravitelj v p., Ljubljana 36 Glavač Štefanija 26. dec. 1914, Ljubljana Ivan, skladiščnik, Ljubljana zadosten 37 Jager Murta 7. dec. 1913, Trst Melhijor, sprevodnik, Ljubljana zadosten 38 Jeločnik Mirijam 31. avg. 1913, Ljubljana Albert, pos. tajnik, Ljubljana dober 39 Jesenko Gabrijela 12. dec. 1913, Otlica Rado, drž. uradnik, Ljubljana prav dober 40 Košelnik Bibijana 29. nov. 1913, Jesenico Ivana, zasebnica, Vintgar, zadosten 41 Kregar Cecilija 21. nov. 1914, Zapil/e Janez, miz. pomočnik, Za p u že dober 42 Labič Marija 22. avg. 1915, 1 j j ubija na Franc, strojni mehanik, Rožna dolina prav dober 43 Leban Stanislava 10. april. 1913, Ljubljuna Ivan, železničar, zadosten 44 Levstik Milena 16. junij 1914, 1 , j ubija na Marija, zasebnica, Ljubljana prav dober 45 Marinšek Angela 16. okt. 1915, Slap Lovro, var. stražnik v p., Ljubljana prav dober 46 Mejač Valerija 21. marec 1913, Hrastnik Ivan, poslovodja, Hrastnik dober Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) (Jspeh 47 Mil le Ema 12. junij 1914, Kočevje Jurij, čevljar, Kočevje prav dober 48 Novak Kristina 27. julij 1913, L j ubljana Franc, žand. narednik v p., Litija dober 49 Papier Marija 15. sept. 1915, Boli. Bela Alojzij, lesni trgovec, Bled prav dober 50 Pogačnik Vekoslava 9. sept. 1915, Kranj Alojzij, čevljar, Kranj dober 51 Polach Edita 2:?. nov. 1913, Ljubljana Edo, arhitekt, trgovec, Ljubljana zadosten 52 Racina n Leopoldina 15. nov. 1915, Odžak Anton, žand. narednik, Vrhpolje pri Kamniku dober 53 Rakovec Stanislava 5. maj 1914, Ljubljana Ivan, tisk. ravnatelj, Ljubljana dober 54 Selan Ana 5. maj 1912, Ljubljana J os i p, stroj, ključavničar, Ljubljana zadosten 55 Soban Ema 28. nov. 1912, Dol. Vrtojba Josip, višji pis. predstojnik. Novo mesto zadosten 56 Turk Marija 19. okt. 1914, Ljubljana Franc, trgovec, Ljubljana, dober 57 Urek Rafaela 19. okt. 1914, Ljubljana Franc, trgovec, Ljubljana, dober 58 Vojskovič Marija 25. okt. 1915, Ljubljana Ivun, zidar, Ljubljana dober 59 Bizant Ljudmila 14. avg. 1912, Imperial Pa Ivan trgovec, Zg. Gameljne zadosten 60 Božič Zdenka 18. okt. 1913, Podnart Josip, višji žel. kontrolor, L j ubljana dober 61 Brečko Julija 17. okt. 1914, Ljubljana Jožefa, zasebnica, Ljubljana dober 62 Bukovec Helena 7. april 1915, L j ubljana Avgust, obl. tajnik v p., Ljubljana dober 63 Čeh Katarina 7. sept. 1913, Dii naj Katurina. zasebnica, llradeckega vas prav dober 64 Dacoll Marija 16. jan. 1913, Mrzli Studenec Franc, delovodja, Kočevje dober 65 Debeljak Cecilija 14. nov. 1913, 1 lotovlje Janez, posestnik, 1 lotovlje dober 66 Debeljak Jožica 30. marec 1914, Škofja Loka Valentin, trgovec, Škofja Loka dober 67 Dolenc Daniela 21. april 1915, Javornik Peter, obrtnik, Tržič dober 68 Erbežnik Marija 14. marec 1913, Ljubljana Marija, zasebnica, Ljubljana dober 69 Hribovšek Albina 1. febr. 1914, Sv. Urh Josip, elektrikar, Trbovlje odličen 70 Jamar Olga 18. julij 1915, Poljane Vinko, trgovec, Poljane prav dober Hfl V H Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 71 Juräsek Marija 15. julij 191 a, L j ubljana Gabrijel, uglaševalec klavirjev, Ljubljana dober 72 Käme Frida 28. dec. 1912, Kočevje Franc, sodni sluga v p., Slovenska vas dober 73 Kovač Danica 28. avg. 1914, L j ubljana Josip, dentist, Ljubljana zadosten 74 Kovačič Magda 10. febr. 1914, Gorica Josip, narednik v p., Tržišče dober 75 Levstek Amalija 2a. julij 1914, Sodražica Ivan, trgovec, Sodražica dober 76 Ložar Justina 9. febr. 1915, Ljubljana Avgust, vrtnar, Ljubljana dober 77 Mazovec Štefanija 24. avg. 1914, Pleterje Viktor, trgovec, Buenos Aires zadosten 78 Mehle Alojzija 20. junij 19! 4, Paradišče Josip, posestnik, Paradišče pri Šmarju prav dober 79 Moljk Franja 8. okt. 19ta, Vrhnika Anton, šofer, Ljubljana dober 80 Osredkar Alojzija 2. junij 1912, Sestranska vas Franc, pismonošu v p., Sestranska vas dober 81 Pavšek Elizabeta 20. jan. 1914, Ljubljana Maks, livar, Ljubljana zadosten 82 Pegan Nevija 9. jan. 1915, Pola Ivanu, zasebnica, Lj ubljana prav dober 83 Rasperger Ljudmila 24. jan. 1914 Dunaj Anton, višji žel. uradnik, Ljubljana dober 84 Selan Stanislava 8. okt. 1915, L j ubljana Franc, krojač, Hrudec-kega vas dober 85 Strmšek Marija 28. avg. 1915, Razgor-Laporje Martin, zvaničnik, Ormož zadosten 86 Škofič Marija 2a. febr. 1913, G linče Marija, zasebnica, Glincc dober 87 Štercin Ivana 21. avg. 1912, Kaplja vas Ivan. veleposestnik, Kaplja vas dober 88 Tomažin Amalija 2. febr. 1914, Volovnik Ludovik, rudar, Trbovlje odličen 89 Urh Milku 29. nov. 1913, Črni potok Franc, kovaški pomočnik, Črni potok dober 90 Valant Julijana 26. febr. 1913, Prapreče Ivan, posestnik, Prapreče dobe r 91 Vidmar Vladovita (>. jan. 1916, Kranj 1 rune, preglednik lin. kontrole, Kranj dober 92 Vid ra jz Ljudmila 16. okt. 1914, Gomilsko Alojzij, oskrbnik, Ljubljana dober 93 Zakrajšek Gabrijela 2. marec 1915, V rhuika Adolf, trgovec, Vrhnika zadosten 94 Oblat Dušan 28. dec. 1914, Trst Aleksander, trgovec, Ljubljana odklonjen za 3 mesece *7) i i- Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 95 Robič Alojzij 12. maj 1915, Ljubljana Anton,, železničar ,v p., Ljubljana odklonjen za 3 mesece 96 Skuk Jože 8. marec 1912, Cerknicu Antonija, zasebnica, Cerknica odklonjen za 3 mesece 97 Vok Ignacij 22. julij 1912, Ljubljana Ignacij, trgovec, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 98 To reli i Gabrijela 18. febr. 1914, Ljubljana Ana, hišnica, Ljubljana odklonjena za 3 mesece 99 Pogačnik Milka 3. marec 1914, Ljubljan n Franc, trgovec, Ljubljana odklonjena za 3 mesece 100 Jerina Friderik 13. julij 1913, Ljubljana Ivan, sprevodnik, Ljubljana odklonjen /a celo leto XVIII. Završni izpit v septemb. roku 11)31/32. A. Pismeni izpit. Pismeni izpit se je vršil (>.. 