Posojila kmetijstvu iz splošnega investicijskega sklada V gilavui centrali Jugoslovansike inve-sticijske banke so sredi marca letos raz-pravljali o invesiicijskih namenih, pri-stojnosti in pogojih. pod kateriiai. bodo odobravali posojila na prošnje v drugem roku XVIII. natPČaja, to je tistih, ki so bile predložene do 51, oktobra 1. 1957. Melioracije Kar se iiče melioracij. bodo letos pred-vsem odobravali posojila za obnovo in rekonstruikcijo osuševulnih sistemov, in to za dela. opremo in druge stroške s tran-šami zu uporabo v 1. 1958 in poznejših le-tih, tako da je treba posebej posvotiti p<>-zornost praviilni odmeri tranše za 1. 1956. Ni mogoče odobriti posojil za rekonsttfuk-cijo obje-ktov, za katerih celotno zgradi-tev so bila že prej odobrena sredstva iz splošnega investicijskega sklada. Prav tako bodo letos odobravali posoji-la za navogradnjo.osuševalnih in nama-kalnih sistemov kakor tudi posojiila za obnovo in rekonstruikcijo namakaLnih si-eteinov. Za navedena posoj.ila je mogoče kot iranso za 1. 1958 odobriti samo stroške za študije, projektiranje in pripraviljalna dela, medtem ko je mogoče stroške za iz-vajanje del in nakup opreme določiti sa-m© kot trarnšo za J. 1959 in.poz.neje. Kar se tiče stroškov za pripravjjalna dela in drago, prihajajo v poštev za kreditiranje samo tisti stroški, ki nastanejo po odo-britvi posojila, kakršn.i so izdelava glav-nega projekta in podobno, iriedtem ko stroški za izdelavo idejnih projaktov, in-vesiicijskega progra.ma in drngo, ki jih nosi investitor sam, ne bodo kreditirani. I^e koliikor bo prošnja za poSojMa teme-Ijila na porUagi glavnega projekta, bo mogoce odobr.iti posojiJo za njegovo izde-lavo. • - . Posojila bodo odobravaJi tudi za agro-tehnične melioracije. kakrsne so na pri-nier umefno dviganje nizkili, močvirna-iih /emljišč. kailcifikacija in druge, in to samo, če bodo iizvajane na sociaLističnih gospoflarstvih. Za agromelioracije,, ki so sestavni del gradkve določenih vodnih si-stemov, bo posojiJo odobreno ne glede na to, ali se izvajajo na socialističnih ali na zasebnih gospodarstvih. Plemenska živina in dolgoletni nasadi V 1. 195S bodo odobravali posojila sa-mo za tisto plemensko živino. ki bo kup-Ijena iz uvoza, in to izključno tistim in-vestitorjem, ki jih bo doipčM sekretariat za kmetijstvo in gozdnrstvo zveznega iz-Tršnega sveta v sporaznmu z Zvezo kme-tijsiko gozdarskih zbornic Jugoslavije. Posojila bodo odobravali za zasaditev vinogradov. sadovnjakov in drugih na^sa-dov. kaikršni so nasadi ivrb za šibje in drngi, in to le, če bo šlo za plantažne na-sade, ki bodo urejeni sodobno na površi- nah 50 in več hektarov v enem komplek-su. Ta površina se računa ločeno za vi-nograde, loceno za sači nasadi dapolnjujejo do 50 ha ali aiko se obstoječi nasadi v izmeri 50 ha in več s tem.i površinami dopolmjujejo. Pri tem morajo biti površine, za kaiere se prosi posojilo. obdelovane šodobno in jih je treba presojati ločeno za sadovnja-ke in ločeno za vinograde. Kot minimum porršine, ki jo je mogoče sodobno obdelovati. se šteje površ.i>na 5 ha in več, in io tako za viuogratle kakor tudi za savnja.ke. Tu se upošteva tudi morebitni obstojcči nasad, če je bil so-dobno zasajen in če je v komplaksu, na katerem se namerava zasaditi novi nasad, tako da se stari in novi koinpieks, koli-kor skupno