7., 8.. 9. in 10. septembra. Kandidati (nje) so dobili sledeče naloge: 1. Iz slovenščine. Gospodarski pomen zadrug. 2. Iz nemščine. Prevod iz nemščine v slovenščino: Wo kommen die Waren her? Tic meiften Wcfdjiiftc ücvfmifcit Sßaren auä allen Teilen ber SSelt. sJ!c()nieu wir ,V iö. ein flattü geti'öljulirfjcö ÖeBcnSmitteloicfdjäf 1: bie gan^c 9Dicnfd)l)eit ift an bev Jviil-luuit feiner SRegale beteiligt. Tapiofa füiitmt auö Singapur unb 'soba, ^ngwer anö Sierra Seime, ßininit auö ßetjlun, SVnffoe auö 33rofilien, (Sofia 3?ica> imb Cftafrifa, 9(ciS and Jpiitterinbien, Tee auö ^nbieit unb Getjlou, Oliüeniil auä Spanien unb Italien ufw. 28a3 wiffen ^Ijre 51ngeftellteu über bie ©eograpl)ie ber üänber, auö beneu ^Ijri! Söareu ftammen? Sßertuutlid) nidjt baö geriitgfle. Hub bodj, welche iutereffautcu Siög* lidjteitcn ju SBerfaufögefprädjen gäbe eö, wenn fie ben Siuuben etwoä über jene fremben Säitber unb über bie s2lrt erjäl)Ieu fönnten, wie bort biefeS ober jenes ^ßrobuft gewott-neu wirb. Saffeu Sie ein gutes SBudj über .ftaubelžgeograpljie unb SBarenfunbe in 31>rem Wefdjäft auflegeu, in baö fid) bie Sßerfäufer toäfjreub ber ißerfauföpaufen gern uertiefen würben. ©3 Würbe fid) al§ guter SSerFaufä^elfer erweifeu. Prevod iz slovenščine v nemščino: Na Vaš včerajšnji dopis Vam sporočamo, da smo Vani danes poslali po pošti, kot vzorec brez vrednosti, zaželjeno kolekcijo vzorcev naših izdelkov sukna. Dovoljujemo si Vam nadalje sporočiti, da smo v slami blago takoj dobaviti. Pričakujemo Vaših naročil in se Vam priporočamo. Z odličnim spoštovanjem. >. Iz računstva. 1. Nemški kontokor.. pri obrestovan ju upoštevamo vse postavke; meseci po 30dni. obr. 7l/2% : 6 V2 %» str. Din 54, prev., zaključek 31. XII. DEBET KliEDIT Dospelek Din P Dospetek Din P Saldo 30. VI. 3.560 15. VIII. 7 840 90 4. VII. 5.840 25 17. X. 9.435 — 9. VIII. 10.500 — 3. XI. 6.500 — 17. IX. 8.495 80 28. XII. 9.540 80 26. XII. 7.000 3. 1. 3.000 — 24. II. 4.475 — 12. II 8.420 60 2. 7. sept. disk. Lj., 7% disk., l/2°/0u prov. Din 9780'50 z;i 26. sept., a/Ljubljana, Din 10545— za 3. okt., a/Zagreb, Din 11705 60 za 1. nov., a/Zagreb; koliko Din se mi izplača. 3. 2. sept. dobim Fakturo: 125 kosov ä S 2-80, 40 kosov a S 2’60, odprava in drugi stroški S 1050; 331/a% rabat; faktura je plačljiva takoj po prejemu blaga. 7. sept. dobim pošiljatev in plačam za carino in druge sir. Din 75890; x—lastna cena za I kos? (Stroške je razdeliti v °/„ na posamezne vrste blaga.) S .8 Din. 4. 7. sept. prodam menico za 26. okl. l’o odbilkn 7% disk. sc mi izplača v gotovini Din 374480; kolik je diskont? 4. \/ knjigovodstva. Začetna bilanca z dne l.jan 1932. DEBET Fme vsak(a) svoje Ime KREDIT 1 llae. blagajne . Din 32.850 72 1 Kač. upnikov Din 131.234 — 2 „ žiro ... „ 218.317 21 2 „ trat . . . „ 48.210 21 3 Pošt. hran. „ 2.071 25 3 „ kapitala . „ 435.316 84 4 „ riraes ... „ 12.000 — / 5 „ blaga . . „ 348.721 87 / 6 „ premičnin . „ 10.800 — / 624.761 05 624.761 05 1. jan. kupim blaga za Din 88.750'34 pri A. Šarabonu, tu, proti svojemu akceptu Va 2 meseca za Din ()().()(){)•—, ostalo plačam v gotovini z 2% skloni. 5. jan. inkasirain menico štev. I za Din 12.000’—. 10. jan. prodam blaga za Din 46.870,72 proti gotovini z 2% sktom. 15. jan. prodam blaga za Din 11.531‘50 F. Čelešniku, Kri.nj, Va 2 meseca. 20. jan. plačam trato štev. I Din 48.210-21 po banki. 25. jan. prodani blaga za Din 38.760'— A. Mežanu, Maribor, od katerili mi da v (d)liki menice Va I mesec, Din 20.000'— "/ moj, ostalo plača v gotovini. 30. jan. dovolim Mežanu 5% popusta. 31. jan. prejmem od P. II. izpisek računa: 2'25 stroškov. Vknjiži te slučaje v amerikanski žurnal. Z dnem 31. jan. izvrši bilanco. Odpis premičnin 10%. Diskont pri menicah 9%. Vodi seznam menic. Zaloga blaga 432.870'25 Din. 5. Iz korespondence. 1. Ivan Košenina, Brežice, naproša dne 5. septembra 1932 Kreditni zavod za trg. in induslrijo v Ljubljani, naj nakaže v breme njegovega dinarskega računu tvrdki August I ritsch. Koblenz, Mk 1700'—. 2. Istega dne obvešča Košenina koristnika ter ga naproša naj uporabi nakazani znesek v delno krilje fakture z dne 1. avgusta t. I. 3. Kreditni zavod naroča dne 7. sept. t. I. zavodu Deutsche Bank« v Berlinu, naj imenovani znesek nakaže koristniku v breme računa Mk ord. Naročilo se daje v obliki dobropisa. 4. Dne II. sepl. obremenjuje Kreditni zavod nalogodajalca. Marke so se obračunale po Din I3'75, tuji stroški so znašali Mk 3'30, provizija 3%, lastni stroški Din 16'—. •). Dne 12. sept. sc zahvaljuje August Fritsch za nakazani znesek ter obenem sporoča, da je trasiral za fakturni ostanek menico za Mk 1870'— n Košenino, Va I. oktober 1932 o lastni, katero mu pošilja v akcept s prošnjo za skorajšnjo vrnitev. 6. Dne 17. sept. sporoča Košenina svojem uupniku (Fritsch-u), da je pri naknadnem pregledovanju blaga ugotovil razne nedostatke. Njegovi odjemalci se pritožujejo, da pri trtnih škropilnicah sesalke ne funkci j oni rajo, ker so gumijasti ventili prepereli. Ravnotako se tudi gornji pokrovci ne zapirajo hermetično, kar povzroča delavcu neprilike. Prosi, da se mu gumijasti deli nadomestijo z novimi. Po prejemu novih delov bo akceptirano menico takoj vrnil. B. Ustni izpit. Ustni izpit se je vršil 13. in 14. septembra. K ustnemu izpitu se je javilo 13 kandidatov in kandidatinj. Od teh je izpit napravilo 8. 4 so bili odklonjeni za 3 mesece, I je bil odklonjen za celo leto. C. Klasifikacija kandidatov(inj), ki so polagali završni izpit v septemberskem roku 1932. Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime. poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 1 Oblat Dušan 28. dec. Ii mogel poslati blago najhitreje do konca januarja, 2. ker je cena prenizka in bi mogel izvršiti dobavo najnižje ä Din 200'— za meter, 3. ker naročenega vzorca ne izdelujem več in bi ga moral nalašč za Vas izdelati. Obenem prilagam nov vzorec, katerega Vam nudim ü Diu I90-— za m, plačljivo 14 pri naročilu, ostanek pri prevzemu blaga, dobava do 15. januarja in pričakujem Vašega cenjenega naročila. Z odličnim spoštovanjem. 3. Iz računstva. I. Nemški kontokorent; pri obrestovanju je upoštevati vse postavke, zaključek 30. jun., meseci po 30 dni. obr. —()*/•> %, 2 °/00 prov., stroški Din 44’—-. DEBET KREDIT Dospetek Din P Dospetek Din P 2. febr. 24. marec 17. maj 22. april 21 juni 17. juli 875 3498 5000 9560 3400 2850 50 80 Saldo 3!. dec. 29. jan. 16. marec 20. maj 28. maj 24. julij 9. avg. 2975 3000 875 4000 1752 900 5600 90 20 II. Koliko Din dam za čeke, ki jili kupim danes pri banki: Kč 1705-50 ček na Prago a 170'—, £ 93,5,6 ček na London a 194‘08, M 24S'— ček na Berlin a 1360'—, pribitek, str. Din 78'—. III. 1. jun. kupim pri Kred. banki, tu, str. Din KS"—: 3 sklepe delnic ä I32'25, Din 5000'— vojne škode a 190‘50, Din 3500- 7% inv. posojila ä 42'75. koliko plačam za te vrednostne pa- pirje? Kolik« jo rentabiliteta vojne škode in 1% inv. pos. v tem primeru? IV. 4. jun. dobimo fakturo o 20 sodili jedil, olja, bruto 0475 kg', tara 720 kg ä Din 10 25 za kg. Faktura je plačljiva v 4 mesecih. Pri prevzemu llaga plačamo trvornine Din 46S'50, dovoz Din 240-25. Koliko ji1 lastna cena za I kg? Koliko je prodajna cena, ako upoštevamo za režijske stroške in dobiček 15 % ? 4. Iz knjigovodstva. Sestavite bilanco pri javni trg. družbi. Poizkusna bilanca z dne 30. nov. 1932. DEBET KRED1T Račun kapitala družabnika A ... Din Din 100.000 — kapitala družabnika B ... .. 75.000'— blagajne .. 120 960 - „ 52.620'— blaga 112 500 - „ 39.040'- dnlžniko\ „ 46.500 — 20.300'— dvomljivih 2.000 — „ — zasebni družabnika A 3.000 - ., zasebni družabnika B .... 2.000 — Din 286 960 - Din 286.960'— 3. dec. Pri A. Novaku, tu. kupimo blaga za Din 0500'— proti enomesečnemu plačilu. 6. dec. Poštna hran. nam otvori račun. Poleg osnovne vloge plačamo še Din 175'— za tiskovine. 12. dec. [.Snoju, tu. prodamo blaga za Din 5700'— proti njegovemu akceptu za 12. jan. 15. dec. J. Meglič, Kranj, nam sporoči, da je plačal na naš račun pri Pošt. hran. Din 4500' po odbitku 2% skotita. Dobimo izpisek računa. 18. dec. Družabniku A izplačamo za privatno porabo Din 2500'—, družabniku B Din 2000'—. 20. dec. A. Vidicu, tu, prodamo blaga za Din 3560'- proti gotovini z 21/j % skontom. 22. dec. I. Knafliču. Litija, dovolimo pri fakturi z dne 30. p. in. Din 175*— |>op usta. 28. dec. Pri Poštni hran. dvignemo s čekom Din 4000'—. 30. dec. Poštna hran. nam pošlje izpisek računa, ki izkazuje provizije in sir. Din 11-50. Od deležev se računajo b% obresti za eno leto. h% obresti od dvigov družabnika A so Din 112'50, od dvigov družabnika B Din 120'—. Vrednost zaloge blaga je Din 96.000'—; pri rimesi za 12. jan. je računati 1% diskont. Pri dvomljivih dolžnikih je upoštevati 50% odpis. Dobiček se razdeli po deležih in jih zviša. Dobičke in izgube je vknjižiti takoj na račun izgube in dobička. Amerikansko knjigovodstvo. 5. Iz korespondence. 1. A Šarabon, Ljubljana, izvrši dne I. junija naročilo svojega naročnika Edvarda Pogačnika, Kočevje, in fakturira: E. P. 2 vreči riža »Karolina« la Bu=Ne ä 65 kg vreča po Din 8'75 za kg, E. P. I zaboj testenin IVkatete« — Jajnine Bu 84 kg Ne 60 kg po Din 11-25 za kg, E. P. 1 sod olivnega olja Ha Bu 142 kg Ne 103 kg po Din 1175 za kg. Blago pošlje po železnici z zavarovanjem interesa na dostavi Din 95-—. Fakturni znesek povzame pošiljki. — Spremno fakturno pismo in vozni list! 2. Dne 5. junija potrjuje Pogačnik prejem blaga in sporoča, da je pošiljka riža dospela pokvarjena. Blago je kot živilo neuporabno, ker ima duh po petroleju. Pripravljen je kljub temu riž prevzeti, če se mu dovoli Din 5-50 pri kg popusta. Riž bo poskušal vnovčiti kot krmilo. 3. Dne 8. junija odgovarja Šarabon, da je odpremil novo pošiljko riža, prosi pa, da se mu na njegove stroške vrne pokvarjena pošiljka. 4. Dne 12. junija naproša A. Šarabon, Ljubljana, Ljubljansko kreditno banko, naj mu takoj dostavi osebni akreditiv za Din 120.000 — n/Dubrovnik, z veljavnostjo do 30. junija t. I. Prilaga specimen podpisa. — Naročilno pismo —! 5. Ljubljanska kreditna banka izstavi dne 12. junija kreditno pismo n/podružnico Prve hrvatske štedionice v Dubrovniku. V kreditnem pismu sporoča, naj se jo za eventualna izplačila obremeni na njenem računu pri podružnici Prve hrvatske štedionice v Ljubljani. 6. N. n., absolvent(inja) drž. dvorazredne trgovske šole, prosi na podlagi oglasa v tukajšnjem dnevniku »Slovenec« št. 139 z dne 30. maja t. I. za nameščenje pri Združenih livarnah in strojnih tovarnah d. <1. v Ljubljani v svojstvu praktikanta(inje). Prošnji prilaga overovljene prepise izpričeval. Kot referenco navaja g. Ivana Mohoriča, ministra n. r. in glavnega tajnika Zbornice za trgovino, industrijo in obrt. Č. Ustni izpit. Ustni izpit se je vršil dne 6., 7., 8., 9., K)., 12., 13., 14., 16., 17., 19., 20. in 21. junija. D. Število kandidatov(inj). Število kandidatov(inj), ki so se javili k zavržnemu izpitu v junijskem roku 1933 za polaganje izpita prvikrat . za polaganje izpita drugikrat za popravljanje izpita . . . Skupaj Število kandidatov(inj), ki so bili pripu-ščeni k polaganju izpita prvikrat............... k polaganju izpita drugikrat . . . . k popravljanju izpita..................... Skupaj Med izpitom jih je izstopilo Izpit so napravili: z odličnim uspehom . . . s prav dobrim uspehom z dobrim uspehom . . . z zadostnim uspehom . . Odklonjeni so bili: za tri mesece za celo leto . . Skupaj II. moški letnik 27 1 1 29 25 1 27 2 a ženski letnik 42 42 37 42 42 1 5 13 26 1 4 25 10 36 36 2 4 20 9 42 35 2Skill SkuPai 106 1 1 37 II 108 103 105 3 9 50 32 103 II E. Klasifikacija kandidatov(inj), ki so polagali završni izpit v junijskem roku 1933. Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 1 Andoljšek Jože 1. sept. 1913 11 rovača Janez, posestnik, 1 [rovača pri Ribnici prav dober 2 Andrejašič Jože 29. maj 1913 Št. Peter na Krasu Andrej, kotlar, Brezovica odklonjen za 3 mesece 3 Breznik Karol 21. okt. 1913 Malenška vas Marjeta, zasebnica, Vir pri Domžalah zadosten 4 Červ Ludovik O. dec. 1913 Zgornja šiška Leopold, poštni zvaničnik, Zg. šiška zadosten 5 Grintal Jože 2. marec 1913 Ljubljana Franc, del. paznik, 1 Rubijami zadosten 6 Jankovič Mihael 27. junij l‘)|4 Ljubljana Mihael, pok, 1 j ubija na dober 7 Jerina Friderik 13. julij 1913 Ljubljana Ivan, Sprevodnik, 1 Juhi junu zadosten* 8 Jesih Julij 2. jan. I‘)I2 Rudnik Jakob, trgovec, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 9 Kavčič Zmago 3. marec 1915 ()pčine Janko Likar, zav. urad., K ran j dober 10 Kogovšek Boris 12. sept. 1913 1 Jublj ana Berta, zasebnica, 1 j ubljana zadosten 11 Kurent Kancijan 2. mu j 1914 Savlje Gregor, čevljar, Savlje odklonjen za 3 meseci' 12 Ladstiitter Gabrijel 2. okt. 1913 Domžale Andrej Kovač, posestnik, Domžale odklonjen za 3 mesece 13 Lotrič Jože 3. marec 1913 Selcu 1,judmilu. zasebnica. 1 , j uhlju ii u odklon j en zu 3 mesece 14 Merhar Drago 17. dec. 1916 (• raz Anton, trgovec, 1 .j uhlja na zadosten 15 Oset Franc 17. avg. I<>14 Domžale Krane, gostilničar, Domžale zadosten 16 Pirih Vladimir 10. juliju I<>I4 ßodmelec Matevž, sprevodnik. Ljubljana zadosten 17 Prelušek Ivan 0. jan. 1913 Vevče; Ivan. uradnik, Vevče zadosten 18 Presterl Mihael 27. sept. («>14 Radovlj ica Terezija, zasebnica, Radovlj ica dober 19 Repanšek Štefan 22. dec. I')I4 Kamnik Ivan, prevoznik, Kam nik zadosten 20 Rihar Zdravko 12. febr. 1913 Idrija Franc, orožnik v p., Kamnik zadosten 21 Sadar Alojzij jan. 1912 Ljubljana Alojzij, strojni kurjač, Ljubljana dober 22 Schwarz Walter 22. okt. 1913 Trst Alojzij, zvaničnik, Ljubljana dober Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 23 Stojan Julij 1«). okt. 1914 Moste Neža, zasebnica, Moste zadosten 24 Verovšek Karol 8. avg. 1915 Ljubljana Elza, zasebnica, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 25 Weiss Krnil 1. julij 1913 1 j n 1 > Ij a n a Pavla, zasebnica. Tomačevo zadosten 26 Zorman Ivan 16. avg. 1916 Ljubljana Metod, trgovec, L j ubija na odklonjen za 3 mesece 27 Badiura Draga 19. okt. 1915 Ljubljana Josip, davčni kontrolor, I j u b Ij a n a dober 28 Bajd Vida 18. april 1915 Kranj Franc, krojač, Kranj zadosten 29 Bernard Marija 5. avg. 1914 Ljubljana Franc, zvaničnik, Ljubljana dober 30 ßühin Elizabeta 19. jul. 1916 Zerovnica Oskar, poslovodja, Novavas na Blokah dobe r 31 Brus Berta 14. dec. 1916 Glince \ incene, železničar, Glince-Vič odličen 32 Cesnik Slavica 25. junij 1916 Ljubi j ana dr. Ivo, odvetnik, Novomesto zadosten 33 Djinovski Nade/da 5. apr. 1913 Podgorica Ljubomir, bančni ravnatelj, Ljubljana dober 34 Finžgar Iva 14. avg. 1915 Brezje Miroslav, trgovec in gost., Brezje dober 35 Geržinič Ivana 18. maj 1917 Ljubija na Peter, osr. pol. nadzornik v. p., Ljubljana dober 36 Gnezdu Marija 8. avg. 1916 Unec Terezija, posestnica, Unec prav dober 37 Goričan Rozina II. okt. 1913 /ii ricli Marija, šivilja, Ljubljana zadosten 38 Hafner Pavlina 5. jan. 1915 Glince Alojzij, kamnosek, Glinica pri Sl. \ idu nad Ljubi j. dober 39 Hribar Alojzija 20. junij 1915 Božično Andrej, posestnik, Božično pri Kamniku odklon j ena /a 3 mesece 40 Izgoršek Marija 25. jan. 1914 Šmartno pri Litiji Jože, mizar, Šmartno pri Litiji dober 41 Jevnikar Edvarda 30. jan. 1913 Kamnik Edo, šolski upravitelj v p., Kamnik zadosten 42 Jezeršek Milena 7. apr. 1915 Ljubljana Oroslav, trgovec, Ljubljana zadosten 43 Kepic FrančiSka 15. junij 1914 Klanec Anton, posestnik. Klanec pri Komendi dober 44 kore Lucija 5. sept. 1914 Stari trg Jurij, uradnik. Ljubljana dober 45 Krištof Marija 21. apr. 1914 Ljubljana Franc, trgovec, Ljubljana dober 46 Kržan Marta 18. julij 1916 Ljubija na Pavel, drž. uradnik, Ljubljana zadosten Tek. št. j Ime Čas in kiaj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 47 Ladiha Karolina 11. okt. 1915 Domžale Prane, nadzornik sklad., Sl ji ri dvor pri Škofji Loki dober 48 Maly Marija 1. julij 1913 Trbovlje. Antonija, zasebnica, Rajhenburg dober 49 Miklavčič Marija 3. sept. 1915 Kranj Leopold Varl, obe. tajnik, Radovljica dobe r 50 Novak Marija 12. jan. 1916 Ljubljana Ivan, železničar, L.j ii bij ana odklonjena za 3 mesece 51 Novak Milena 29. sept. 1914 Ljnblj ana Ivan, železničar, 1 .jubljana prav dober 52 Pečevnik Alberta 12. nov. 1916 Gor. Logatec Albert, ind. ravnatelj, Ljubljana dober 53 Pipa Karla l(>. jan. 1914 Metlika Matija, davčni sluga v p., Metlika zadosten 51 Repež Marija 24. dec. 1915 Baderni-Poreč Vinko, višji stražnik v p., Ljublj ana zadosten 55 Rojnik Hermina 24. jan. 1917 T rbovlje Kranc, poduradnik, Duplica pri Kamniku prav dober 56 Sušelj Pavla 13. marec 1914 Trst Ivan, železničar, Glince-Vič dober 57 Šeme Albina 2. jan. 1913 Gabrje Anton, posestnik, Gabrje pri Stični dobe r 58 Štercin Justina 9. okt. 1914 Kaplja vas Ivan, veleposestnik. Kaplja vas pri