presegata 5 ha, lahko sotlobno izkoriščata. Posojila se lahiko odobrijo tudi za hmeiljni.ke, kolikor njihova površina v. enem kompleksm ni manjša od 5 ha. To me.ro je treba razumeti ta,ko, da bo poso-jilo oidobreno tndi za ma.njše površme, kol.ikor ffre za doipolnitev že obstoječega nasada do 5ha. Seveda^ morajo biti ti na-sadi planiažui in morajo omotročati so-dobno obdelavo in izkorišcanje. Po sklepu darstvo zvez-nega izvršnega -sveta pridejo v poštev za odobritev posojil vse prošn/e za dolsrolei-ne nasade. ki so bile predložene v II., III. in IV. roku XVIII. natečaja, to je do vključno 28. fcbruarja 1. 1958 tako. da je trcba predvsem razpravljaili in odobriti prošnj«. ki so bile predložcne prej. Proš-nje za dolproletne nasade, ki so bilo pred-ložene v II. roku. se štejejo za nujne in se bo predvsem sklepaio o njih. Druge investicije Razen za prej navedene nainenc bodo odobravali posojila tudi za posiavitev ob-jektov, ki bodo služili za predelavo ži-vdnsike krme, za zgraditev sušilnic za zr-na^te pridelke. in sicer tako, da n« bodo ¦ postavljeni nobeni pogoji v zvezi z zago-tovitvijo lastne surovinske osnove. Prav tako bodo odobravil posojdla tud;i za postavitev lop za spravdlo strojev, pri čemer bodo ra^unali s tem, da bodo za spravivlo fttrojeV zgrajeni najbolj ekono-mičnii objftkti. a ne da bi iz tega posojdla gradnli take gradbene objekte, ki jih je /. maihniini adaptacijami mo^očo up^>ra-biti tudi v druge namene. Sredstva posojila iz splošnega investi-cijskega sklada v 1. 1958 je mogo^e izko-ristiti tudl za postavitev remontnih de-lavnit kakor tudi za postavitev. mamj-ših delavnic za popraviilo kmetiijskih strojev (kovaSkih, mizarskili in drugiil* delavfiic) pod pogojem., da bodo vsi ti objekti služiili le za pi>pravik> kmetij-sikih strojev. Pri tem ue bt ne bo situpni zne-sek predloženih prošenj presegal vsote 3.100 milijonov din. Vsa posojila, katerih predraeunska vrednost znaša do 20 miilijoaov din (z iz-jemo, če se tičejo delavnic za ffeneralni rernoivt motorjev), posojiiia za nakup ple-menske živine iz uvoza ne glede na viši-no predraounske vrednosti kakor tudi vsa posoj.ila za oV>novo in reko'istmkc:jo, ka-terih predračunska vrednost znaša manj kakor 20 milijonov din ne glede na vre^dnost objektov v celoti (če so objekti, ki bcxk> rekonstruira.ni. posebna tehii.ična celota) — bodo odobravale republTSke centrale Jugoslovanske investicijske ban-ke. Kar se tiče posojil. katerih predračun-ska vrednost znaiša nad 20 milijonor din kakor tudi posojil za remontne de!:\vnioev ki oi>rav!jajo jreneralni re>mont m«>tt>rjev, jih bo ne glede na višino predraoun&ke vrednosti še naprej odobravala glaTna centrala Jugoslovanske investifijske ban-ke, dokler ne bo rešeno vprašanje pri-stojnostl centrale in podružnic gleile odo-bravanja posojil. Obrestna mera in roki za odplačilo posojila Navedeina posojila za melioracije, ple-mensko živino. dolgoletne nasade in drn-ge inveisticije lx>do odrvbrena z naslednji-mi obrestnimi nuTami: — za meliorafije in plemensko živino iz uvoza z obrestno mero 2 oilstotkov; — za dolgotetne nasade in drugt? iuve-sticije z obrestno mero 3 od.'U>tkr>v. Ba>nka si pn-idržuje pravico, da laihko pozneje spremeni višin-o obrestne m&re, kolikor bo z nafefajem morebiti ugotov-ljena druga obrestna mera. \ Z odilokoin o