Komendi zadosten 59 Švegel j Angela 26. marec 1914 Podtabor Valentina, poštarica, Brezje dober 60 Tauses Marija 5. avg. 1915 Ljubljana Franc, rač. direktor v p., Ljubljana dober 61 Ulčakar Alojzija 29. jan. 1914 Beljak Alojzij, žel. uradnik v p., Mengeš dober 62 Valentinčič Olga 23. apr. 1916 Stranska vas Apolonija, trgovka, Brinje, p. Grosuplje dobe r 63 \ ra n kar Silva 16. okt. 1916 Ljubljana Pavel, dentist, Ljubljana dober 64 Wiederwohl Eva 8. jan. 1913 Moste Ivan, nadpreglednik, 1 .j ubljana dober 65 Zajc Majda 18. julij 1916 Ljubljana Milica, posestnica, Ljubljana zadosten 66 Zorč Herta 1. avg. 1916 Griče pri Beljaku Andrej, žand. narednik v p., Kranj dober 67 Zerovnik Marija 5. dec. 1914 V a če Jože, posestnik, Vače pri Medvodah prav dober 68 Žmitek Zdenka 2. okt. 1915 Škofja Loka Valentin, zas. uradnik v p.. Dev. Mar. v Polju dober 69 Bahar Egidija 31. avg. 1916 Ljubljana Ivana, posestnica, Ljubljana dober 70 Božič Valerija 23. apr. 1.915 Mengeš Matija, preglednik linč. koutr., Kamnik prav dober Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Ospeh 71 Brecelj Gvcrina 31. marec 1915 Pola Alojzij, višji straž lik v p., Ljubljana zadosten 72 Dobravec Roza (i. nov. 1916 Spod, Dolič dr. Ivan, odvetnik, Radovljica dobe r 73 Engelman Ana 21. jul. 1916 1 j j ubljana Anton. pošt. zvaničnik, Ljubljana dober 74 Erjavec Ana 22. jul. 1917 Celovec Franc, trgovec, Ljubljana dober 75 Gabrovce Olga 12. junij 1916 Kamnik Franc, želez, uradnik, Kamnik dober 76 Gornik Darinka 1. okt. 1916 Rakek I rane, višji žel. revident v p., Rakek dober 77 llawlinu Marija IS. avg. 1916 Ljubljana Ana, vdova po zdravniku, Tržič odličen 78 Horkv Berta 25. avg. 1916 Mniekovice Berta, poslovodkiuja, Ljubljana dober 79 Hrovatin Milena 1. nov. 1914 Ljublja na Albin, lisk. ravnatelj. Mu ribor prav dober 80 Jovan Antonija 5. jan. 1915 St. Vid Ivana, trafikantinja. Št. Vid nad Ljubljano dober 81 Justin Tratomira 17. junij 1916 Ljubljana Marija, zasebnica, Glince-Vič zadosten 82 Kaiser Marija H. nov. 1915 Lj nbljana Anton, delavec. Rožna dolina zadosten 83 Kikelj Marija 6. ma j 1916 Ljubljana Valentin, strojnik, Rožna dolina zadosten 84 Kogovšek Ema 21. marec 1914 Ljubljana Peter, stavbeni nadzornik, Glince-Vič dober 85 Koman Marija 26. avg. 1913 1 ,j ubljana Ivan, strojevodja, Ljubljana dober 86 Kregar Marija 19. marec 1914 Ljubljana Karel, trgovec, L j ubl jana dober 87 Levstek Milena 23. marec 1916 Škofja Loka Josip, davčni upravitelj v p., Ljubljana dober 88 Marinko Terezija 4. febr. 19(7 1 .j ubljana Josip, posestnik. Ljubljana zadosten 89 Može Justina S. avg. 1915 1 ..i ubljana Franc, krojač, Ljubljana prav dober 90 Pajer Pavla 28. jan. 1917 Kranj Franc, posestnik, Kranj dober 91 Peklaj Marija 29. okt. 1914 Udmat Andrej, mitniški nadpaz-nik v p., Moste zadosten 92 Pitterle 1 lililcgarda 4. avg. 1916 Graz Gustav, tov. disponent, Tržič dober 93 IMcško Kristina 2. apr. 1916 Ljubljana Josip, livarski delovodja v p., Ljubljana, zadosten 94 Ravnikar Marjanca 31. okt. 1915 Dev. Mar. v Polju Ivan, trgovec, Mursko Središče dober X/1 Jji . septembra ob 12. uri. K vpisovanju za drugi lelnik je treba prinesti: 1. prijavo, kolkovano z Din 50'—. 2. izpričevalo o dovršenem prvem letniku, 3. vpisnino Din 100'—, 4. šolnino kakor za vpis v prvi letnik. Prijave se dobe pri šolskem slugi za Din 0-50. Kdor pride iz druge trgovske šole, mora imeti na izpričevala pravilno odobritev direktorja zavoda, od koder prihaja dijak(inja). C. Šolnine. Na podlagi § 45. zakona o iz pr omembah in dopolnitvah zakona o taksah od 25. marca 1932, ki je bil objavljen v »Službenih novinnh« 26. marca 1932, št. 70/XXIX/196 in v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske bano- vine« kos 32, z dne 23. aprila 1932, sc plačuje za obisk dvorazrednih trgovskih šol šolnina, katere višina je zavisna od višine predpisanega neposrednega davka, ki ga plačujejo starši (oče in mati) in dijak(inja), če mu (ji) je davek predpisan. Šolnina znaša za tistega, kdor plača preko Din 300 — do Din 500 — Din 125 — preko Din 500'— do Din 750 — Din 150 — preko Din 750'— do Din 1.000 — Din 200 — preko Din 1.000 — do Din 1.500— Din 250 — preko Din 1.500 — do Din 2.500’— Din 300 — preko Din 2.500’— do Din 4.000 — Din 350 — preko 1 )in 4.000'— do Din 6.000’— Din 400 — preko Din 6.000-— do Din 9.000’— Din 450 — preko Din 9.000 — do Din 12.000’— Din 500 — preko Din 12.000 — do Din 15.000 — Din 550 — preko Din 15.000 — od vsakih Din 1.000’ — še po Din 30 — Ako šolajo starši več otrok, plačujejo za tistega, ki spada v najvišjo skupino, popolno šolnino, za ostale otroke pa le polovico šolnine. Šolnina se ne plačuje za dijake(inje), katerih starši plačujejo manj nego 300 Din neposrednega davka na leto. Na podlagi pravilnika o pobiranju šolnine z dne 30. aprila 1932,, št. 32.849, se plačuje šolnina v gotovini. Vsak dijak(inja) oz. oseba, ki prijavlja dijaka(injo) za vpis, mora prinesti k vpisovanju potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko neposrednega davka plačujejo starši (oče in mati) in dijak(inja), če mu (ji) je davek predpisan. Potrdilo mora biti kolkovano z Din 20’—, prepis potrdila pa z Din 10'—. Za državne in samoupravne (banovinske in občinske) uslužbence, ki ne plačujejo drugih davkov razen od plače, izdaja potrdila državni ali samoupravni urad, kjer prejemajo starši plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek še v kakšni drugi davčni obliki, mora predložiti tudi potrdilo po prejšnjem odstavku. Šolnina se odmerja po skupni vsoli davka. Da izdajo posamezna oblastva davčna potrdila, je treba napraviti pismeno prošnjb. ki se kolkuje z Din 5’—. V C. Privatni izpiti. Opravljanje privatnih izpitov je dopustno ob ostalih zakonskih pogojili samo na državnih trgovskih šolah osebam, starejšim nego 19 let: a) ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah; b) ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, so pa bile prej redni učenci srednje trgovske šole. a so redno šolanje prekinile. Privatni učenci morajo pred opravljanjem izpita plačati t r i k r a t n o šolnino. O opravljanju privatnih izpitov je izdalo ministrstvo trgovine in industrije poseben pravilnik z dne 21. julija J932; I. br. 23.4M) N, ki je ob javljen v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine« kos št. 66 z dne 20. avgusta 1932. v D. Završni izpit v septemberskem roku. Popravljanje završnih izpitov za tiste, ki so bili v junijskem roku odklonjeni za 13 mesece, in celotni završni izpit za tiste, ki so položili v avgustu letni popravni izpit, se bo pričel dne 6. sept. 1933. Tedaj se imajo vsi zbrati oh 8. uri v sobi I. letnika. Pismeni izpit se bo vršil dne ()., 7., 8., 9. in 11. septembra 1933, ustni izpit pa se bo pričel 13. septembra. Tedaj se imajo zbrati vsi kandidati(nje) ob 8. uri v sobi I. letnika. Prošnje za popravljanje in polaganje završnega izpita v septemberskem roku se morajo predložiti ravnateljstvu do 3. septembra 1933. E. Pričetek šolskega leta 1933/34. Redni pouk se bo pričel 15. s e p t e m b r a 1933 s sv. mašo ob 9. uri v Križankah. P o službi božji s e z h e r o dijaki (dijaki n j e) v svojih r a z r e d i h. XXIII. Zadružna šola. ■* . ■ Ob 25 letnici. (Govor direktorja Jos. Gogala ob zaključku zadružne šole za š. I. 1932/33.) Ob zaključku letošnjega tečaja zadružne šole mi je prav posebna čast pozdraviti navzoče gg. zastopnike: g. načelnika inž. Zidanška kot zastopnika kr. banske uprave, g. inž. Jelačina, referenttf za zadružništvo pri kr. banski upravi, g. dr. Capudra kot zastopnika Zadružne zveze v Ljubljani in g. načelnika Sancinu ter g. prokurista Smodiša, ki zastopata Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, ker imenovani gg. zastopniki dajejo prav posebno svečanost letošnjemu zaključku zadružne šole, katera obhaja letos petindvajsetletnico svojega delovanja. Meseca marca 1908. leta je bilo, ko je pokojni dr. Janez Ev. Krek stavil v takratnem kranjskem deželnem zboru predlog, naj se ustanovi v Ljubljani slovenska trgovska šola in naj se v organični zvezi s trgovsko šolo prirejajo vsako leto posebni zadružni tečaji. Drugi del svojega predloga je utemeljeval s povdarkom, da število kreditnih in pridobitnih zadrug čimdalje bolj narašča in da ji' za dober napredek zadrug neobhodno potrebno, da imajo zadruge dobro vodstvo. Opozarjal je. da člani načelstvu in nadzorstva ne smejo biti samo številke, temveč da morajo biti izobraženi v zadružništvu, da bodo mogli aktivno in inicijativno delati pri zadrugah. Nujno potrebno je,« tako je dalje utemeljeval svoj predlog, »da se stalno prirejajo zadružni tečaji, kjer se bodo kmetski fantje in možje sistematično in metodično izobraževali v zadružništvu in od koder bodo, prepojeni z zadružno mislijo, odhajuli na delo v domačih zadrugah.« Predlog dr. Kreka je bil soglasno sprejet in še istega letu je tedanji ravnatelj trgovske šole g. Bogumil Remec izdelal učni načrt in organizacijski statut za zadružno šolo. V jeseni letu 1908. je bil otvorjen prvi zadružni tečaj pod ravnateljstvom g. Bogumila Remca. Z zaključkom letošnjega zadružnega tečaja obhaja torej zndružua šola svoj 25letni jubilej. Pri tej priliki smatram umestnim, da v kratkih potezah orišem delovanje zadružne šole in navedem nekaj podatkov iz statistike zadružne šole. Prvi učiteljski zbor zadružne šole ji' bil sestavljen tako-le: Bogumil Remec, ravnatelj, Ivan Podlesnik, razrednik, poučevali pa so še: Anton Kralj, Karel Dermastja, Evgen Jurc, dr. Lovro Pogačnik. Gjuro Rašica in Josip Malnar. Od pričetka zadružne šole pa do danes delujeta na njej gg. Karel Dermastia in Anton Kralj, ki zaključujeta letos 19. leto svojega dela na zadružni šoli. Omeniti moram namreč, da je svetovna vojna posegla tudi v šolstvo s svojo kruto roko in da je zadružna šola morala prekiniti svoje delovanje v letih 1914/15—1919/20, ter so fantje in možje morali odriniti na bojno polje mesto v šolo. S šolskim letom 1920/21 se je zadružna šola zopet otvorila in se od tedaj dalje otvarja vsako leto. Ostali člani prvega učiteljskega zboru so prej ali slej nehali poučevati na zadružni šoli. Nadomestili so jih drugi, katerih pa po večini tudi ni več v sedanjem učiteljskem zboru zadružne šole. Po številu let so delovali na zadružni šoli: po 19 let: gg. Dermastia Karel in Kralj Anton, po 15 let: g. Gogala Josip, ki je prevzel 1. 1920/21 ravnateljske posle in jih brez prekinjenja opravlja še danes, po 10 let: g. Modic Peter, po 8 let: g. Gruden Ivan, po 6 let: g. Remec Bogutnil, g. dr. Lovro Pogačnik, gdč. Gorazd Maša, ki še sedaj poučuje strojepisje, po 5 let: g. Krištofič Karel in g. Jeločnik Albert, po 4 leta: g. Koblar Franc, ki je še sedaj član učiteljskega zbora in poučuje slovenščino, po 3 leta: g. Stibler Milpš in g. Javoršek Karel, po 2 leti: gg. Podlesnik Ivan. Železnik K rane, Lazar Ivan, Ferjančič Josip, inž. Remec Vladimir, Krošl Anton, Namorš Leopold, ki je še sedaj član učiteljskega zbora in poučuje računstvo in kmetijstvo, po I leto: gg. Jarc Evgen, Rašica Gjuro, Malnar Josip, Simon Karel, inž. Turk Jakob, inž. Groschel A.. Sušnik Anion, dr. Šarabon Vinko in dr. Puntar Jože. Zanimanje za zadružno šolo je bilo takoj ob otvoritvi veliko in to ni nazadovalo v poznejših letih, temveč se je stopnjevalo