razpisu XVIII. natečaja so najdaljši roki, ki ne smejo biti prekora-čeni: — za melioracije najdaJj do 50 let, — za zasaditev sadovnjak-ov. vinogra-dov, hmeljnikov in drugih dolgoletnih na-sadov najdalj do 20 let, 1— za gospodarska poslopja iz trdeara materiala najdalj do 40 let, — za gospodarska poslopja iz mešaue-ga in skiibega materiala najdalj do 15 let, — za objekte za vskladiSčenje. dodela-vo i.n pretielavo kmetijskih pridclkoY in to: iz trdega maieriala najdalj do 25 let. a iz slabega materiala najdalj do 15 let, — z delovno in plemensko živino do 5 let in — za druge namene najdalj do 10 let. Pri proučevanju predloženih prošenj za posojila l>o banka ocenila predlajran« ro-ke za odplačila ia lahko v zve/.i z renta- hikiostjo eve.ntua.lno tudi skrajša roko ra ©dplačilo, koliikor bi to rent&bilnost do-puščala. l Odstotki deleža F pri investicijskih stroških Na 'temelju odloka upravnega odbora Jug-09l0va.ns.ke invesiicijske banke o od-stotkih deleža pri stroških ijivesticij, ki se finansirajo iz sredstev splošnega inve-sticijskcga sklada, je bilo »klenjeno, da bodo odstotki deleža naslednji: za vodnotchn.ične melioracije (osuševa-nje in namakanje) 20 odstofrkov, za kme-tijska poslopja (lope za spravilo kmetij-»kih strojev) 30 odstotkov, a za drug« kmetijske zgradbe 30 odstotkov, za dolgo-letne nasade plantažnega značaja 40 od-stotkov, za bagerje in druge stroje za me-lioracije 20 odstotkov, za remontne de-lavnice 30 odstotkov, za sušilniee za se-mensko koruzo in skladišča za semensko žito 30 odstofkov, a za druge ©bjeikte za dodelavo,pnxlolayo in vskladiščenje kme-tijskih pridelkov 50 odstotkov, za ri.bis.ke ladje 20 odstotkov, za traktorje nad 80 KM s plugom 10 odslotkov, a za druge traiktorjc, kmetijske stroje, naprave in aparate 30 odstolkov, za plemensko živjno iz uvoza, ki bo dodeljena plemeniln.im središčem 20 odstotkov, a za drugo živi-no 35 odstotkov. Za ribnike z vsemi grad-benimi objekti, ki služijo za proizvodnjo in ulov rib, 30 odstotkor, za agropedalo-ške melioracije z večletnim učinikova-njem na kakovo«t zemljišč 20 odstotkov, za melioracije pašnikov in travmikor 20 odstotkov, za objekte za spraviilo goriva 30 odstotkov, za ceste na kmetijskem po-sestvu 30 odstotkov, za tehtnice za vozo-ve 50 odstotkov, za tovornjaike 40 odstot-kov, za veterinarske ambulante in centre za umetno osemenjevanje 20 odstotkov, za stratifikale 50 odstotkov, za kompleks-no zgraditev gospodarstva 10 odstotkov in v druge namcne 50 odstotkov. Posebej je predpisano, da pri nakupu mehanizacije za zgraditev glavnega omrežja prekopor Donava — Tisa — Do-nava investitor sistema n.i dolžan, da bi z lastnimi sreflsivi sodeloval pri stroških inves-ficij, ki se fina«sirajo Lz splošnega inyesticijs.kega sklada. Navedeni odlok o odstotkih udeležbe se bo izvajal s t. jamuarjem lefošnjega le-ta za vsa posojila. ki jih odobravajo sc-daj. Ti odstofcki pa ne bodo uporabljeni za tista posojMa iz sredstev splošnega investicijskega sklada, za katere so viši-na in način izračunavanja deleža določe-ni s posebnimi odloki zveznega izvršnega sreta. Prošnje za posojila je treba tako obdc-Jovati, da se prouči rentabilnost po novih planskih instrumeutih, ki veljajo v 1. 1958, in bo glavna centrala Jugoslovanske in-vesticijske banke v ta namen izdelaJa ustreznt> metodologijo.