in pogostokrat se je zgodilo, da ni bilo mogoče vseh sprejeti, ki so se zglasili za vstop v zadružno šolo. posameznih letih je znašalo število udeležencev: šolsko leto začetkom tečaja izstopilo koncem tečaja 1908/09 25 7 18 1909/10 35 4 31 1910/11 27 4 23 1911/12 26 4 22 1912/13 35 4 31 1913/14 37 — 37 1920/21 20 — 20 1921/22 31 4 27 1922/23 36 6 30 1923/24 38 5 33 1924/25 39 9 30 1925/26 41 6 35 1926/27 39 3 36 1927 2S 45 5 40 1928/29 44 6 38 1929 30 36 5 31 1930/31 38 5 33 1931/32 36 — 36 1932.33 39 3 36 667 80 587 Pri tem naj še omenim, da se pričetek zadružne šole ne razglaša javno in da se posamezniki ne morejo priglasiti za vstop v zadružno šolo, temveč da je sprejemanje tako organizirano, da Zadružna Zveza in Zveza slovenskih zadrug pošljeta v zadružno šolo priporočence svojih zadrug-članic v razmerju 2:1. l eni uspehi so Lili sledeči: 1. red z odliko: 106; I. red: 274: II red: 33. Ta način ocenjevanja je veljal do š. I. 1927,28. Od tedaj dalje so bile ocene sledeče: odlično 10. p iv v dobro 50, dobro 83, zadostno 12. nezadostno ll). Iz zgornjega slede sledeči uspehi mlele/,nikov zadružne šole: z odliko so zdelali..............................................116 zdelali so............................................................419 niso zdelali...........................................................52 587 Udeleženci zadružne šole so prihajali iz raznih pokrajin. Bili so: iz Dravske banovine....................................458 iz Hrvatske............................................ 5 iz Bosne............................................... 2 iz Hercegovine......................................... 6 iz Dalmacije...........................................32 iz Istre............................................... 17 iz slovenskega ozemlja, zasedenega po Avstriji . . 36 iz slovenskega ozemlja, zasedenega po Italiji ... 31 587 Po zaključku tečajev so odhajali udeležniki na svoje domove, kjer sodelujejo pri raznih zadrugah: hranilnicah in posojilnicah, nabavnih in prodajnih zadrugah, pri živinorejskih, strojnih, drevesničarskih, mlekarskih, agrarnih in drugih zadrugah. Absolventi zadružne šole so zaposleni tudi pri občinskih upravah, pri Sokolu, pri društvu kmetskih fantov in deklet, pri društvu kmetskih strokovnjakov. Imenoma naj navedem le nekatere absolvente zadružne šoli' v Ljubljani, ki stoje močno v ospredju zadružnega dela: Jelenc Josip, poslovodja Kmet. društva v Vel. Laščah. Krištofič Karel, revizor Zadružne zveze, C igole Anton, poslovodja Gosp. trgov, društva Aleksandrovo, dr. Rebac 1'rane, odvetnik v Banja Luki. dr. Rogulja Peter, glavni propagator zadružne misli na Hryatskem, I erček I' rane, ravnatel j Zveze slov. zadrug v Ljubljani, dr. Tripo C iko, ravnatel j Zadružne Matice v Splitu, Goršič Josip, poslovodja Kmet. društva v Dobrepoljah, Vučkovič Božo, ravnatelj Hrvatske poljedelske blagajne, Si n j. Celec Franc, ravnatelj Kmetske posojilnice. Murska Sobota, Zupan Ivan. predsednik Mlekarske zadruge, Predoslje, Jerala Ivan, načelnik Strojne zadruge v Polju pri Vodicah, dr. Gnrtan Vekoslav, ravnatelj Zadružne zveze v Zagrebu. Zadružno šolo je do leta 1913 14 finansiral bivši deželni odbor kranjski. Ko je prešla leta 1920 trgovska šola v državno upravo, je finansirala zadružno šolo Zadružna zveza v Ljubljani. Z letom 1923/24 je pristopila k finansiranju zadružne šole tudi Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, ki od tedaj dalje finansira zadružno šolo skupno z Zadružno zvezo na la način, da prispeva Zadružna zveza dve tretjini, Zveza slov. zadrug pa eno tretjino k vzdrževalnim stroškom. Ministrstvo za poljoprivredo daje vsako leto podporo za zadružno šolo, ki je znašala za leto 1932/33 Din 40.000'—, kr. banska uprava pa daje podpore udeležnikom, ki so znašale v š. I. 1932/33 Din 32.400 — A. Organizacijske določbe za zadružno šolo. S I. Zadružna šola (zimski zadružni tečaj) na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobil ne zadruge. § 2. Polletni tečaj zadružne šole traja od 15. oktobra do Velike noč) vsakega šolskega leta. § 3. Zadružno šolo vodi direktor Drž. dvorazredne trgovske šole, poučujejo pa na nji nastavniki imenovane šole in v praksi delujoči pomožni učitelji. § 4. Udeležniki zadružne šole so redni in izredni. Redni so dolžni prihajati k pouku vseh predmetov; ob koncu tečaja prejmejo posebna sposobnostim izpričevala. Izredni udeležniki so oni, ki prihajajo k pouku le posameznih predmetov; ti prejmejo za predmet, ki so ga obiskovali, le udeležilo potrdilo brez reda. § 5. Pogoj za sprejem v šolo je dopolnjeno 16. leto starosti iu dovršena osnovna šola. § 6. Za sprejem mora plačati udeležnik 20 Din vstopnine, ne plača pa nobene šolnine. B. Učiteljski zbor leta 1932/38. X/1 Ime in zvanje Predmeti Učil ur na teden V 1- prve 3 mesece zadnje 3 mesece 1 2 Gogala Josip, direktor Drž. dvorazr. trgovske šole v Ljubljani Dermastia Karel, profesor Drž. dvorazr. trg. šole v Ljubljani knjigovodstvo promet menično pravo .... trgovinstvo zemljepisje 10 2 2 2 6 2 2 2 3 Koblar France, prof. II. realne gimnazije v Ljubljani slovenščino 3 3 4 Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani zadružno pravo .... zadružništvo vodstvo kreditnih zadrug vodstvo pridobitnih zadrug 3 2 3 2 4 3 5 Namorš Leopold, nustavnik Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani računstvo kmet. blugoznunstvo . . 6 2 3 l C. Imenik udeležnikov v šol. leto 1932/33. Debelo tiskano ime pomeni, da je udeležnik dovršil šolo z odličnim uspehom, razprto tiskano pa s prav dobrim uspehom. Aleš Franc, Sp. Gameljne Babnik Franc, Tomačevo Bantan Anton, Marno Börse Janez, Toplice pri Šmarjeti Habjanič Martin, Libanja Jager Alojzij, Jarmovec Jandl Aleš, Djekše Jurca Anton, Vrhnika Kalčič Josip, Terniče Kepic Franc, Mlaka Kmetec Jakob, Pongerce Kopač Mirko, Breznica pri Ledinah Koželj Ivan, Vodice Kristan Viktor, Selo pri Vodicah Kronovšek Franc, Orla vas Lavrič Franc, Stari trg pri Ložu Leskovec Anton, Smrečje Marolt Stanko, Pusti hrib M a r o v t Josip, P o d v r h Mehle Alojzij, Perovo Merslavič Apton, Vel. Obrež Novak Jernej, Trboje Puklavec Martin, Frankovci Rihtar Stanko, Ljubljana Rudolf Ivan, Bistrica pri Pliberku Slemenšek Jožef, Stare Slemene Suhadolec Janez, Šujica Šenk Anton, Ig Škulj Alojzij, Ponikve Torkar Rok, Bodešče Turnšek Aleksander, Celje Vehovec Jernej, Voklo Žakelj Anton, Žiri Ž u m er Janez, Polje pri Kamniku Zdelala nista: Pospišil Bogomir, Korniš Sušnik Franc, Sp. Bela C. Statistični izkaz. 1. Število udeležnikov: Začetkom tečaja je vstopilo udeležnikov . . . Tekom tečaja jih je izstopilo................. Koncem tečaja jih je ostalo................... 2. Rojstni kraj: Dravska banovina ............................. Avstrija...................................... Italija....................................... Rusija........................................ 3. Narodnost: Jugoslovanska................................. 39 3 36 32 2 1 1 36 4. Vera: Rimsko-katoliška 36 5. Starost : 16 let 1 18 let 3 19 let 5 20 let 8 21 let 3 22 le« 3 23 let 1 24 let 4 25 let 4 26 let 2 28 let 1 31 let , , , 1 36 6. P r e d i z o 1> r azba : Dovršilo je 1 razredno osnovno šolo 1 Dovršilo je 2 razredno osnovno šolo 8 Dovršilo je 3 razredno osnovno šolo 3 Dovršilo je 4 razredno osnovno šolo 5 Dovršilo je 5 razredno osnovno šolo 4 Dovršilo je 6 razredno osnovno šolo 5 Dovršilo je 1 razred meščanske šole 1 Dovršilo je 3 razrede meščanske šole 1 Dovršilo je 3 razrede gimnazije 1 Dovršilo je Drž. kmetijsko šolo na Grmu 4 Dovršilo je Drž. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru . 2 Dovršilo je kmetijsko nadaljevalno šolo 1 36 7. Učni uspeh: Dobilo je izpričevala z odličnim uspehom 3 Dobilo je izpričevala s prav dobrim uspehom 11 Dobilo je izpričevala z dobrim uspehom 15 Dobilo je izpričevala z zadostnim uspehom 5 Zdelala nista 2 i j 36 D. Pregled učnega načrta. Tek. št. Predmeti Število ur na teden Vsota učnih ur prve 3 mesece zadnje 3 mesece 1 Slovenski jezik 3 3 72 2 Zadružništvo 2 2 48 3 Zadružno knjigovodstvo 10 6 192 4 Zadružno pravo 3 3 72 5 Računstvo 6 3 108 6 Gospodarsko zemljepisje 2 2 48 7 Promet 2 2 48 8 Menično pravo 2 — 24 9 Trgovinstvo — 2 24 10 Kmetijsko blagoznanstvo 2 2 48 11 Vodstvo kreditnih zadrug — 4 48 12 Vodstvo pridobitnih zadrug - 3 36 32 32 768 E. Učne knjige. Za vse predmete so sestavljena skripta, ki jih morejo kupiti udeležniki za ceno Din 200'—. Drugih knjig ne potrebujejo nobenih razen za slovenščino: Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol, I. del. F. Prosti predmeti. Za udeležnike zadružne šole je bilo vpeljano strojepisje kot neobvezni predmet. Poučevala je gdč. Gorazd Maša. predmetna učiteljica Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, v skupinah na ta način, da je imel vsak priglašenec po 2 uri strojepisja na teden. Strojepisje je obiskovalo 20 udeležnikov s sledečim uspehom: odlično................................ 1 prav dobro..............................2 dobro .................................17 Kazalo. Stran I. Sv. Sava...........................................................................3 II. Šolski letopis.....................................................................6 III. Učiteljski zbor....................................................................7 IV. Šolske učne knjige...............................................................9 V. Šolske naloge.......................................................................10 VI. Knjižnice in zbirke učil...........................................................12 VII. Dijaška društva.............................................................. . , 13 VIII. Dom in šola........................................................................14 IX. Šolski sklad.......................................................................15 X. Zajednica za varčevanje in kredit...................................................16 XI. Zdravstveno stanje dijakov(inj)....................................................16 XII. Ekskurzije v šolskem letu 1932/33 .................................................17 XIII. Ustanove...........................................................................17 XIV. Seznam dijakov(inj).................................................................18 XV. Klasifikacija privatnih dijakov(inj).................................................20 XVI. Statistika dijakov(inj).............................................................21 XVII. Završni izpit v junijskem roku šol. leta 1931/32 ....................... 24 XVIII. Završni izpit v septemberskem roku šol. leta 1931/32 ....................... 33 XIX. Završni izpit v junijskem roku šol. leta 1932/33 .......................37 XX. Vrednost izpričeval o završnem izpitu........................................46 XXI. Ugodnosti absolventov državnih dvorazrednih trgovskih šol glede vojaškega službovanja........................................................................ XXII. Naznanilo o začetku šolskega leta 1933/34 ......................................... 48 XXIII. Zadružna šola......................................................................... ' ■ • ■ y. * ■ ■ >. -.siv. :M, '; '.■ * v..■■■*■' * *